Pervaja kniga Makkavejskaja

Slavjanskij tekst

1

1 I bysť, jegda poražaše Aleksandr Makedonskij syn Filippa, iže izyde ot zemli Chettiim, porazi i Daria carja Persskago i Midskago, i vocarisja vmesto jego pervyj vo Jellade,
2 i sostavi brani mnogi, i oderža tverdyni mnogi, i ubi cari zemskija,
3 i projde daže do kraev zemli, i vzja korysti mnogich jazykov. I umolče zemlja pred nim. I vozvysisja, i voznesesja serdce jego.
4 I sobra silu krepku zelo, i načalstvova nad stranami i jazyki i mučitelmi, i byša jemu v danniki.
5 I po sich pade na lože i pozna, jako umiraet:
6 i sozva otroki svoja blagorodnyja, iže s nim bjachu sovospitani ot junosti jego, i razdeli im carstvo svoje ješče živ syj.
7 I carstvova Aleksandr let dvanadesjať i umre.
8 I obladaša otrocy jego kijždo v meste svojem.
9 I vozložiša vsi diadimy po smerti jego, i synove ich po nich leta mnoga, i umnožiša zlaja na zemli.
10 I izyde ot nich koreň grecha Antioch Jepifan, syn Antiocha carja, iže be zalogom v Rime: i carstvova v lete sto tridesjať sedmem carstva Jellinskago.
11 Vo dnech tech izydoša ot Izrailja synove bezzakonnii i naustiša mnogich glagoljušče: pojdem i zaveščaem zavet s jazyki, iže okrest nas, jako otneleže otlučichomsja ot nich, obretoša nas mnoga zlaja.
12 I blagouvidesja slovo vo očiju ich:
13 i predizbrašasja necyi ot ljudij i idoša ko carju: i dade im vlasť tvoriti opravdanija jazyčeskaja.
14 I sozdaša (sebe) učilišče vo Ijerusalime po zakonom jazyčeskim.
15 I sotvoriša sebe neobrezanije, i otstupiša ot zaveta svjatago, i soprjagošasja jazykom, i prodašasja ježe tvoriti lukavoje.
16 I ugotovasja carstvo pred Antiochom: i umysli carstvovati vo Jegipte, jako da carstvujet nad dvema carstvoma.
17 I vnide vo Jegipet v narode ťjažce, na kolesnicach i na slonech, i na vsadnikach i na korablech mnogich.
18 I sostavi braň na Ptolomea carja Jegipetskago: i ubojasja Ptolomej ot lica jego i pobeže, i padoša jazveni mnozi.
19 I vzjaša grady tverdy v zemli Jegipetstej: i vzja korysti zemli Jegipetskija.
20 I obratisja Antioch, povnegda porazi Jegipta vo sto četyredesjať tretije leto: i vzyde na Izrailja i na Ijerusalim v narode ťjažce,
21 i vnide vo svjatilišče s gordyneju, i vzja oltar zlatyj i svetilnik sveščnyj i vsja sosudy jego,
22 i trapezu predloženija i vozlijalniki, i fialy i kadilnicy zlatyja, i katapetasmu i vency i ukrašenije zlatoje, ježe na licy cerkvi (bjaše), i sokruši vsja:
23 i vzja srebro i zlato i sosudy voždelennyja: i vzja sokrovišča tajnaja, ichže obrete.
24 I vzem vsja otide v zemlju svoju, i sotvori ubijstvo, i glagola v gordosti velicej.
25 I bysť plač velik vo Izraili na vsjacem meste ich.
26 I vozstenaša načalnicy i starejšiny, devy i junoši iznemogoša, i krasota ženskaja izmenisja.
27 Vsjak ženich prija plač, i seďaščaja na odre bračne bysť v pečali.
28 I potrjasesja zemlja na obitajuščich na nej, i ves dom Iakovl oblečesja studom.
29 I po dvoju letu dnij posla car načalnika danem vo grady Iudiny. I priide vo Ijerusalim s narodom velikim
30 i glagola k nim slovesa mirnaja vo lsti. I verovaša jemu. I napade na grad vnezapu i porazi jego jazvoju velikoju i pogubi ljudi mnogi ot Izrailja:
31 i vzja korysti grada i sožže jego ognem, i razori domy jego i steny jego okrest:
32 i pleniša žen i čad, i skoty razdeliša,
33 i ogradiša grad Davidov stenoju velikoju i krepkoju i bašňami krepkimi, i bysť im v kreposť:
34 i posadiša tamo ljudij grešnikov, mužej bezzakonnych, i vozmogoša v nej:
35 i položiša oružija i brašna, i sobirachu korysti Ijerusalimskija, i polagachu tamo: i byša v seť veliku,
36 i bysť v lovitelstvo svjatyni i v diavola lukavago Izrailju vynu.
37 I prolijaša krov nepovinnuju okrest svjatilišča i oskverniša svjatyňu.
38 I bežaša obitajuščii vo Ijerusalime ich radi, i bysť obitanije čuždim: i bysť čuždo semeni roždenija svojego, i čada jego ostaviša jego.
39 Svjatyňa jego razorena jako pustyňa, prazdnicy jego obraščeni suť vo plač, subboty jego v ponošenije, česť jego vo uničiženije:
40 po slave jego umnožisja bezčestije jego, i vysota jego obraščena bysť vo plač.
41 I pisa car Antioch vsemu carstvu svojemu, da budut vsi ljudije jedino,
42 i ostavit kijždo zakon svoj. I soizvoliša vsi jazycy po slovu carja (Antiocha).
43 I mnozi ot Izrailja izvoliša služeniju jego i požroša idolom i oskverniša subbotu.
44 I posla car knigi rukoju vestnikov vo Ijerusalim i vo grady Iudiny, da pojdut vsled zakonov čuždich zemli
45 i vozbraňat vsesožženija i žertvu i vozlijanije ot svjatyni, i omerzjat subboty i prazdniki,
46 i oskverňat svjatyňu i svjatych,
47 i soziždut trebišča i kapišča i kumirnicy, i da žrut masa svinaja i skoty obščyja:
48 i da ostavjat syny svoja neobrezany, ježe oskverniti dušy ich vo vsjacej nečistote i oskvernenii,
49 jako da zabudut zakon i izmeňat vsja opravdanija (Božija).
50 I iže ašče ne sotvorit po glagolu carevu, da umret.
51 Po vsem slovesem sim napisa vsemu carstvu svojemu i pristavi nadzirateli nad vsemi ljuďmi: i povele gradom Iudinym žreti vo vsjacem grade.
52 I sobrašasja mnozi ot ljudij k nim, vsjak ostavivyj zakon Gospodeň: i sotvoriša lukavaja na zemli
53 i položiša Izrailja v tajnych vo vsjacem ubežišči ich.
54 I v pjatyjnadesjať deň mesjaca Chasleva, v leto sto četyredesjať pjatoje sozdaša merzosť zapustenija na oltari (Božii), i vo gradech Iudinych okrest sozdaša trebišča.
55 I pred dvermi domov i na stognach kaďachu,
56 i knigi zakona (Božija), ichže obretoša, sožgoša ognem, razdirajušče (ich).
57 I ideže obretašesja u kogo kniga zaveta Gospodňa, i ašče kto soizvoljaše zakonu Gospodňu, po poveleniju carevu zakalachu jego.
58 V sile svojej tvorjachu sice ljudem Izrailevym, obretajuščymsja vo vsjacem mesjace i mesjace vo gradech.
59 I v dvadesjať pjatyj deň mesjaca žrjachu v kapišči, ježe be na oltari.
60 I žen obrezavšich čada svoja zakalaša po poveleniju (carevu),
61 i obešachu detišča za šii ich, domy ich raschiščachu, i obrezavšich ja umerščvljachu.
62 I mnozi ot ljudij Izrailevych uderžašasja i utverdišasja v sebe, ježe ne jasti skvernych,
63 i izbraša pače umreti, neže oskvernitisja brašny, i ne choteša prestupiti zakona Božija svjatago: i zaklani byša.
64 I bysť gnev velij na Izrailja zelo.

