Pervoje poslanije apostola Pavla Korinfjanam

Slavjanskij tekst

1

1 Pavel, zvan Apostol Iisus Christov voleju Božijeju, i Sosfen brat,
2 cerkvi Božijej suščej v Korinfe, osvjaščennym o Christe Iisuse, zvannym svjatym, so vsemi prizyvajuščimi ima Gospoda našego Iisusa Christa, vo vsjacem meste, tech že i našem:
3 blagodať vam i mir ot Boga Otca našego i Gospoda Iisusa Christa.
4 Blagodarju Boga mojego vsegda o vas, o blagodati Božijej dannej vam o Christe Iisuse,
5 jako vo vsem obogatistesja o Nem, vo vsjacem slove i vsjacem razume,
6 jakože svidetelstvo Christovo izvestisja v vas:
7 jako vam ne lišitisja ni vo jedinem darovanii, čajuščym otkrovenija Gospoda našego Iisusa Christa,
8 Iže i utverdit vas daže do konca nepovinnych v deň Gospoda našego Iisusa Christa.
9 Veren Bog, Imže zvani byste vo obščenije Syna Jego Iisusa Christa, Gospoda našego.
10 Molju že vy, bratije, imenem Gospoda našego Iisusa Christa, da tožde glagolete vsi, i da ne budut v vas raspri, da budete že utverždeni v tomže razumenii i v tojže mysli.
11 Vozvestisja bo mi o vas, bratije moja, (poslannym) ot Chloisa, jako rvenija v vas suť.
12 Glagolju že se, jako kijždo vas glagolet: az ubo jesm Pavlov, az že Apollosov, az že Kifin, az že Christov.
13 Jeda razdelisja Christos, jeda Pavel raspjatsja po vas? Ili vo ima Pavlovo krestistesja?
14 Blagodarju Boga, jako ni jedinago ot vas krestich, točiju Krispa i Gaia,
15 da ne kto rečet, jako v moje ima krestich.
16 Krestich že i Stefaninov dom: pročeje ne vem, ašče kogo inogo krestich.
17 Ne posla bo mene Christos krestiti, no blagovestiti, ne v premudrosti slova, da ne isprazdnitsja krest Christov.
18 Slovo bo krestnoje pogibajuščym ubo jurodstvo jesť, a spasaemym nam sila Božija jesť.
19 Pisano bo jesť: pogublju premudrosť premudrych, i razum razumnych otvergu.
20 Gde premudr? Gde knižnik? Gde sovoprosnik veka sego? Ne obui li Bog premudrosť mira sego?
21 Poneže bo v premudrosti Božijej ne razume mir premudrostiju Boga, blagoizvolil Bog bujstovm propovedi spasti verujuščich.
22 Poneže i Iudeje znamenija prosjat, i Jellini premudrosti iščut:
23 my že propovedujem Christa raspjata, Iudejem ubo soblazn, Jellinom že bezumije,
24 samem že zvannym Iudejem že i Jellinom Christa, Božiju silu i Božiju premudrosť:
25 zane bujeje Božije premudreje čelovek jesť, i nemoščnoje Božije krepčae čelovek jesť.
26 Vidite bo zvanije vaše, bratije, jako ne mnozi premudri po ploti, ne mnozi silni, ne mnozi blagorodni:
27 no bujaja mira izbra Bog, da premudryja posramit, i nemoščnaja mira izbra Bog, da posramit krepkaja:
28 i chudorodnaja mira i uničižennaja izbra Bog, i ne suščaja, da suščaja uprazdnit,
29 jako da ne pochvalitsja vsjaka ploť pred Bogom.
30 Iz Negože vy jeste o Christe Iisuse, Iže bysť nam premudrosť ot Boga, pravda že i osvjaščenije i izbavlenije,
31 da, jakože pišetsja: chvaljajsja, o Gospode da chvalitsja.

2

1 I az prišed k vam, bratije, priidoch ne po prevoschodnomu slovesi ili premudrosti vozveščaja vam svidetelstvo Božije:
2 ne sudich bo vedeti čto v vas, točiju Iisusa Christa, i Sego raspjata:
3 i az v nemošči i strase i trepete mnoze bych v vas.
4 I slovo moje i propoveď moja ne v prepretelnych čelovečeskija premudrosti slovesech, no v javlenii ducha i sily,
5 da vera vaša ne v mudrosti čelovečestej, no v sile Božijej budet.
6 Premudrosť že glagolem v soveršennych, premudrosť že ne veka sego, ni kňazej veka sego prestajuščich,
7 no glagolem premudrosť Božiju, v tajne sokrovennuju, juže predustavi Bog prežde vek v slavu našu,
8 juže niktože ot kňazej veka sego razume: ašče bo byša razumeli, ne byša Gospoda slavy raspjali.
9 No jakože jesť pisano: ichže oko ne vide, i ucho ne slyša, i na serdce čeloveku ne vzydoša, jaže ugotova Bog ljubjaščym Jego.
10 Nam že Bog otkryl jesť Duchom Svoim: Duch bo vsja ispytujet, i glubiny Božija.
11 Kto bo vesť ot čelovek, jaže v čelovece, točiju duch čeloveka, živuščij v nem? Takožde i Božija niktože vesť, točiju Duch Božij.
12 My že ne ducha mira sego prijachom, no Ducha iže ot Boga, da vemy jaže ot Boga darovannaja nam,
13 jaže i glagolem ne v naučenych čelovečeskija premudrosti slovesech, no v naučenych Ducha Svjatago, duchovnaja duchovnymi srazsuždajušče.
14 Duševen že čelovek ne prijemlet jaže Ducha Božija: jurodstvo bo jemu jesť, i ne možet razumeti, zane duchovne vosťjazujetsja.
15 Duchovnyj že vosťjazujet ubo vsja, a sam toj ni ot jedinago vosťjazujetsja.
16 Kto bo razume um Gospodeň, iže izjasnit i? My že um Christov imamy.

3

1 I az, bratije, ne mogoch vam glagolati jako duchovnym, no jako ploťjanym, jako mladencem o Christe.
2 Mlekom vy napoich, a ne brašnom: ibo ne u možaste, no niže ješče možete nyne,
3 ješče bo plotstii jeste. Ideže bo v vas zavisti i rvenija i raspri, ne plotstii li jeste i po čeloveku chodite?
4 Jegda bo glagolet kto: az ubo jesm Pavlov, drugij že: az Apollosov: ne plotstii li jeste?
5 Kto ubo jesť Pavel? Kto že li Apollos? No točiju služitelije, imiže verovaste, i komuždo jakože Gospoď dade.
6 Az nasadich, Apollos napoi, Bog že vozrasti:
7 temže ni nasaždajaj jesť čto, ni napajajaj, no vozraščajaj Bog.
8 Nasaždajaj že i napajajaj jedino jesta: kijždo že svoju mzdu priimet po svojemu trudu.
9 Bogu bo jesmy spospešnicy: Božije ťjažanije, Božije zdanije jeste.
10 Po blagodati Božijej dannej mne, jako premudr architekton osnovanije položich, in že nazidaet: kijždo že da bljudet, kako nazidaet.
11 Osnovanija bo inago niktože možet položiti pače ležaščago, ježe jesť Iisus Christos.
12 Ašče li kto nazidaet na osnovanii sem zlato, srebro, kamenije čestnoje, drova, seno, trostije,
13 kogoždo delo javleno budet: deň bo javit, zane ognem otkryvaetsja: i kogoždo delo, jakovože jesť, ogň iskusit.
14 (I) jegože ašče delo prebudet, ježe nazda, mzdu priimet:
15 (a) jegože delo sgorit, otščetitsja: sam že spasetsja, takožde jakože ognem.
16 Ne veste li, jako chram Božij jeste, i Duch Božij živet v vas?
17 Ašče kto Božij chram rastlit, rastlit sego Bog: chram bo Božij svjat jesť, iže jeste vy.
18 Niktože sebe da prelščaet: ašče kto mnitsja mudr byti v vas v vece sem, buj da byvaet, jako da premudr budet.
19 Premudrosť bo mira sego bujstvo u Boga jesť, pisano bo jesť: zapinajaj premudrym v kovarstve ich.
20 I paki: Gospoď vesť pomyšlenija čelovečeska, jako suť sujetna.
21 Temže niktože da chvalitsja v čelovecech, vsja bo vaša suť:
22 ašče Pavel, ili Apollos, ili Kifa, ili mir, ili život, ili smerť, ili nastojaščaja, ili buduščaja, vsja vaša suť:
23 vy že Christovy, Christos že Božij.

4

1 Tako nas da nepščujet čelovek, jako slug Christovych i stroitelej tain Božiich:
2 a ježe pročeje iščetsja v stroitelech, da veren kto obrjaščetsja.
3 Mne že ne veliko jesť, da ot vas isťjažusja, ili ot čelovečeskago dne: no ni sam sebe vosťjazuju.
4 Ničesože bo v sebe svem, no ni o sem opravdajusja: vosťjazujaj že ma Gospoď jesť.
5 Temže prežde vremene ničtože sudite, dondeže priidet Gospoď, Iže vo svete privedet tajnaja tmy i objavit sovety serdečnyja, i togda pochvala budet komuždo ot Boga.
6 Sija že, bratije (moja), preobrazich na sebe i Apollosa vas radi, da ot naju naučitesja ne pače napisannych mudrstvovati, da ne jedin po jedinomu gorditesja na drugago.
7 Kto bo ťja razsuždaet? Čto že imaši, jegože nesi prijal? Ašče že i prijal jesi, čto chvališisja jako ne prijem?
8 Se, syti jeste, se, obogatistesja, bez nas vocaristesja: i o, daby vocarilisja jeste, da i my bychom s vami cartsvovali.
9 Mňu bo, jako Bog ny poslanniki poslednija javi, jako nasmertniki: zane pozor bychom miru i Angelom i čelovekom.
10 My (ubo) bui Christa radi, vy že mudri o Christe: my nemoščni, vy že krepcy: vy slavni, my že bezčestni.
11 Do nynešňago časa i alčem, i žaždem, i nagotujem, i straždem, i skitaemsja,
12 i truždaemsja, delajušče svoimi rukami. Ukorjaemi, blagoslovljaem: gonimi, terpim:
13 chulimi, utešaemsja: jakože otrebi miru bychom, vsem popranije dosele.
14 Ne sramljaja vas sija pišu, no jakože čada moja vozljublennaja nakazuju.
15 Ašče bo (i) mnogi pestuny imate o Christe, no ne mnogi otcy: o Christe bo Iisuse blagovestvovanijem az vy rodich.
16 Molju že vas: podobni mne byvajte, jakože az Christu.
17 Sego radi poslach k vam Timofea, iže mi jesť čado vozljubleno i verno o Gospode, iže vam vospomanet puti moja, jaže o Christe Iisuse, jakože vezde i vo vsjacej cerkvi uču.
18 Jako ne grjadušču mi k vam, razgordešasja necyi:
19 priidu že skoro k vam, ašče Gospoď voschoščet, i urazumeju ne slovo razgordevšichsja, no silu:
20 ne v slovesi bo Carstvo Božije, no v sile.
21 Čto choščete? S paliceju li priidu k vam, ili s ljuboviju i duchom krotosti?

5

1 Otňud slyšitsja v vas bluženije, i takovo bluženije, jakovože ni vo jazycech imenujetsja, jako nekojemu imeti ženu otčuju.
2 I vy razgordeste, i ne pače plakaste, da izmetsja ot sredy vas sodejavyj delo sije.
3 Zane az ubo ašče ne u vas syj telom, tu že živyj duchom, uže sudich, jako tamo syj: sodejavšago sice sije,
4 o imeni Gospoda našego Iisusa Christa sobravšymsja vam i mojemu duchu, s siloju Gospoda našego Iisusa Christa,
5 predati takovago satane vo izmoždenije ploti, da duch spasetsja v deň Gospoda našego Iisusa Christa.
6 Ne dobra pochvala vaša. Ne veste li, jako mal kvas vse smešenije kvasit?
7 Očistite ubo vetchij kvas, da budete novo smešenije, jakože jeste bezkvasni: ibo Pascha naša za ny požren bysť Christos.
8 Temže da prazdnujem ne v kvase vetse, ni v kvase zloby i lukavstva, no v bezkvasiich čistoty i istiny.
9 Pisach vam v poslanii ne primešatisja bludnikom:
10 i ne vsjako bludnikom mira sego, ili lichoimcem, ili chiščnikom, ili idoloslužitelem, poneže ubo dolžni by jeste byli ot mira (sego) izyti:
11 nyne že pisach vam ne primešatisja, ašče nekij, brat imenujem, budet bludnik, ili lichoimec, ili idoloslužitel, ili dosaditel, ili pijanica, ili chiščnik: s takovym niže jasti.
12 Čto bo mi i vnešnich suditi? Ne vnutrennich li vy sudite?
13 Vnešnich že Bog sudit. I izmite zlago ot vas samech.