2

1 Vo dnech tech vosta Mattafia syn Ioannov, syna Simeoňa, svjaščennik ot synov Ioarivlich ot Ijerusalima, i sede vo Modine.
2 I imaše synov pjať: Ioanna, iže proimenovašesja Gaddis,
3 i Simona, iže proimenovašesja Fassis,
4 Iudu, iže zvašesja Makkavej,
5 Jeleazara, iže proimenovašesja Avaran, i Ionafana, iže proimenovašesja Apfus.
6 I vide chulenija byvajuščaja vo Iudei i vo Ijerusalime,
7 i reče: uvy mne! Počto rožden jesm videti sotrenije ljudij moich i sotrenije grada svjatago, i sedeti zde, vnegda predavatisja jemu v ruce vragov i svjatyni v ruki čuždich?
8 Bysť chram jego jako čelovek bezčesten,
9 sosudy slavy jego pleneni otneseni suť, pobijeni suť mladency jego na stognach, i junošy jego padoša mečem vražiim:
10 kij jazyk ne nasledova carstva jego i ne oderža korystej jego?
11 Vsja utvar jego vzjata jesť, vmesto svobodnago bysť v raba:
12 i se, svjataja naša i krasota naša i slava naša opuste, i oskverniša ja jazycy:
13 počto ubo nam ješče žiti?
14 I rasterza rizy svoja Mattafia i synove jego, i oblekošasja vo vretišča, i plakaša zelo.
15 I priidoša ot carja prinuždajuščii ko otstupleniju vo grad Modin, da požrut.
16 I mnozi ot Izrailja priložišasja k nim: Mattafia že i synove jego sobrašasja.
17 I otveščaša poslannii ot carja i reša Mattafii glagoljušče: kňaz i preslavnyj i velij jesi vo grade sem, i utveržden v synech i bratiich:
18 nyne ubo pristupi pervyj i sotvori povelenije carevo, jakože sotvoriša vsi jazycy i mužije Iudiny i ostavšii vo Ijerusalime, i budeši ty i dom tvoj posrede drugov carevych: i ty i synove tvoi proslavitesja v srebre i zlate i v darech mnozech.
19 I otvešča Mattafia i reče glasom veliim: ašče i vsi jazycy v domu carstvija carja slušajut jego, ježe otstupiti komuždo ot služenija otec svoich, i soizvoliša v zapovedech jego:
20 no az i synove moi i bratija moja povinujemsja zakonu otec našich:
21 milostiv nam (budi, Bože), ježe ostaviti zakon i opravdanija:
22 sloves carevych ne poslušaem, ježe prestupiti služenije naše na desno ili na šujeje.
23 I jako presta glagolati slovesa sija, pristupi muž Iudeanin pred očima vsech žreti v kapišči, ježe v Modine, po poveleniju carevu.
24 I vide Mattafia i vozrevnova, i vostrepetaša vnutrenňaja jego, i vozžžesja jarosť jego po sudu (zakona), i naskočiv razseče jego v kapišči.
25 I muža, jegože car posla, iže prinuždaše žreti, ubi vo vrema ono i kapišče razori.
26 I vozrevnova o zakone, jakože že sotvori Finejes Zamvriju synu Salomlju.
27 I vozopi Mattafia vo grade glasom veliim glagolja: vsjak revnujaj o zakone i stojaj v zavete da izydet vsled mene.
28 I otbeža sam i synove jego v gory, i ostaviša, jelika imejachu vo grade.
29 Togda snidoša mnozi iščušče suda i pravdy v pustyňu,
30 i sedoša tu sami, i synove ich i ženy ich, i skoti ich, jako umnožišasja na nich zlaja.
31 I vozveščeno bysť mužem carevym i silam, iže bjachu vo Ijerusalime grade Davidove, jako otidoša mužije necyi, iže razoriša zapoveď carsku, v mesta tajnaja v pustyňu.
32 I tekoša vsled ich mnozi, i postigše ich opolčišasja na nich, i sostaviša protivu ich braň v deň subbotnyj,
33 i rekoša k nim: donyne dovolno, izydite i sotvorite po slovu carevu, i živi budete.
34 I reša: ne izydem, ni sotvorim po slovu carevu, ježe oskverniti deň subbotnyj.
35 I uskoriša na nich braň.
36 I ne otveščaša im, niže kamene vergoša na nich, niže zagradiša mest tajnych, rekušče:
37 umrem vsi v prostote našej, svidetele budut na nas nebo i zemlja, jako nepravo pogubljaete nas.
38 I vostaša na nich v brani v subboty, i umroša sii i ženy ich, i synove ich i skoti ich, daže do tysjašči duš čelovek.
39 I pozna Mattafia i druzi jego, i plakašasja o nich zelo.
40 I reče muž iskrennemu svojemu: ašče vsi sotvorim, jakože bratija naša sotvoriša, i ne voopolčimsja na jazyki o dušach našich i opravdaniich našich, nyne nas skoro iskoreňat ot zemli.
41 I umysliša v deň on glagoljušče: vsjak čelovek, iže ašče priidet k nam na braň v deň subbotnyj, opolčimsja protivu jego, i ne umrem vsi, jakože umroša bratija naša v tajnych.
42 Togda sobrasja k nim sonmišče Iudejskoje krepcyi v sile ot Izrailja, vsjak soizvoljajaj zakonu:
43 i vsi iže bežaša ot zlych, priložišasja im i byša im vo utverždenije.
44 I sobraša vojev i pobiša grešnych vo gneve svojem i mužej bezzakonnych v jarosti svojej: pročii že bežaša vo jazyki spastisja.
45 I obyde Mattafia i druzi jego, i razoriša kapišča,
46 i obrezaša otroki neobrezanyja, jelikich obretoša v predelech Izrailevych v sile,
47 i pognaša synov gordyni, i uspe delo v ruku ich:
48 i uderžaša zakon ot ruki jazykov i ot ruki carej, i ne daša roga grešniku.
49 I približišasja dnije Mattafii umreti, i reče synom svoim: nyne ukrepisja gordyňa i obličenije, i vrema nizvraščenija i gnev jarosti:
50 i nyne, čada, vozrevnujte zakonu i dadite dušy vašja za zavet otcev našich.
51 Pomanite dela otec našich jaže sotvoriša v rodech svoich, i priimete slavu veliju i ima večnoje.
52 Avraam ne vo iskušenii li obreten jesť veren, i vmenisja jemu v pravdu?
53 Iosif vo vrema tesnoty svojeja sochrani zapoveď i bysť gospodin Jegiptu.
54 Finejes otec naš vnegda vozrevnova revnostiju, prijat zavet svjaščenstva večnago.
55 Iisus, jegda ispolni slovo, bysť sudija vo Izraili.
56 Chalev, jegda zasvidetelstvova v cerkvi, vosprija zemli nasledije.
57 David vo svojej milosti nasledova prestol carstvija vo vek veka.
58 Ilia, jegda vozrevnova revnostiju zakona, vzjasja daže na nebo.
59 Anania, Azaria, Misail verujušče spasošasja ot plamene.
60 Daniil v prostote svojej izjatsja ot ust lvovych.
61 I tako pomyšljajte po rodu i rodu, jako vsi upovajuščii Naň ne iznemogut.
62 I ot sloves muža grešna ne ubojtesja, poneže slava jego v motyla i v červije:
63 dnes voznesetsja, a utre ne obrjaščetsja, jako obratisja v persť svoju, i pomyšlenije jego pogibe.
64 I vy, synove, ukrepitesja i mužajtesja v zakone, jako v nem proslavitesja.
65 I se, Simeon brat vaš, vem, jako muž soveta jesť, togo poslušajte vsja dni, toj budet vam vo otca.
66 I Iuda Makkavej, sej krepok v sile ot junosti svojeja, sej budet vam načalnik voinstva i sotvorit braň ljudem.
67 I vy privedite k sebe vsja tvorcy zakona i otmstite mščenije ljudij vašich:
68 vozdajte vozdajanije jazykom i vnemlite v zapovedi zakona.
69 I blagoslovi ich: i priložisja ko otcem svoim.
70 I umre v leto sto četyredesjať šestoje: i pogreboša jego synove jego vo grobech otec jego v Modine, i plakaša jego ves Izrail plačem veliim.

3

1 I vosta Iuda naricaemyj Makkavej syn jego vmesto jego.
2 I pomogachu jemu vsi bratija jego i vsi jelicy prilepišasja ko otcu jego, i opolčachusja opolčenijem Izrail s veselijem.
3 I rasprostrani slavu ljudem svoim: i oblečesja v broňa jako ispolin i prepojasasja oružijem svoim brannym, i sostavi rati, zaščiščaja opolčenija mečem svoim,
4 i upodobisja lvu v delech svoich, i jako skimen rykajušč v lovitve:
5 i pogna bezzakonnyja izsledujaj, i smuščajuščich ljudi jego požže plamenem.
6 I sljakošasja bezzakonnii ot stracha jego, i vsi delatele bezzakonija smatošasja, i blagopospešno byti spasenije rukoju jego.
7 I ogorči cari mnogi i vozveseli Iakova v delech svoich, i daže do veka pamať jego vo blagoslovenije:
8 i projde grady Iudiny, i pogubi nečestivych ot nich, i otvrati gnev ot Izrailja,
9 i imenit bysť daže do poslednich zemli, i sobra pogibajuščich.
10 Apollonij že sobra jazyki i ot Samarii silu veliju, ježe ratovati na Izrailja.
11 I uveda Iuda i izyde vo sretenije jemu, i porazi jego i ubi togo: i padoša jazvenii mnozi, a pročii ubegoša.
12 I vzja korysti ich, i meč Apollonijev oťja Iuda, i bysť vojuja im vsja dni.
13 I uslyša Siron načalnik vojev Sirskich, jako sobra Iuda sovokuplenije i cerkov vernych s nim ischoďaščich na braň,
14 i reče: sotvorju sebe ima, i proslavljusja v carstvii, i poborju Iudu i suščich s nim i uničižajuščich slovo carevo.
15 (I ugotovasja) i priloži ježe vzyti: i vzyde s nim polk nečestivych krepok pomošči jemu i sotvoriti otmščenije na synech Izrailevych.
16 I približisja daže do voschoda Veforonska: i izyde Iuda vo sretenije jemu v male.
17 Jegda že uvideša polk grjaduščij vo sretenije im, reša Iude: kako možem v male sušče opolčatisja protivu množestva tolikago krepkago? I my utruždeni jesmy postom dnes.
18 I reče Iuda: udob jesť objati mnogich rukoju malych: i nesť raznstvija pred Bogom nebesnym spasti vo mnogich ili v malych:
19 jako ne vo množestve vojev odolenije brani jesť, tokmo ot nebese kreposť:
20 sii grjadut k nam vo množestve ukorizny i bezzakonija, ježe istorgnuti nas i ženy našja i čada naša, ježe vzjati korysti našja,
21 my že opolčaemsja za dušy našja i zakony našja:
22 i Sam Gospoď sokrušit ich pred licem našim, vy že ne ustrašitesja ich.
23 Jakože presta glagolati, i naskoči na nich vnezapu, i sotresja Siron i voi jego pred nim:
24 i pogna jego v nizchoždenije Veforona daže do polja: i padoša ot nich jako osm sot mužej, pročii že pobegoša v zemlju Filistimlju.
25 I napade strach Iudin i bratii jego i bojazň na vsja jazyki, jaže okrest ich.
26 I dojde do carja ima jego, i o opolčeniich Iudinych povedachu vsi jazycy.
27 Jegda že uslyša car Antioch slovesa sija, razgnevasja jarostiju, i poslav sobra sily vsja carstva svojego, polk krepok zelo:
28 i otverze sokrovišče svoje, i dade obroki voinom svoim na leto, i zapoveda im v leto byti gotovym na vsjaku potrebu.
29 I vide, jako oskude srebro ot sokrovišč, i dani ot stran maly, radi nesoglasija i jazvy, jaže sotvori na zemli, da vozmet zakonnaja, jaže bjachu ot pervych dnij.
30 I ustrašisja, da ne vozneimejet jedinoju i dvaždy v roschody i dajanija, jaže dajaše prežde prostrannoju rukoju, i izbytočestvova pače carej byvšich prežde.
31 I smatesja dušeju svojeju zelo, i umysli iti v Persidu i prijati dani ot stran i sobrati srebra mnogo.
32 I ostavi Lisiju čeloveka slavna i ot roda carska nad veščmi carskimi, ot reki Jevfrata daže do predel Jegipetskich:
33 i pitati Antiocha syna svojego, dondeže vozvratitsja sam.
34 I predade jemu pol sily i slonov i zapoveda jemu o vsech, ichže sovešča, i o obitajuščich vo Iudei i Ijerusalime,
35 poslati na nich silu, ježe sokrušiti i istorgnuti kreposť Izrailevu i ostanok Ijerusalima, i oťjati pamať ich ot mesta,
36 i vseliti synov inorodnych vo vsech predelech ich, i po žrebiju razdeliti zemlju ich.
37 I car vzja pol sily ostavšich i izyde ot Antiochii ot grada carstva svojego, leta sto četyredesjať sedmago: i prejde Jevfrat reku i prochoždaše v vyšnija strany.
38 I izbra Lisia Ptolomea syna Dorimenova, i Nikanora, i Gorgiju mužy silnyja ot drugov carevych.
39 I posla s nimi četyredesjať tysjašč mužej i sedm tysjašč konnikov, ježe iti v zemlju Iudinu i rastliti ju po slovesi carsku.
40 I otidoša so vseju siloju svojeju, i priidoša, i opolčišasja bliz Ammauma na zemli polevoj.
41 I slyšaša kupcy strany toja ima ich, i vzjaša srebro i zlato mnogo zelo i otroki: i priidoša v stany, da vozmut synov Izrailevych v raby, i priložišasja k nim voi Sirskija i zemli inoplemennikov.
42 I vide Iuda i bratija jego, jako umnožišasja zlaja, i voi opolčachusja v predelech ich: i poznaša slovesa careva, jaže povele ljudem sotvoriti v pogublenije i skončanije.
43 I reče kijždo ko iskrennemu svojemu: vostanem za istreblenije ljudij našich i opolčimsja za ljudi našja i svjatyja.
44 I sobrasja sonm ježe byti gotovym na braň i ježe molitisja i prositi milosti i ščedrot.
45 I Ijerusalim be neobitaem aki pustyňa: ne be vchoďaj i ischoďaj ot poroždenij jego, i svjatyňa poprana, i synove inorodnych v kraegradii, bysť obitališče jazykom: i vzjasja veselije ot Iakova, i oskude (tu) sopel i gusli.
46 I sobrašasja i priidoša v Massifu prjamo Ijerusalimu, poneže mesto molitvy v Massife perveje Izrailju.
47 I postišasja togo dne, i oblekošasja vo vretišča, i pepel posypaša na glavy svoja, i rasterzaša odejanija svoja,
48 i rasprostroša knigu zakona, o nichže ispytachu jazycy napisati na nich podobija idol svoich,
49 i prinesoša rizy svjatitelskija i pervorodnaja i desjatiny: i vozdvignuša nazirejev, iže napolniša dni,
50 i vozopiša glasom (veliim) na nebo, rekušče: čto sotvorim sim i kamo ich otvedem?
51 I Svjataja Tvoja poprašasja i oskvernišasja, i svjaščennicy Tvoi v skorbi i v smirenii:
52 i se, jazycy sobrašasja na ny, da rastorgnut nas: Ty vesi, jaže pomyšljajut na nas:
53 kako vozmožem stati pred licem ich, ašče ne Ty pomožeši nam?
54 I vostrubiša trubami i vozopiša glasom veliim.
55 I posem postavi Iuda vojevody ljudij, tysjaščniki i sotniki, i pjaťdesjatniki i desjatonačalniki.
56 I rekoša sozidajuščym domy i obručajuščym ženy, i nasaždajuščym vinogrady i bojazlivym vozvratitisja komuždo v dom svoj po zakonu.
57 I vozdvižesja polk i opolčisja na jug Ammauma.
58 I reče Iuda: prepojašitesja, i budite v syny silny, i budite gotovi v zautrije opolčitisja na jazyki sija, iže sobrašasja na ny rasterzati nas i svjataja naša:
59 jako lučše jesť nam umreti v brani, neže videti zlaja ljudij našich i svjatych:
60 i jakože volja budet na nebesi, tako sotvorit.