6

1 Smejet li kto ot vas, vešč imeja ko inomu, suditisja ot nepravednych, a ne ot svjatych?
2 Ne veste li, jako svjatii mirovi imut suditi? I ašče vami sud priimet mir, nedostojni jeste sudiščem chudym?
3 Ne veste li, jako aggelov suditi imamy, a ne točiju žitejskich?
4 Žitejskaja bo sudišča ašče imate, uničižennych v cerkvi, sich posaždaete.
5 K sramu vam glagolju: tako li nesť v vas mudr ni jedin, iže možet razsuditi meždu bratij svoich?
6 No brat s bratom suditsja, i to pred nevernymi.
7 Uže ubo otňud vam sram jesť, jako ťjažby imate meždu soboju. Počto ne pače obidimi jeste? Počto ne pače lišeni byvaete?
8 No vy (sami) obidite i lišaete, da ješče bratiju.
9 Ili ne veste, jako nepravednicy Carstvija Božija ne nasleďat? Ne lstite sebe: ni bludnicy, ni idoloslužitele, ni preljubodeje, (ni skvernitele,) ni malakii, ni muželožnicy,
10 ni lichoimcy, ni tatije, ni pijanicy, ni dosaditele, ni chiščnicy Carstvija Božija ne nasleďat.
11 I simi (ubo) necyi beste, no omystesja, no osvjatistesja, no opravdistesja imenem Gospoda našego Iisusa Christa i Duchom Boga našego.
12 Vsja mi leť suť, no ne vsja na polzu: vsja mi leť suť, no ne az obladan budu ot čego.
13 Brašna črevu, i črevo brašnom: Bog že i sije i sija uprazdnit. Telo že ne bluženiju, no Gospodevi, i Gospoď telu.
14 Bog že i Gospoda vozdviže, i nas vozdvignet siloju Svojeju.
15 Ne veste li, jako telesa vaša udove Christovy suť? Vzem li ubo udy Christovy, sotvorju udy bludniči? Da ne budet.
16 Ili ne veste, jako prilepljajajsja skvernodejce jedino telo jesť (s bludodejceju)? Budeta bo, reče, oba v ploť jedinu.
17 Prilepljajajsja že Gospodevi jedin duch jesť (s Gospodem).
18 Begajte bludodejanija: vsjak (bo) grech, jegože ašče sotvorit čelovek, krome tela jesť: a bluďaj vo svoje telo sogrešaet.
19 Ili ne veste, jako telesa vaša chram živuščago v vas Svjatago Ducha suť, Jegože imate ot Boga, i neste svoi?
20 Kupleni bo jeste cenoju. Proslavite ubo Boga v telesech vašich i v dušach vašich, jaže suť Božija.

7

1 A o nichže pisaste mi, dobro čeloveku žene ne prikasatisja.
2 No bludodejanija radi kijždo svoju ženu da imať, i kajaždo (žena) svojego muža da imať.
3 Žene muž dolžnuju ljubov da vozdaet: takožde i žena mužu.
4 Žena svoim telom ne vladejet, no muž: takožde i muž svoim telom ne vladejet, no žena.
5 Ne lišajte sebe drug druga, točiju po soglasiju do vremene, da prebyvaete v poste i molitve, i paki vkupe sobirajtesja, da ne iskušaet vas satana nevozderžanijem vašim.
6 Sije že glagolju po sovetu, (a) ne po poveleniju.
7 Chošču bo, da vsi čelovecy budut, jakože i az: no kijždo svoje darovanije imať ot Boga, ov ubo sice, ov že sice.
8 Glagolju že bezbračnym i vdovicam: dobro im jesť, ašče prebudut jakože i az:
9 ašče li ne uderžatsja, da posjagajut: lučše bo jesť ženitisja, neželi razžizatisja.
10 A oženivšymsja zaveščavaju ne az, no Gospoď: žene ot muža ne razlučatisja:
11 ašče li že i razlučitsja, da prebyvaet bezbračna, ili da smiritsja s mužem (svoim): i mužu ženy ne otpuščati.
12 Pročym že az glagolju, (a) ne Gospoď: ašče kotoryj brat ženu imať nevernu, i ta blagovolit žiti s nim, da ne ostavljaet jeja:
13 i žena ašče imať muža neverna, i toj blagovolit žiti s neju, da ne ostavljaet jego:
14 svjatitsja bo muž neveren o žene verne, i svjatitsja žena neverna o muži verne: inače bo čada vaša nečista byli by, nyne že svjata suť.
15 Ašče li nevernyj otlučaetsja, da razlučitsja: ne porabotisja (bo) brat ili sestra v takovych: v mir bo prizva nas (Gospoď) Bog.
16 Čto bo vesi, ženo, ašče muža spaseši? Ili čto vesi, mužu, ašče ženu spaseši?
17 Točiju kojemuždo jakože razdelil jesť Bog, kijždo jakože prizvan bysť Gospodem, tako da chodit: i tako vo vsech cerkvach povelevaju.
18 Vo obrezanii li kto prizvan bysť? Da ne ottorgnetsja: v neobrezanii li kto prizvan bysť? Da ne obrezujetsja.
19 Obrezanije ničtože jesť, i neobrezanije ničtože jesť, no sobljudenije zapovedij Božiich.
20 Kijždo v zvanii, v nemže prizvan bysť, v tom da prebyvaet.
21 Rab li prizvan byl jesi? Da ne neradiši: no ašče i možeši svoboden byti, bolše poraboti sebe.
22 Prizvannyj bo o Gospode rab, svobodnik Gospodeň jesť: takožde i prizvannyj svobodnik, rab jesť Christov.
23 Cenoju kupleni jeste: ne budite rabi čelovekom.
24 Kijždo, v nemže prizvan bysť, bratije, v tom da prebyvaet pred Bogom.
25 O devach že povelenija Gospodňa ne imam, sovet že daju, jako pomilovan ot Gospoda veren byti.
26 Mňu ubo sije dobro byti za nastojaščuju nuždu, jako dobro čeloveku tako byti.
27 Privjazalsja li jesi žene? Ne išči razrešenija. Otrešilsja li jesi ženy? Ne išči ženy.
28 Ašče li že i oženišisja, ne sogrešil jesi: i ašče posjagnet deva, ne sogrešila jesť. Skorb že ploti imeti budut takovii: az že vy ščaždu.
29 Sije že glagolju, bratije, jako vrema prekraščeno jesť pročeje, da i imuščii ženy, jakože ne imuščii budut:
30 i plačuščiisja, jakože ne plačuščii: i radujuščiisja, jakože ne radujuščesja: i kupujuščii, jako ne soderžašče:
31 i trebujuščii mira sego, jako ne trebujušče: prechodit bo obraz mira sego.
32 Chošču že vas bezpečalnych byti. Ne oženivyjsja pečetsja o Gospodnich, kako ugoditi Gospodevi:
33 a oženivyjsja pečetsja o mirskich, kako ugoditi žene. Razdelisja žena i deva:
34 neposjagšaja pečetsja o Gospodnich, kako ugoditi Gospodevi, da budet svjata i telom i duchom: a posjagšaja pečetsja o mirskich, kako ugoditi mužu.
35 Sije že na polzu vam samem glagolju: ne da silo vam naložu, no k blagoobraziju i blagopristupaniju Gospodevi bezmolvnu.
36 Ašče li že kto bezobraziti o deve svojej nepščujet, ašče jesť prevozrastna, i tako dolžna jesť byti: ježe choščet, da tvorit: ne sogrešaet, ašče posjagnet.
37 A iže stoit tverdo serdcem, ne imyj nuždy, vlasť že imať o svojej voli, i se razsudil jesť v serdcy svojem bljusti devu svoju, dobre tvorit.
38 Temže i vdajaj braku svoju devu dobre tvorit: i ne vdajaj lučše tvorit.
39 Žena privjazana jesť zakonom, v jeliko vrema živet muž jeja: ašče že umret muž jeja, svobodna jesť, za negože choščet, posjagnuti, točiju o Gospode.
40 Blažennejša že jesť, ašče tako prebudet, po mojemu sovetu: mňusja bo i az Ducha Božija imeti.

8

1 O idoložertvennych že vemy: jako vsi razum imamy. Razum (ubo) kičit, a ljuby sozidaet.
2 Ašče li kto mnitsja vedeti čto, ne u čto razume, jakože podobaet razumeti:
3 ašče že kto ljubit Boga, sej poznan bysť ot Nego.
4 O jadenii že idoložertvennych vemy, jako idol ničtože jesť v mire, i jako niktože Bog in, tokmo Jedin.
5 Ašče bo i suť glagolemii bozi, ili na nebesi, ili na zemli: jakože suť bozi mnozi i gospodije mnozi:
6 no nam jedin Bog Otec, iz Negože vsja, i my u Nego, i jedin Gospoď Iisus Christos, Imže vsja, i my Tem.
7 No ne vo vsech razum: necyi že sovestiju idolskoju daže dosele jakože idoložertvennoje jaďat, i sovesť ich, nemoščna sušči, skvernitsja.
8 Brašno že nas ne postavljaet pred Bogom: niže bo ašče jamy, izbytočestvujem: niže ašče ne jamy, lišaemsja.
9 Bljudite že, da ne kako vlasť vaša sija pretknovenije budet nemoščnym.
10 Ašče bo kto vidit ťja, imušča razum, v trebišči vozležašča, ne sovesť li jego nemoščna sušči soziždetsja idoložertvennaja jasti?
11 I pogibnet nemoščnyj brat v tvojem razume, jegože radi Christos umre.
12 Takožde sogrešajušče v bratiju i bijušče ich sovesť nemoščnu sušču, vo Christa sogrešaete.
13 Temže ašče brašno soblazňaet brata mojego, ne imam jasti masa vo veki, da ne soblazňu brata mojego.

9

1 Nesm li Apostol? Nesm li svoboď? Ne Iisusa Christa li Gospoda našego videch? Ne delo li moje vy jeste o Gospode?
2 Ašče inym (i) nesm Apostol, no obače vam jesm: pečať bo mojego apostolstva vy jeste o Gospode.
3 Moj otvet vosťjazujuščym mene sej jesť.
4 Jeda ne imamy vlasti jasti i piti?
5 Jeda ne imamy vlasti sestru ženu voditi, jako i pročii Apostoli, i bratija Gospodňa, i Kifa?
6 Ili jedin az i Varnava ne imamy vlasti ježe ne delati?
7 Kto voinstvujet svoimi obroki kogda? Ili kto nasaždaet vinograd, i ot ploda jego ne jast? Ili kto paset stado, i ot mleka stada ne jast?
8 Jeda po čeloveku sija glagolju? Ne i zakon li sija glagolet?
9 V Moiseove bo zakone pisano: da ne zagradiši ustnu vola moloťjašča. Jeda o volech radit Bog?
10 Ili nas radi vsjako glagolet? Nas bo radi napisasja, jako o nadeždi dolžen jesť orjaj orati, i moloťjaj s nadeždeju svojego upovanija pričaščatisja.
11 Ašče my duchovnaja sejachom vam, veliko li, ašče my vaša telesnaja požnem?
12 Ašče inii vlasti vašeja pričaščajutsja, ne pače li my? No ne sotvorichom po oblasti sej: no vsja terpim, da ne prekraščenije koje damy blagovestvovaniju Christovu.
13 Ne veste li, jako delajuščii svjaščennaja ot svjatilišča jaďat? (i) služaščii oltarju so oltarem deljatsja?
14 Tako i Gospoď povele propovedajuščym Blagovestije ot blagovestija žiti.
15 Az že ni jedino sotvorich ot sich. Ne pisach že sija, da tako budet o mne: dobreje bo mne pače umreti, neželi pochvalu moju kto da isprazdnit.
16 Ašče bo blagovestvuju, nesť mi pochvaly, nužda bo mi naležit: gore že mne jesť, ašče ne blagovestvuju.
17 Ašče ubo voleju sije tvorju, mzdu imam: ašče že nevoleju, strojenije mi jesť predano.
18 Kaja ubo mi jesť mzda? Da blagovestvujaj bez mzdy položu Blagovestije Christovo, vo ježe ne tvoriti mi po oblasti mojej v blagovestvovanii.
19 Svoboden bo syj ot vsech, vsem sebe porabotich, da množajšyja priobrjašču:
20 bych Iudejem jako Iudej, da Iudei priobrjašču: podzakonnym jako podzakonen, da podzakonnyja priobrjašču:
21 bezzakonnym jako bezzakonen, ne syj bezzakonnik Bogu, no zakonnik Christu, da priobrjašču bezzakonnyja.
22 Bych nemoščnym jako nemoščen, da nemoščnyja priobrjašču. Vsem bych vsja, da vsjako nekija spasu.
23 Sije že tvorju za Blagovestije, da soobščnik jemu budu.
24 Ne veste li, jako tekuščii v pozorišči vsi ubo tekut, jedin že prijemlet počesť? Tako tecyte, da postignete.
25 Vsjak že podvizajajsja ot vsech vozderžitsja: i oni ubo da istlenen venec priimut, my že neistlenen.
26 Az ubo tako teku, ne jako bezvestno, tako podvizajusja, ne jako vozduch bijaj:
27 no umerščvljaju telo moje i poraboščaju, da ne kako, inym propoveduja, sam neključim budu.