4

1 I vzja Gorgia pjať tysjašč mužej i tysjašču konnik izbrannych, i podvigoša polk noščiju,
2 ježe napasti na polk Iudejskij i pobiti ich vnezapu, i synove kraegradija byša jemu voždeve.
3 I uslyša Iuda, i vosta sam i silnii, pobiti silu carevu, jaže v Jemmaume:
4 ješče bo sily rastočeny byša ot polka.
5 I priide Gorgia v polk Iudin noščiju i ni jedinago obrete: i iskaše ich v gorach, poneže reče: bežat sii ot nas.
6 I vkupe so dnem javisja Iuda na poli so trema tysjaščami mužej: obače ščitov i mečej ne imachu, jakože choťjachu.
7 I videša polk jazyčeskij krepok vooružen i konniki okrest jego, i sii naučeni brani.
8 I reče Iuda mužem, iže s nim bjachu: ne ubojtesja množestva ich i ustremlenija ich ne užasajtesja:
9 pomanite, kako spaseni byša otcy naši v mori Čermnem, jegda goňaše ich faraon s voi mnogimi:
10 i nyne vozopiim na nebo, negli kako umiloserditsja na ny i pomanet zavet otcev našich i sokrušit polk sej pred licem našim dnes:
11 i uveďat vsi jazycy, jako jesť Izbavljajaj i Spasajaj Izrailja.
12 I vozvedoša inoplemennicy oči svoi i videša ich grjaduščich soprotivu,
13 i izydoša iz polka na braň i vostrubiša iže so Iudoju.
14 I srazišasja: i sotreni byša jazycy i pobegoša v pole,
15 poslednii že vsi padoša mečem: i prognaša ich daže do Assarimofa i daže do pol Idumejskich i Azotskich i Iamnijskich, i padoša ot nich do trijech tysjašč mužej.
16 I vozvratisja Iuda i voi jego ot gonenija vsled ich,
17 i reče k ljudem: ne voždelejte korystej, poneže braň protivu nas:
18 i Gorgia i voi jego bliz nas na gore: no stojte nyne protivu vragov našich i poborite ich, i po sich vozmete korysti bez bojazni.
19 I ješče glagoljušču Iude sija, se, javisja časť nekaja prinicajuščaja s gory.
20 I vide, jako v beg obratišasja, i zažgoša polk, iže suť so Iudoju, dym bo zrimyj javljaše byvšeje.
21 Smotrjaščii že sija ubojašasja zelo: viďašče že opolčenije Iudino v poli gotovo na braň, bežaša vsi v zemlju inoplemennikov.
22 I obratisja Iuda na korysti opolčenija:
23 i vzja zlata mnogo i srebra, i iakinfa i porfiry morskija, i bogatstva velika.
24 I vozvraščajuščesja pesň pojachu i blagoslovljachu Boga nebesnago, jako blag jesť, jako v vek milosť Jego.
25 I bysť spasenije veliko Izrailju v deň on.
26 Jelicy že ot inoplemennikov uceleša, prišedše vozvestiša Lisii vsja slučivšajasja.
27 On že slyšav uny dušeju i opečalisja, jako ne jaže choťjaše, takova byša Izrailju, i ne kakova zapoveda jemu car, sicevaja sbyšasja.
28 I vo grjaduščeje leto sobra Lisia mužej izbrannych šesťdesjat tysjašč i konnikov pjať tysjašč, da pobijet Ijerusalim.
29 I priidoša vo Idumeju i opolčišasja vo Vefsurech, i srete ich Iuda s desjatiju tysjaščmi mužej.
30 I vide polk krepok, i pomolisja, i reče: blagosloven jesi, Spase Izrailev, sokrušivyj stremlenije silnago rukoju raba Tvojego Davida, i predal jesi polk inoplemennych v ruki Ionafana syna Saulja i nosjaščago oružije jego:
31 zaključi polk sej rukoju ljudij Tvoich Izrailja, i da postyďatsja o sile i konnice svojej:
32 dažď im bojazň i rastaj derzosť sily ich, i da pokolebljutsja sotrenijem svoim:
33 nizloži ich mečem ljubjaščich Ťja, i da voschvaljat Tebe vsi veduščii ima Tvoje v pesnech.
34 I sostaviša braň, i padoša ot polka Lisii do pjati tysjašč mužej, i padoša pred nimi.
35 Viďa že Lisia svojego opolčenija byvšeje bežanije, a Iudinu byvšuju derzosť, i jako gotovi suť ili žiti, ili umreti chrabro, otide vo Antiochiju i sobiraše čuždich vojev: i umnoživ byvšeje voinstvo, umysli paki priiti na Iudeju.
36 Reče že Iuda i bratija jego: se, sotreni suť vrazi naši, vzydem nyne očistiti svjataja i obnoviti.
37 I sobrasja ves polk i vzydoša na goru Sion:
38 i videša svjatyňu opustošenu, i žertvennik oskvernen, i vrata sožžena, i v pritvorech vozrastoša drevije aki v dubrave, ili aki vo jedinej ot gor, i pastoforia razbijena.
39 I rasterzaša rizy svoja i plakaša plačem veliim, i vozložiša pepel na glavy svoja,
40 i padoša licem na zemlju, i vostrubiša trubnym znamenijem, i vozopiša na nebo.
41 Togda povele Iuda mužem ratovati suščich v kraegradii, dondeže očistit svjataja.
42 I izbra svjaščenniki neporočny voliteli zakona Božija:
43 i očistiša svjataja i otvergoša kamenije oskvernenija v mesto nečisto:
44 i sovetovaša o žertvennice vsesožženija oskvernenem, čto jemu sotvorjat:
45 i napade im sovet blag razoriti jego, da ne kogda budet im v ponošenije, jako oskverniša jego jazycy. I razoriša žertvennik,
46 i položiša kamenije na gore chrama na meste priličnem, dondeže priidet prorok otveščati o nich:
47 i vzjaša kamenije celo po zakonu i sozdaša žertvennik nov po prežnemu.
48 I sozdaša svjataja i vsja jaže vnutr chrama, i pritvory osvjatiša,
49 i sotvoriša sosudy svjatyja novy, i vnesoša svetilnik i žertvennik vsesožženij i fimiamov i trapezu vo chram,
50 i kadiša na žertvennice, i vozžgoša svetilniki, jaže na podsveščnice, i sveťjachu vo chrame,
51 i položiša na trapeze chleby i prostroša katapetasmy, i skončaša vsja dela, jaže tvorjachu.
52 I zelo rano vostaša v pjatyj i dvadesjatyj deň mesjaca devjatago: sej mesjac Chaslev, sto četyredesjať osmago leta.
53 I prinesoša žertvu po zakonu na oltar vsesožženij novyj, jegože sotvoriša:
54 po vremeni i po dni, v oňže oskverniša jego jazycy, vo on obnovisja v pesnech i guslech i kinirech i v kimvalech.
55 I padoša vsi ljudije na lice svoje i poklonišasja, i blagosloviša na nebo Blagopospešivšago im:
56 i sotvoriša obnovlenije oltarja dnij osm, i prinesoša vsesožženija s veselijem, i požroša žertvu spasenija i chvalenija,
57 i ukrasiša suščeje pred licem chrama vency zlatymi i ščitami, i obnoviša vrata i pastoforia, i postaviša dveri.
58 I bysť veselije v ljudech veliko zelo, i otvraščeno bysť ponošenije jazykov.
59 I ustavi Iuda i bratija jego i ves sobor Izrailev, da prazdnujutsja dnije obnovlenija oltarja vo vremena svoja na vsjako leto dnij osm, ot dvadesjať pjatago dne mesjaca Chaslev s veselijem i radostiju.
60 I sozdaša vo vrema ono goru Sion, okrest steny vysokija i pirgi krepki, da ne kogda prišedše jazycy poperut ja, jakože prežde sotvoriša.
61 I posadi tu vojev chraniti ju, i utverdiša ju chraniti Vefsuru, ježe imeti ljudem v tverdyňu protivu lica Idumei.