10

1 Ne chošču že vas ne vedeti, bratije, jako otcy naši vsi pod oblakom byša, i vsi skvoze more proidoša:
2 i vsi v Moisea krestišasja vo oblace i v mori:
3 i vsi tožde brašno duchovnoje jadoša:
4 i vsi tožde pivo duchovnoje piša, pijachu bo ot duchovnago posledujuščago kamene: kameň že be Christos.
5 No ne vo množajšich ich blagovoli Bog, poraženi bo byša v pustyni.
6 Sija že obrazi nam byša, jako ne byti nam pochotnikom zlych, jakože i oni pochoteša.
7 Ni idoloslužitele byvajte, jakože necyi ot nich, jakože jesť pisano: sedoša ljudije jasti i piti, i vostaša igrati.
8 Niže sobludim, jakože necyi ot nich sobludiša, i padoša vo jedin deň dvadesjať tri tysjaščy.
9 Ni da iskušaim Christa, jakože necyi ot nich iskusiša i ot zmij pogiboša.
10 Ni ropščite, jakože necyi ot nich roptaša i pogiboša ot vsegubitelja.
11 Sija že vsja obrazi prilučachusja onem: pisana že byša v naučenije naše, v nichže koncy vek dostigoša.
12 Temže mňajsja stojati da bljudetsja, da ne padet.
13 Iskušenije vas ne dostiže, točiju čelovečeskoje: veren že Bog, Iže ne ostavit vas iskusitisja pače, ježe možete, no sotvorit so iskušenijem i izbytije, jako vozmošči vam ponesti.
14 Temže, bratije moja vozljublennaja, begajte ot idolosluženija.
15 Jako mudrym glagolju: sudite vy, ježe glagolju:
16 čaša blagoslovenija, juže blagoslovljaem, ne obščenije li Krove Christovy jesť? Chleb, jegože lomim, ne obščenije li Tela Christova jesť?
17 Jako jedin chleb, jedino telo jesmy mnozi: vsi bo ot jedinago chleba pričaščaemsja.
18 Vidite Izrailja po ploti: ne jaduščii li žertvy obščnicy oltarevi suť?
19 Čto ubo glagolju? Jako idol čto jesť? Ili idoložertvennoje čto jesť?
20 No zane, jaže žrut jazycy, besom žrut, a ne Bogovi: ne chošču že vas obščnikov byti besom.
21 Ne možete čašu Gospodňu piti i čašu besovskuju: ne možete trapeze Gospodnej pričaščatisja i trapeze besovstej.
22 Ili razdražaem Gospoda? Jeda krepčajši Jego jesmy?
23 Vsja mi leť suť, no ne vsja na polzu: vsja mi leť suť, no ne vsja nazidajut.
24 Niktože svojego si da iščet, no ježe bližňago kijždo.
25 Vse, ježe na toržišči prodaemoje, jadite, ničtože sumňaščesja, za sovesť:
26 Gospodňa bo zemlja i ispolnenije jeja.
27 Ašče li kto ot nevernych prizyvaet vy, i choščete iti, vse predlagaemoje vam jadite, ničtože sumňaščesja, za sovesť.
28 Ašče li že kto vam rečet: sije idoložertvenno jesť: ne jadite za onogo povedavšago, i sovesť: Gospodňa bo zemlja i ispolnenije jeja.
29 Sovesť že glagolju ne svoju, no drugago: vskuju bo svoboda moja suditsja ot inyja sovesti?
30 Ašče az blagodatiju pričaščajusja, počto chulu prijemlju, o nemže az blagodarju?
31 Ašče ubo jaste, ašče li pijete, ašče li ino čto tvorite, vsja vo slavu Božiju tvorite.
32 Bezpretknoveni byvajte Iudejem i Jellinom i cerkvi Božijej,
33 jakože i az vo vsem vsem ugoždaju, ne iskij svojeja polzy, no mnogich, da spasutsja.

11

1 Podražatele mne byvajte, jakože i az Christu.
2 Chvalju že vy, bratije, jako vsja moja pomnite, i jakože predach vam, predanija deržite.
3 Chošču že vas vedeti, jako vsjakomu mužu glava Christos jesť, glava že žene muž, glava že Christu Bog.
4 Vsjak muž, molitvu deja ili proročestvujaj pokrytoju glavoju, sramljaet glavu svoju:
5 i vsjaka žena, molitvu dejuščaja ili proročestvujuščaja otkrovennoju glavoju, sramljaet glavu svoju: jedino bo jesť i tožde ostrižennej:
6 ašče bo ne pokryvaetsja žena, da strižetsja: ašče li že sram žene striščisja ili britisja, da pokryvaetsja.
7 Muž ubo ne dolžen jesť pokryvati glavu, obraz i slava Božija syj: žena že slava mužu jesť.
8 Nesť bo muž ot ženy, no žena ot muža:
9 ibo ne sozdan bysť muž ženy radi, no žena muža radi.
10 Sego radi dolžna jesť žena vlasť imeti na glave Angel radi.
11 Obače ni muž bez ženy, ni žena bez muža, o Gospode.
12 Jakože bo žena ot muža, sice i muž ženoju: vsja že ot Boga.
13 V vas samech sudite, lepo li jesť žene otkrovennej Bogu molitisja?
14 Ili i ne samoje jestestvo učit vy, jako muž ubo ašče vlasy rastit, bezčestije jemu jesť,
15 žena že ašče vlasy rastit, slava jej jesť? Zane rastenije vlasov vmesto odejanija dano bysť jej.
16 Ašče li kto mnitsja sporliv byti, my takovago obyčaja ne imamy, niže cerkvi Božija.
17 Sije že zaveščavaja ne chvalju, jako ne na lučšeje, no na chuždšeje sbiraetesja.
18 Pervoje ubo, schoďaščymsja vam v cerkov, slyšu v vas raspri suščyja, i časť nekuju (sich) veruju.
19 Podobaet bo i jeresem v vas byti, da iskusnii javleni byvajut v vas.
20 Schoďaščymsja ubo vam vkupe, nesť Gospodskuju večerju jasti:
21 kijždo bo svoju večerju predvarjaet v snedenije, i ov ubo alčet, ov že upivaetsja.
22 Jeda bo domov ne imate, vo ježe jasti i piti? Ili o cerkvi Božijej neradite i sramljaete ne imuščyja? Čto vam reku? Pochvalju li vy o sem? Ne pochvalju.
23 Az bo prijach ot Gospoda, ježe i predach vam, jako Gospoď Iisus v nošč, v ňuže predan byvaše, prijem chleb,
24 i blagodariv prelomi, i reče: priimite, jadite, sije jesť Telo Moje, ježe za vy lomimoje: sije tvorite v Moje vospominanije.
25 Takožde i čašu po večeri, glagolja: sija čaša novyj zavet jesť v Mojej Krovi: sije tvorite, jeliždy ašče pijete, v Moje vospominanije.
26 Jeliždy bo ašče jaste chleb sej i čašu siju pijete, smerť Gospodňu vozveščaete, dondeže priidet.
27 Temže iže ašče jast chleb sej ili pijet čašu Gospodňu nedostojne, povinen budet Telu i Krovi Gospodni.
28 Da iskušaet že čelovek sebe, i tako ot chleba da jast i ot čaši da pijet.
29 Jadyj bo i pijaj nedostojne, sud sebe jast i pijet, ne razsuždaja Tela Gospodňa.
30 Sego radi v vas mnozi nemoščni i nedužlivi, i spjat dovolni.
31 Ašče bo bychom sebe razsuždali, ne bychom osuždeni byli.
32 Sudimi že, ot Gospoda nakazujemsja, da ne s mirom osudimsja.
33 Temže, bratije moja, schoďaščesja jasti, drug druga ždite.
34 Ašče li kto alčet, v domu da jast, da ne v grech schoditesja. O pročich že, jegda priidu, ustroju.

12

1 O duchovnych že, bratije, ne chošču vas ne vedeti.
2 Veste, jako jegda neverni beste, ko idolom bezglasnym jako vedomi vedostesja.
3 Temže skazuju vam, jako niktože, Duchom Božiim glagoljaj, rečet anafema Iisusa, i niktože možet rešči Gospoda Iisusa, točiju Duchom Svjatym.
4 Razdelenija že darovanij suť, a tojžde Duch:
5 i razdelenija služenij suť, a tojžde Gospoď:
6 i razdelenija dejstv suť, a tojžde jesť Bog, dejstvujaj vsja vo vsech.
7 Komuždo že daetsja javlenije Ducha na polzu:
8 ovomu bo Duchom daetsja slovo premudrosti, inomu že slovo razuma, o tomže Duse:
9 drugomu že vera, temže Duchom: inomu že darovanija iscelenij, o tomže Duse:
10 drugomu že dejstvija sil, inomu že proročestvo, drugomu že razsuždenija duchovom, inomu že rodi jazykov, drugomu že skazanija jazykov.
11 Vsja že sija dejstvujet jedin i tojžde Duch, razdeljaja vlastiju kojemuždo jakože choščet.
12 Akože bo telo jedino jesť i udy imať mnogi, vsi že udi jedinago tela, mnozi sušče, jedino suť telo: tako i Christos.
13 Ibo jedinem Duchom my vsi vo jedino telo krestichomsja, ašče Iudeje, ašče Jellini, ili rabi, ili svobodni: i vsi jedinem Duchom napoichomsja.
14 Ibo telo nesť jedin ud, no mnozi.
15 Ašče rečet noga, jako nesm ruka, nesm ot tela: jeda sego radi nesť ot tela?
16 I ašče rečet ucho, jako nesm oko, nesm ot tela: jeda sego radi nesť ot tela?
17 Ašče vse telo oko, gde sluch? Ašče (že) vse sluch, gde uchanije?
18 Nyne že položi Bog udy, jedinago kojegoždo ich v telesi, jakože izvoli.
19 Ašče li byša vsi jedin ud, gde telo?
20 Nyne že mnozi ubo udove, jedino že telo.
21 Ne možet že oko rešči ruce: ne trebe mi jesi: ili paki glava nogama: ne trebe mi jeste.
22 No mnogo pače, mňaščiisja udi tela nemoščnejši byti, nužnejši suť,
23 i ichže mnim bezčestnejšich byti tela, sim česť množajšuju prilagaem:
24 i neblagoobraznii naši blagoobrazije množajše imut, a blagoobraznii naši ne trebe imut. No Bog rastvori telo, chudejšemu bolšu dav česť,
25 da ne budet raspri v telesi, no da tožde v sebe pekutsja udi.
26 I ašče straždet jedin ud, s nim straždut vsi udi: ašče li že slavitsja jedin ud, s nim radujutsja vsi udi.
27 Vy že jeste telo Christovo, i udi ot časti.
28 I ovych ubo položi Bog v Cerkvi perveje Apostolov, vtoroje prorokov, tretije učitelej: potom že sily, taže darovanija iscelenij, zastuplenija, pravlenija, rodi jazykov.
29 Jeda vsi Apostoli? Jeda vsi prorocy? Jeda vsi učitele? Jeda vsi sily?
30 Jeda vsi darovanija imut izcelenij? Jeda vsi jazyki glagoljut? Jeda vsi skazujut?
31 Revnujte že darovanij bolšich, i ješče po prevoschoždeniju puť vam pokazuju.

13

1 Ašče jazyki čelovečeskimi glagolju i angelskimi, ljubve že ne imam, bych (jako) meď zveňašči, ili kimval zvjacajaj.
2 I ašče imam proročestvo, i vem tajny vsja i ves razum, i ašče imam vsju veru, jako i gory prestavljati, ljubve že ne imam, ničtože jesm.
3 I ašče razdam vsja imenija moja, i ašče predam telo moje, vo ježe sžešči je, ljubve že ne imam, ni kaja polza mi jesť.
4 Ljuby dolgoterpit, miloserdstvujet, ljuby ne zavidit, ljuby ne prevoznositsja, ne gorditsja,
5 ne bezčinstvujet, ne iščet svoich si, ne razdražaetsja, ne myslit zla,
6 ne radujetsja o nepravde, radujetsja že o istine:
7 vsja ljubit, vsemu veru jemlet, vsja upovaet, vsja terpit.
8 Ljuby nikoliže otpadaet, ašče že proročestvija uprazdňatsja, ašče li jazycy umolknut, ašče razum isprazdnitsja.
9 Ot časti bo razumevaem i ot časti proročestvujem:
10 jegda že priidet soveršennoje, togda, ježe ot časti, uprazdnitsja.
11 Jegda bech mladenec, jako mladenec glagolach, jako mladenec mudrstvovach, jako mladenec smyšljach: jegda že bych muž, otvergoch mladenčeskaja.
12 Vidim ubo nyne jakože zercalom v gadanii, togda že licem k licu: nyne razumeju ot časti, togda že poznaju, jakože i poznan bych.
13 Nyne že prebyvajut vera, nadežda, ljuby, tri sija: bolši že sich ljuby.