5

1 I bysť jegda uslyšaša jazycy okrest, jako sozdasja oltar i obnovisja svjatyňa jakože prežde, i razgnevašasja zelo:
2 i soveščašasja pogubiti rod Iakovl, iže bechu posrede ich, i načaša ubivati v ljudech i istrebljati.
3 I ratovaše Iuda na syny Isavovy vo Idumei, jaže vo Akravatine, poneže obseďachu Izrailja: i porazi ich jazvoju velikoju, i utesni ich, i vzja korysti ich.
4 I pomanu zlobu synov Veanich, iže bechu ljudem v seť i v soblazn, vo ježe loviti im na putech.
5 I zatvorišasja ot nego v pirgech, i nastupi na nich, i proklja ich, i zažže pirgi ich ognem, so vsemi jaže v nich bjachu.
6 I projde na syny Ammoni, i obrete ruku krepku i ljudi mnogi, i Timofea vožda ich.
7 I sostavi na nich brani mnogi, i sotreni suť pred licem jego, i pobi ich,
8 i vzja Iazira i dščeri jego, i vozvratisja vo Iudeju.
9 I sobrašasja jazycy iže v Galaaditide protivu Izrailťjanom suščym v predelech ich, da izbijut ich. I pobegoša v Dafemu tverdyňu.
10 I poslaša pisanije ko Iude i bratii jego, rekušče: sobrašasja na ny jazycy, iže okrest nas, izbiti nas,
11 i gotovjatsja priiti i vzjati tverdyňu, v ňuže vbegochom, i Timofej jesť vojevoda sil ich:
12 nyne ubo prišed izbavi nas ot ruki ich, jako pade množestvo ot nas:
13 i vsi bratija naša suščii v mestech Tuviinich ubijeni suť, i pleniša žen ich i čad ich i imenija ich, i pogubiša tamo jako tysjašču mužej.
14 I ješče pisanija čťjachusja, i se, inii vestnicy priidoša ot Galilei v razdranych rizach, vozveščajušče po slovesem sim, rekušče:
15 sobrašasja na nas ot Ptolemaidy i Tira, i Sidona i vseja Galilei inoplemennik, ježe iskoreniti nas.
16 Jegda že uslyša Iuda i ljudije slovesa sija, sobrasja sobor velik usovetovati, čto sotvorjat bratijam svoim suščym v skorbi i vojuemym ot nich.
17 I reče Iuda Simonu i bratu svojemu: izberi sebe mužy i idi, i izbavi bratiju tvoju suščuju v Galilei: az že i brat moj Ionafan pojdem v Galaadit.
18 I ostavi Iosifa syna Zachariina i Azariju vojevody ljudem s pročimi voiny vo Iudei na chranenije,
19 i zapoveda im, glagolja: priležite ljudem sim i ne sotvorite brani na jazyki, dondeže my vozvratimsja.
20 I otdeliša Simonu mužej tri tysjaščy, da idet v Galileju, Iude že osm tysjašč mužej v Galaadit.
21 I ide Simon v Galileju i sostavi brani mnogi na jazyki, i sotrošasja jazycy ot lica jego,
22 i pogna vsled ich daže do vrat Ptolemaidy: i padoša ot jazyk jako tri tysjaščy mužej, i vzja korysti ich,
23 i pojat suščich v Galilei i vo Arvattisech s ženami i čady, i vsja jelika bjachu im, i privede vo Iudeju s veselijem veliim.
24 I Iuda Makkavej i Ionafan brat jego preidoša Iordan, i idoša puť trijech dnij v pustyni,
25 i sretoša Navatejev, i prijaša ich mirno, i povedaša im vsja, jaže slučišasja bratii ich v Galaaditide,
26 i jako mnozi ot nich zaključeni suť v Vosore i Vosor, vo Alemisech, Chasfore, Makede i Karnaine: sii vsi gradi tverdi i velicy:
27 i v pročiich gradech Galaaditidy suť zatvoreni, i vo utrije strojatsja opolčitisja na tverdyni i jati i izbiti vsech sich vo jedin deň.
28 I vozvratisja Iuda i voi jego v puť v pustyňu v Vosor vnezapu: i vzja grad, i ubi vsjak mužesk pol usty meča, i vzja vsja korysti ich, i sožže jego ognem:
29 i vosta ottudu noščiju i ide daže do tverdyni.
30 I bysť pred zareju, i vozdvigoša oči svoi, i se, ljudije mnozi, imže ne be čisla, nesušče lestvicy i michany vzjati tverdyňu, i ratovachu ich.
31 I vide Iuda, jako načasja braň, i vopl grada vzyde daže do nebese trubami i glasom veliim,
32 i reče mužem sily: bijtesja dnes za bratiju vašu.
33 I izyde trema načaly sozadi ich: i vostrubiša trubami i vozopiša v molitve.
34 I pozna polk Timofeov, jako Makkavej jesť, i otbeža ot lica jego, i pobi ich jazvoju velijeju, i padoša ot nich v deň on jako osm tysjašč mužej.
35 I obratisja (Iuda) v Masfu i povojeva ju i vzja ju, i ubi ves mužesk pol jeja i vzja korysti jeja, i sožže ju ognem:
36 ottudu pojde i vzja Chasfor, Maked i Vosor i pročyja grady Galaaditidy.
37 I po sich slovesech sobra Timofej polk in i opolčisja k licu Rafona ob onu stranu potoka.
38 I posla Iuda sogljadati polk. I vozvestiša jemu glagoljušče: sobrani suť k nemu vsi jazycy, iže okrest nas, sila velija zelo:
39 i Aravljan najaša v pomošč sebe, i opolčajutsja ob onu stranu potoka, gotovi priiti na ťja na braň. I ide Iuda vo sretenije ich.
40 I reče Timofej načalnikom vojev svoich: jegda približitsja Iuda i polk jego k potoku vodnomu, ašče priidet k nam prežde, ne možem postojati protivu jego, jako mogij vozmožet protivu nas:
41 ašče že ustrašitsja i opolčitsja ob onu stranu reki, prejdem k nemu i vozmožem protivu jego.
42 Jegda že približisja Iuda k potoku vodnomu, postavi knižniki ljudij pri potoce i povele im glagolja: ne ostavljajte vsjakago čeloveka ostatisja v polce, no da grjadut vsi na braň.
43 I prejde na nich prežde, i vsi ljudije vsled jego. I sotreni suť vsi jazycy pred licem jego, i povergoša oružija svoja, i bežaša v kapišče, ježe k Karnaine.
44 I vzjaša grad, i kapišče sožgoša ognem so vsemi, jaže v nem: i pobežden bysť Karnain i ne vozmože ktomu stati protivu lica Iudina.
45 I sobra Iuda vsech Izrailťjan, iže bechu v Galaaditide, ot mala daže do velika, i ženy ich i čada ich i imenija, polk velik zelo, priiti v zemlju Iudinu.
46 I priidoša daže do Jefrona, i sej grad velij na vchode tverd zelo: i ne be uklonitisja ot nego na desno ili šujeje, no tokmo skvoze jego proiti.
47 I zaključišasja, iže bjachu v grade, i zagradiša vrata kamenijem. I posla k nim Iuda so slovesy mirnymi, glagolja:
48 projdem po zemli vašej, ježe otiti v zemlju našu, i niktože vas izobidit, tokmo nogami projdem. I ne voschoteša otversti jemu.
49 I povele Iuda propovedati v polce opolčitisja kojemuždo, v nemže kto jesť meste.
50 I opolčišasja mužije sily i ratovaša grad toj ves deň i vsju nošč. I predadesja grad v ruki jego.
51 I pobi vsjak mužesk pol usty meča i iskoreni jego, i vzja korysti jego i projde skvoze grad po ubijenym.
52 I preidoša Iordan v pole velikoje protivu licu Vefsana.
53 I be Iuda sobiraja dalnejšich i uveščavaše ljudij po vsemu puti, dondeže priidut v zemlju Iudinu.
54 I vzydoša na goru Sion s veselijem i radostiju i prinesoša vsesožženija, jako ne pade ot nich ni jedin, dondeže vozvratišasja v mire.
55 I vo dni, v ňaže bysť Iuda i Ionafan v Galaade, i Simon brat jego v Galilei protivu licu Ptolemaidy,
56 slyša Iosif Zachariin syn i Azaria, načalnicy sily, o veščech blagosodejannych i o branech, jaže sotvoriša,
57 i reša: sotvorim i my sebe ima i pojdem ratovati na jazyki, iže okrest nas.
58 I vozvestiša suščym ot sily jaže s nimi i idoša na Iamniju.
59 I izyde Gorgia iz grada i mužije jego vo sretenije im na braň.
60 I pobežden bysť Iosif i Azaria, i gnani byša daže do predel Iudinych: i padoša v deň on ot ljudij Izrailevych jako dve tysjaščy mužej. I bysť jazva velika v ljudech Izrailevych,
61 poneže ne poslušaša Iudy i bratij jego, mňaščesja chrabri byti:
62 tii že ne bjachu ot semene mužej onech, imiže dadesja spasenije Izrailju rukoju ich.
63 I muž Iuda i bratija jego proslavišasja zelo pred vsem Izrailem i jazyki vsemi, ideže slyšašesja ima ich.
64 I sovokupišasja k nim blago glagoljuščii.
65 I izyde Iuda i bratija jego, i ratovachu synov Isavlich v zemli jaže k jugu, i porazi Chevrona i dščeri jego, i razori tverdyni jego, i stolpy jego požže okrest.
66 I vozdvižesja iti v zemlju inoplemennikov i prochoždaše Samariju.
67 V deň on padoša svjaščennicy na brani, choťjaščii chrabreje byti, vnegda izyti im na braň bez soveta (ego).
68 I uklonisja Iuda vo Azot v zemlju inoplemennikov, i razori kapišča ich, i izvajanija bogov ich sožže ognem, i vzja korysti ot gradov, i vozvratisja v zemlju Iudinu.