14

1 Deržitesja ljubve: revnujte že duchovnym, pače že da proročestvujete.
2 Glagoljaj bo jazyki, ne čelovekom glagolet, no Bogu: niktože bo slyšit, duchom že glagolet tajny:
3 proročestvujaj že, čelovekom glagolet sozidanije i utešenije i utverždenije.
4 Glagoljaj (bo) jazyki sebe ziždet, a proročestvujaj cerkov ziždet.
5 Chošču že vsech vas glagolati jazyki, pače že da proricaete: bolij bo proročestvujaj, neželi glagoljaj jazyki, razve ašče (kto) skazujet, da cerkov sozidanije prijemlet.
6 Nyne že, bratije, ašče priidu k vam jazyki glagolja, kuju vam polzu sotvorju, ašče vam ne glagolju ili vo otkrovenii, ili v razume, ili v proročestvii, ili v naučenii?
7 Obače bezdušnaja glas dajuščaja, ašče sopel, ašče gusli, ašče raznstvija piskanijem ne daďat, kako razumno budet piskanije ili gudenije?
8 Ibo ašče bezvesten glas truba dast, kto ugotovitsja na braň?
9 Tako i vy ašče ne blagorazumno slovo dadite jazykom, kako urazumejetsja glagolemoje? Budete bo na vozduch glagoljušče.
10 Tolicy ubo, ašče ključitsja, rodi glasov suť v mire, i ni jedin ich bezglasen.
11 Ašče ubo ne uvem sily glasa, budu glagoljuščemu inojazyčnik, i glagoljuščij mne inojazyčnik.
12 Tako i vy, poneže revnitele jeste duchovom, (jaže) k sozidaniju cerkve prosite, da izbytočestvujete.
13 Temže glagoljaj jazykom da molitsja, da skazujet.
14 Ašče bo moljusja jazykom, duch moj molitsja, a um moj bez ploda jesť.
15 Čto ubo jesť? Pomoljusja duchom, pomoljusja že i umom: vospoju duchom, vospoju že i umom.
16 Poneže ašče blagosloviši duchom, ispolňajaj mesto neveždy kako rečet amiň, po tvojemu blagodareniju? Poneže ne vesť, čto glagoleši.
17 Ty ubo dobre blagodariši, no drugij ne sozidaetsja.
18 Blagodarju Boga mojego, pače vsech vas jazyki glagolja:
19 no v cerkvi chošču pjať sloves umom moim glagolati, da i iny polzuju, neželi tmy sloves jazykom.
20 Bratije, ne deti byvajte umy: no zloboju mladenstvujte, umy že soveršeni byvajte.
21 V zakone pišet: jako inymi jazyki i ustny inymi vozglagolju ljudem sim, i ni tako poslušajut Mene, glagolet Gospoď.
22 Temže jazycy v znamenije suť ne verujuščym, no nevernym: a proročestvo ne nevernym, no verujuščym.
23 Ašče ubo snidetsja cerkov vsja vkupe, i vsi jazyki glagoljut, vnidut že (i) nerazumivii ili nevernii, ne rekut li, jako besnujetesja?
24 Ašče že vsi proročestvujut, vnidet že nekij neveren ili nevežda, obličaetsja vsemi, (i) isťjazujetsja ot vsech,
25 i sice tajnaja serdca jego javlena byvajut: i tako pad nic poklonitsja Bogovi, vozveščaja, jako voistinnu Bog s vami jesť.
26 Čto ubo jesť, bratije? Jegda schoditesja, kijždo vas psalom imať, učenije imať, jazyk imať otkrovenije imať, skazanije imať: vsja (že) k sozidaniju da byvajut.
27 Ašče jazykom kto glagolet, po dvema, ili množae po trijem, i po časti: i jedin da skazujet.
28 Ašče li ne budet skazatel, da molčit v cerkvi, sebe že da glagolet i Bogovi.
29 Prorocy že dva ili trije da glagoljut, i druzii da razsuždajut:
30 ašče li inomu otkryetsja seďašču, pervyj da molčit.
31 Možete bo vsi po jedinomu proročestvovati, da vsi učatsja i vsi utešajutsja.
32 I dusi proročestii prorokom povinujutsja:
33 nesť bo nestrojenija Bog, no mira, jako vo vsech cerkvach svjatych.
34 Ženy vašja v cerkvach da molčat: ne povelesja bo im glagolati, no povinovatisja, jakože i zakon glagolet.
35 Ašče li česomu naučitisja choťjat, v domu svoich mužej da voprošajut: sramno bo jesť žene v cerkvi glagolati.
36 Ili ot vas slovo Božije izyde? Ili vas jedinych dostiže?
37 Ašče kto mnitsja prorok byti ili duchoven, da razumejet, jaže pišu vam, zane Gospodni suť zapovedi?
38 Ašče li kto ne razumejet, da ne razumevaet.
39 Temže, bratije moja, revnujte ježe proročestvovati, i ježe glagolati jazyki ne vozbraňajte:
40 vsja že blagoobrazno i po činu da byvajut.