6

1 I car Antioch prochoždaše vyšnija strany i slyša, jako jesť Jelimais v Perside grad slaven bogatstvom, srebrom i zlatom,
2 i chram v nem bogat zelo, i tu zapony zlaty, i broňa i oružija, jaže ostavi tu Aleksandr syn Filippov, car Makedonskij, iže carstvova pervyj vo Jellinech.
3 I priide i iskaše vzjati grad i pleniti jego, i ne vozmože, jako poznasja slovo suščym vo grade.
4 I vostaša protivu jemu na braň, i pobeže ottudu, i ide so skorbiju velijeju, i vozvratisja v Vavilon.
5 I priide vozveščajaj jemu nekto v Persidu, jako otbegoša polcy chodivšii vo Iudeju.
6 I chodi Lisia s siloju krepkoju v pervych, i prognan bysť ot lica ich, i vozmogoša oružijami i silami i korysťmi mnogimi, jaže vzjaša ot polkov, ichže izbiša.
7 I razoriša merzosť, juže sozda na oltari vo Ijerusalime, i svjatyňu, jakože prežde okružiša stenami vysokimi, i Vefsuru grad jego.
8 I bysť jako uslyša car slovesa sija, ustrašisja i smutisja zelo: i pade na lože i vpade v nedug ot pečali, poneže ne sbystsja jemu, jakože pomyšljaše.
9 I be tu dni mnogi, poneže obnovisja na nem pečal velika, i mňaše, jako umret.
10 I sozva vsja drugi svoja i reče im: otide son ot očiju mojeju, i ispadoch serdcem ot pečali,
11 i rech v serdcy mojem: do kolikija skorbi doidoch i volny velija, v nejže nyne jesm? Jako blag i ljubim bych vo vlasti mojej:
12 nyne že pominaju zlaja, jaže sotvorich vo Ijerusalime, i vzjach vsja sosudy zlaty i srebrjany v nem, i poslach izjati obitajuščich vo Iudei votšče:
13 poznach ubo, jako sich radi obretoša ma zlaja sija: i se, gibnu skorbiju velijeju v zemli čuždej.
14 I prizva Filippa jedinago ot drugov svoich, i postavi jego nad vsem carstvom svoim,
15 i dade jemu diadimu i rizu svoju i persteň, ježe voditi Antiocha syna jego i vospitati jego ježe carstvovati.
16 I umre tamo Antioch car v leto sto četyredesjať devjatoje.
17 I pozna Lisia, jako umre car. I postavi carstvovati Antiocha syna jego vmesto jego, jegože vospita junošu, i nareče ima jemu Jevpator.
18 I suščii vo kraegradii zaključiša Izrailja okrest svjatych i iskachu im zlaja vsegda i utverždenije jazykom.
19 I umysli Iuda izgnati ich: i sozva vsja ljudi, da obstojat ich.
20 I sobrašasja vkupe i obsedoša ich v leto sto pjaťdesjatoje, i sotvori na nich strelostojatelnicy i michany.
21 I izydoša ot nich iz zaključenija, i prilepišasja tem necyi nečestivii ot Izrailja,
22 i idoša ko carju i reša: dokole ne sotvoriši suda i otmstiši bratiju našu?
23 My blagovolim služiti otcu tvojemu i choditi v zapovedech jego i posledovati povelenijem jego:
24 i obleženi suť vo kraegradii synove ljudij našich, sego radi i otčuždajutsja ot nas: i jelicy obretachusja ot nas, pogubljachusja, i nasledija naša raschiščaema bjachu:
25 i ne na nas tokmo prostroša ruku, no i na vsja predely našja:
26 i se, opolčišasja dnes na kraegradije vo Ijerusalime, ježe vzjati jego i svjatyňu, i Vefsuru utverdiša:
27 i ašče ne predvariši ich skoreje, bolšaja sich sotvorjat, i ne vozmožeši uderžati ich.
28 I prognevasja car, jegda uslyša, i sobra vsja drugi svoja i načalniki sily svojeja i iže nad konniki:
29 i ot carstv inych i ot ostrovov morskich priidoša k nemu sily naemnicy:
30 i bysť čislo sil jego sto tysjašč pešcev i dvadesjať tysjašč konnikov, i slonov tridesjať dva veďaščich braň.
31 I priidoša skvoze Idumeju i opolčišasja v Vefsure, i ratovachu dni mnogi i sotvoriša michany: i izydoša i požgoša ich ognem i bišasja mužestvenne.
32 I otide Iuda ot kraegradija i opolčisja v Vefsacharii protivu polka careva.
33 I vosta car zelo rano i vozdviže opolčenije vo ustremlenii jego po puti Vefsacharii: i ustroišasja sily na braň, i vostrubiša trubami,
34 i slonom pokazaša krov grozdovu i jagody, ježe poostriti ich na braň:
35 i razlučiša zverej na polki i pristaviša kojemuždo slonu tysjašču mužej oblečennych v broňa železom sopleteny, i šlemy meďani na glavach ich, i pjať sot konnikov včinenych kojemuždo zverju izbrannych.
36 Sija beša prežde vremene, ideže ašče be zver: i ideže ašče iďaše, iďachu vkupe i ne otstupachu ot nego.
37 I pirgi drevjani na nich krepcy zaščiščajuščii na kojemždo zveri, prepojasani na nem michanami, i na kojemždo mužej sily tridesjať dva vojujuščich na nich, i Indianin upravitel jego.
38 I pročyja konniki sjudu i sjudu postaviša na dve časti polka, pobuždajušče i zagraždajušče v debrech.
39 Jegda že vozsija solnce na ščity zlatyja i meďanyja, obsijaša gory ot nich i oblistaša jako lampady ognennyja.
40 I otlučisja časť nekaja ot polka careva na gory vysoki, i necyi na nižšaja, i iďachu krepce i činno.
41 I pokolebašasja vsi slyšaščii glas množestva ich, i puťšestvija mnogich, i sraženija oružij: be bo opolčenije veliko zelo i krepko.
42 I približisja Iuda i polk jego na braň, i padoša ot polka careva šesť sot mužej.
43 I uvide Jeleazar syn Savaraň jedinago ot zverej oblečena v broňu carsku, i bjaše vyše pročiich zverej, i vozmnesja jemu, jako na nem jesť car:
44 i vdadesja sam ježe izbaviti ljudi svoja i sotvoriti sebe ima večnoje,
45 i teče k nemu s derzostiju v sredinu polka, i pobivaše odesnuju i ošujuju, i razdeljachusja ot nego sjudu i sjudu:
46 i vnide pod slona, i podložisja jemu, i ubi jego, i pade na zemlju verchu jego, i umre tu.
47 I videša silu carstva i ustremlenije vojev, i uklonišasja ot nich.
48 Suščii že ot polka careva vzydoša protivu ich na Ijerusalim: i opolčisja car na Iudeju i na goru Sion.
49 I sotvori mir s suščimi v Vefsurech: i izydoša iz grada, jako ne be im tamo pišči, ježe zatvoritisja v nem, poneže subbota bjaše zemli.
50 I vzja car Vefsuru i postavi tu stražu chraniti ju.
51 I opolčisja na mesto svjatyni dni mnogi, i postavi tu strelostojatelnicy i michany, i ognemetnicy i kamenometnicy i skorpiony, ježe by metati strely i praščy.
52 Sotvoriša že i tii michany protivu michan ich, i brašasja dni mnogi.
53 Pišča že ne bjaše vo grade, zaneže sedmoje leto be, i izbežavšii vo Iudeju ot jazyk pojadoša ostanok sokrovenija.
54 I ostašasja vo svjatilišči mužej malo, jako objat ich glad, i rastočeni byša kijždo v mesto svoje.
55 I slyša Lisia, jako Filipp, jegože postavi car Antioch, ješče živ syj, da vospitaet Antiocha syna jego, vo ježe carstvovati jemu,
56 vozvratisja ot Persidy i Midii, i voi carstii chodivšii s nim, i jako iščet prijati veščy:
57 i potščasja poiti ot kraegradija i glagolati ko carju i vojevodam sily i k mužem: oskudevaem na vsjak deň, i pišča nam mala (esť), i mesto, ježe obstoim, utverždeno, i nadležit nam (stroiti) jaže o carstve:
58 nyne ubo dadim desnicu čelovekom tem i sotvorim s nimi mir i so vsemi ljuďmi ich,
59 i ustavim im, da choďat v zakonech svoich, jakože prežde: radi bo zakonov svoich, jaže razrušichom, prognevašasja i sotvoriša vsja sija.
60 I ugodno bysť slovo pred carem i načalniki, i posla k nim mir sotvoriti. I prijaša.
61 I kljatsja im car i načalnicy: o sich izydoša iz tverdyni.
62 I vnide car v goru Sion i vide tverdyňu mesta: i otveržesja kljatvy, jejuže kljatsja, i povele razoriti stenu okrest.
63 I otide tščatelno i vozvratisja vo Antiochiju, i obrete Filippa gospodstvujušča nad gradom, i vojeva naň, i vzja grad nuždeju.

7

1 Leta sto pjaťdesjat pervago, izyde Dimitrij Selevkijev syn ot Rima, i vzyde s malymi ljuďmi vo grad primorskij, i vocarisja tamo.
2 I bysť, jegda vchoždaše v dom carstva otec svoich, jaša sily Antiocha i Lisiju privesti ich k nemu.
3 I uvedana bysť jemu vešč, i reče: ne pokažite mi lic ich.
4 I ubiša ich voini, i sede Dimitrij na prestole carstva svojego.
5 I priidoša k nemu vsi mužije bezzakonnii i nečestivii ot Izrailja, i Alkim predvoždaše ich, choťjaj žrečestvovati:
6 i oklevetaša ljudij pred carem, glagoljušče: pogubi Iuda i bratija jego vsech drugov tvoich i nas rastoči ot zemli našeja:
7 nyne ubo posli muža, jemuže veriši, da idet i vidit istreblenija vsja, jaže sotvori nam i strane carstej, i da mučit ich i vsech pomogajuščich im.
8 I izbra car Vakchida druga carska, iže gospodstvovaše ob onu stranu reki, i velikago v carstve i verna carevi,
9 i posla jego i Alkima nečestivago, i ustavi jemu žrečestvo, i povele jemu sotvoriti otmščenije v synech Izrailevych.
10 I otidoša i priidoša s siloju velijeju v zemlju Iudinu: i posla vestniki ko Iude i bratii jego slovesy mirnymi s lestiju.
11 I ne vňaša slovesem ich: videša bo, jako priidoša s siloju velijeju.
12 I sobrašasja ko Alkimu i Vakchidu sobranija knižnik izyskati pravednaja.
13 I pervii Asideje bechu v synech Izrailevych, i iskachu ot nich mira.
14 Rekoša bo: čelovek žrec ot semene Aaroňa priide v silach i ne izobidit nas.
15 I glagola s nimi slovesa mirna i kljatsja im, glagolja: ne vozdam vam zlaja, niže drugom vašym. I verovaša jemu.
16 I poima ot nich šesťdesjat mužej i ubi ich vo jedin deň po slovesech, jakože pisano jesť:
17 ploti prepodobnych Tvoich i krovi ich prolijaša okrest Ijerusalima, i ne be pogrebajaj ich.
18 I napade strach ich i trepet na vsja ljudi, jako rekoša: nesť v nich istiny i suda: prestupiša bo ustavlenije i kljatvu, jejuže kljašasja.
19 I vozdvižesja Vakchid ot Ijerusalima i opolčisja v Vizefe, i posla i jat mnogich otstupivšich ot nego mužej i nekiich ot ljudij, i zakla ich, (i) v klaďaz velik (vverže):
20 i vruči stranu Alkimu i ostavi silu v pomošč jemu: i otide Vakchid ko carju.
21 I podvizašesja Alkim o archijerejstve.
22 I sobrašasja k nemu vsi vozmuščajuščii ljudi svoja, i oderžaša zemlju Iudinu, i sotvoriša jazvu veliku vo Izraili.
23 I vide Iuda vsja zlaja, jaže sotvori Alkim, i iže s nim bjachu, synom Izrailevym pače jazykov.
24 I izyde vo vsja predely Iudejskija po okrest i sotvori otmščenije na mužech ottorgšichsja, i prestaša choditi vo stranu.
25 Jegda že uvide Alkim, jako ukrepisja Iuda i iže s nim, i pozna, jako ne možet protivostojati im, i vozvratisja ko carju i okleveta ich lukavne.
26 I posla car Nikanora, jedinago ot načalnik svoich slavnych, i nenaviďaščago i vraždujuščago na Izrailja, i povele jemu izbiti ljudi.
27 I priide Nikanor vo Ijerusalim s siloju velikoju i posla ko Iude i bratii jego s lestiju slovesy mirnymi, glagolja:
28 da ne budet braň meždu mnoju i vami: priidu s mužy malymi, da viždu lica vaša s mirom.
29 I priide ko Iude, i pozdravljachu drug druga mirno: i voini ugotovani bjachu voschititi Iudu.
30 I poznasja slovo Iude, jako s lestiju priide k nemu: i ustrašisja ot nego i ne voschote ktomu videti lica jego.
31 I pozna Nikanor, jako otkrysja sovet jego, i izyde vo sretenije Iude braniju bliz Charfarsarama.
32 I padoša ot suščich pri Nikanore jako pjať tysjašč mužej, i bežaša vo grad Davidov.
33 I po slovesech sich vzyde Nikanor na goru Sion: i izydoša ot ijerejev ot svjatych i ot starejšin ljudskich pozdraviti jego mirno i pokazati jemu vsesožženije prinosimoje za carja.
34 I porugasja im i posmejasja im, i oskverni ich i glagola gordo.
35 I kljatsja s jarostiju, rekij: ašče ne predastsja Iuda i voini jego v ruki moja nyne, i budet, jegda vozvraščusja v mire, sožgu chram sej. I izyde s jarostiju velijeju.