15

1 Skazuju že vam, bratije, Blagovestvovanije, ježe blagovestich vam, ježe i prijaste, v nemže i stoite,
2 imže i spasaetesja, kacem slovom blagovestich vam, ašče soderžite: razve ašče ne vsuje verovaste.
3 Predach bo vam isperva, ježe i prijach, jako Christos umre grech našich radi, po Pisanijem,
4 i jako pogreben bysť, i jako vosta v tretij deň, po Pisanijem,
5 i jako javisja Kife, taže jedinonadesjatim:
6 potom že javisja bole pjati sot bratijam jedinoju, ot nichže množajšii prebyvajut dosele, necyi že i počiša:
7 potom že javisja Iakovu, taže Apostolom vsem:
8 posledi že vsech, jako nekojemu izvergu, javisja i mne.
9 Az bo jesm mnij Apostolov, iže nesm dostoin nareščisja Apostol, zane gonich cerkov Božiju.
10 Blagodatiju že Božijeju jesm, ježe jesm, i blagodať Jego, jaže vo mne, ne tšča bysť, no pače vsech ich potrudichsja: ne az že, no blagodať Božija, jaže so mnoju.
11 Ašče ubo az, ašče li oni, tako propovedujem, i tako verovaste.
12 Ašče že Christos propovedujetsja, jako iz mertvych vosta, kako glagoljut necyi v vas, jako voskresenija mertvych nesť?
13 I ašče voskresenija mertvych nesť, to ni Christos vosta:
14 ašče že Christos ne vosta, tšče ubo propovedanije naše, tšča že i vera vaša.
15 Obretaemsja že i lžesvidetele Božii, jako poslušestvovachom na Boga, jako voskresi Christa, Jegože ne voskresi, ašče ubo mertvii ne vostajut:
16 ašče bo mertvii ne vostajut, to ni Christos vosta:
17 ašče že Christos ne vosta, sujetna vera vaša, ješče jeste vo gresech vašich:
18 ubo i umeršii o Christe, pogiboša.
19 (I) ašče v živote sem točiju upovajušče jesmy vo Christa, okajannejši vsech čelovek jesmy.
20 Nyne že Christos vosta ot mertvych, načatok umeršym bysť.
21 Poneže bo čelovekom smerť (bysť), i čelovekom voskresenije mertvych.
22 Jakože bo o Adame vsi umirajut, takožde i o Christe vsi oživut,
23 kijždo že vo svojem činu: načatok Christos, potom že Christu verovavšii v prišestvii Jego.
24 Taže končina, jegda predast Carstvo Bogu i Otcu, jegda isprazdnit vsjako načalstvo i vsjaku vlasť i silu:
25 podobaet bo Jemu carstvovati, dondeže položit vsja vragi pod nogama Svoima.
26 Poslednij že vrag isprazdnitsja smerť,
27 vsja bo pokori pod noze Jego: vnegda že rešči, jako vsja pokorena suť Jemu, jave, jako razve Pokoršago Jemu vsja.
28 Jegda že pokorit Jemu vsjačeskaja, togda i Sam Syn pokoritsja Pokoršemu Jemu vsjačeskaja, da budet Bog vsjačeskaja vo vsech.
29 Poneže čto sotvorjat kresťjaščiisja mertvych radi? Ašče otňud mertvii ne vostajut, čto i kreščajutsja mertvych radi?
30 Počto (že) i my bedy prijemlem na vsjak čas?
31 Po vsja dni umiraju: tako mi vaša pochvala, bratije, juže imam o Christe Iisuse Gospode našem.
32 Ašče (bo) po čeloveku so zverem borjachsja v Jefese, kaja mi polza, ašče mertvii ne vostajut? Da jamy i pijem, utre bo umrem.
33 Ne lstitesja: tljat obyčai blagi besedy zly.
34 Istrezvitesja pravedno i ne sogrešajte: nevedenije bo Božije necyi imut, k sramu vam glagolju.
35 No rečet nekto: kako vostanut mertvii? Koim že telom priidut?
36 Bezumne, ty ježe seješi, ne oživet, ašče ne umret:
37 i ježe seješi, ne telo buduščeje seješi, no golo zerno, ašče slučitsja, pšenicy ili inogo ot pročich:
38 Bog že daet jemu telo, jakože voschoščet, i kojemuždo semeni svoje telo.
39 Ne vsjaka ploť taže ploť: no ina ubo ploť čelovekom, ina že ploť skotom, ina že rybam, ina že pticam.
40 I telesa nebesnaja, i telesa zemnaja: no ina ubo nebesnym slava, i ina zemnym:
41 ina slava solncu, i ina slava lune, i ina slava zvezdam: zvezda bo ot zvezdy raznstvujet vo slave.
42 Takožde i voskresenije mertvych: sejetsja v tlenije, vostaet v netlenii:
43 sejetsja ne v česť, vostaet v slave: sejetsja v nemošči, vostaet v sile:
44 sejetsja telo duševnoje, vostaet telo duchovnoje. Jesť telo duševnoje, i jesť telo duchovnoje.
45 Tako i pisano jesť: bysť pervyj čelovek Adam v dušu živu, poslednij Adam v duch životvorjašč.
46 No ne prežde duchovnoje, no duševnoje, potom že duchovnoje.
47 Pervyj čelovek ot zemli, persten: vtoryj čelovek Gospoď s nebese.
48 Jakov perstnyj, takovi i perstnii: i jakov nebesnyj, tacy že i nebesnii:
49 i jakože oblekochomsja vo obraz perstnago, da oblečemsja i vo obraz nebesnago.
50 Sije že glagolju, bratije, jako ploť i krov Carstvija Božija naslediti ne mogut, niže tlenije netlenija nasledstvujet.
51 Se, tajnu vam glagolju: vsi bo ne uspnem, vsi že izmenimsja
52 vskore, vo mgnovenii oka, v poslednej trube: vostrubit bo, i mertvii vostanut netlenni, i my izmenimsja:
53 podobaet bo tlennomu semu obleščisja v netlenije i mertvennomu semu obleščisja v bezsmertije.
54 Jegda že tlennoje sije oblečetsja v netlenije i smertnoje sije oblečetsja v bezsmertije, togda budet slovo napisannoje: požerta bysť smerť pobedoju.
55 Gde ti, smerte, žalo? Gde ti, ade, pobeda?
56 Žalo že smerti grech: sila že grecha zakon.
57 Bogu že blagodarenije, davšemu nam pobedu Gospodem našim Iisus Christom.
58 Temže, bratije moja vozljublennaja, tverdi byvajte, nepostupni, izbytočestvujušče v dele Gospodni vsegda, veďašče, jako trud vaš nesť tošč pred Gospodem.

16

1 O milostyni že, jaže ko svjatym, jakože ustroich cerkvam Galatijskim, tako i vy sotvorjajte:
2 po jedinej ot subbot kijždo vas da polagaet u sebe sochraňaja, ježe ašče čto blagopospešitsja, da ne jegda priidu, togda sobranija byvajut.
3 Jegda že priidu, ichže ašče iskusite, s poslaňmi sich poslju otnesti blagodať vašu vo Ijerusalim.
4 Ašče že dostojno budet i mne iti, so mnoju pojdut.
5 Priidu že k vam, jegda Makedoniju preidu: Makedoniju bo prochoždu.
6 U vas že, ašče slučitsja mne, prebudu, ili i ozimeju, da vy ma provodite, amože ašče poidu.
7 Ne chošču bo vas nyne v mimochoždenii videti: upovaju že vrema nekoje prebyti u vas, ašče Gospoď povelit.
8 Prebudu že vo Jefese do Pentikostii:
9 dver bo mi otverzesja velika i pospešna, i soprotivnii mnozi.
10 Ašče že priidet Timofej, bljudite, da bez stracha budet u vas: delo bo Gospodne delaet, jakože i az:
11 da niktože ubo jego uničižit: provodite že jego s mirom, da priidet ko mne, ždu bo jego s bratijeju.
12 O Apollose že brate: mnogo molich jego, da priidet k vam s bratijeju: i vsjako ne be volja, da nyne priidet, priidet že, jegda uprazdnitsja.
13 Bodrstvujte, stojte v vere, mužajtesja, utverždajtesja:
14 vsja vam ljuboviju da byvajut.
15 Molju že vy, bratije: veste dom Stefaninov, jako jesť načatok Achaii, i v služenije svjatym učiniša sebe:
16 da i vy povinujtesja takovym i vsjakomu spospešstvujušču i truždajuščusja.
17 Vozradovachsja že o prišestvii Stefaninove i Furtunatove i Achaikove, jako vaše lišenije sii ispolniša:
18 upokoiša bo moj duch i vaš. Poznavajte ubo takovyja.
19 Celujut vy cerkvi Asijskija: celujut vy o Gospode mnogo Akila i Priskilla s domašneju ich cerkoviju.
20 Celujut vy bratija vsja. Celujte drug druga lobzanijem svjatym.
21 Celovanije mojeju rukoju Pavleju.
22 Ašče kto ne ljubit Gospoda Iisusa Christa, da budet prokljat, maran afa.
23 Blagodať Gospoda našego Iisusa Christa s vami,
24 (i) ljuby moja so vsemi vami o Christe Iisuse. Amiň.

{pokazať odnu glavu na stranice}