36 I vnidoša žercy i staša pred licem oltarja i chrama i plačušče rekoša:
37 Ty, Gospodi, izbral jesi chram sej, nareščisja imeni Tvojemu v nem, da budet chram molitvy i prošenija ljudem Tvoim:
38 sotvori otmščenije na čelovece sem i na vojech jego, i da padut mečem: pomani chulenija ich i ne dažď im obitališča.
39 I izyde Nikanor ot Ijerusalima i opolčisja v Veforone i srete jego sila Sirska.
40 Iuda že približisja vo Adasu s trema tysjaščmi mužej. I pomolisja Iuda i reče:
41 iže poslani bjachu ot carja Assirijskago (Sennachirima), Gospodi, jegda pochuliša Ťja, izyde Angel Tvoj i porazi ot nich sto osmdesjat pjať tysjašč:
42 tako sokruši opolčenije sije pred nami dnes, i da poznajut pročii, jako zlo glagola na svjataja Tvoja, i sudi jemu po zlobe jego.
43 I sotvoriša voini braň v tretijnadesjať deň mesjaca Adara, i sotresja opolčenije Nikanorovo, i pade sam pervyj vo brani.
44 Jegda že uvideša voi jego, jako pade Nikanor, povergše oružija svoja bežaša.
45 I gnaša ich puť dne jedinago ot Adasa, dondeže priiti v Gazir, i trubami trubiša vsled ich so znamenami.
46 I izydoša ot vsech sel Iudejskich okrest i zaključiša ich rogami, i vozvraščachusja tii k nim i padoša vsi mečem, i ne osta ot nich ni jedin.
47 I vzjaša korysti ich i plen, i glavu Nikanorovu otsekoša, i desnicu jego, juže prostre gordo, i prinesoša i povesiša protivu Ijerusalima.
48 I vozveselišasja ljudije zelo, i sotvoriša deň toj deň veselija velikago,
49 i ustaviša prazdnovati na vsjako leto deň toj tretijnadesjať mesjaca Adara.
50 I umolče zemlja Iudina na dni maly.

8

1 I slyša Iuda ima Rimljan, jako suť silni krepostiju, i tii blagovoljat o vsech priloživšichsja k nim, i jelicy priidut k nim, sostavljajut s nimi družbu, i jako suť silni krepostiju.
2 I povedaša jemu brani ich i mužestva blaga, jaže tvorjat v Galatech, i jako oderžaša ich i privedoša ich pod daň:
3 i kolika sotvoriša vo strane Ispanijstej, ježe uderžati rudy srebra i zlata, ježe tamo: i oderžaša vsjako mesto sovetom svoim i dolgoterpenijem,
4 i mesto be daleče otstojaščo ot nich zelo: i carej našedšich na nich ot kraja zemli sotroša, i poraziša ich jazvoju velikoju, pročii že dajut im daň po vsja leta:
5 i Filippa i Persea Kitijejskago carja, i vostavšich na nich sokrušiša ich v brani i oderžaša ich:
6 i Antiocha velikago carja Asijskago, šedšago protivu ich na braň, imuščago sto dvadesjať slonov, konniki i kolesnicy i silu veliju zelo, i sotren bysť ot nich:
7 i jaša jego živa, i ustaviša, da daet im toj i carstvujuščii po nem daň veliku, i dajati zalog i ustavlenije,
8 i stranu Indijsku i Midiju, i Lidiju i ot predobrych stran ich, i vzjavše ich ot nego daša ja Jevmeniju carju:
9 i jako soveščaša suščii ot Jellady priiti i vzjati ich: i uvedano bysť slovo tem,
10 i poslaša na nich vojevodu jedinago i vojevaša na nich, i padoša ot nich jazvenii mnozi, i pleniša žen ich i čad ich, i razgrabiša ich i zemlju ich oderžaša, i razoriša tverdyni ich i porabotiša ich daže do sego dne:
11 i pročaja carstva i ostrovy, iže nekogda protivišasja im, istrebiša i porabotiša ich:
12 s drugi že svoimi i primirjajuščimisja k nim sochraňachu družbu, i oderžachu carstva bližňaja i dalňaja, i jelicy slyšachu ima ich, bojachusja ot nich:
13 jelicem že ašče choťjat pomogati i vocarjati, carstvujut: i ichže ašče choťjat, premeňajut: i voznesošasja zelo:
14 i vo vsech sich ne vozlagaše ni jedin ot nich diadimy, ni oblačašesja v porfiru, ježe vozveličitisja o nej:
15 i sovetnuju palatu sotvoriša sebe, i na vsjak deň sovetovachu v nej o množestve (narodov) ježe blagoustrojati ich:
16 i vverjajut jedinomu čeloveku načalstvo svoje po letu, i gospodstvovati vseju zemleju ich, i vsi povinujutsja jedinomu, i nesť zavisti niže rvenija v nich.
17 I izbra Iuda Jevpolemona syna Ioannova, syna Akkosova, i Iasona syna Jeleazarova, i posla ich v Rim, sostaviti s nimi družbu i spoborenije,
18 i ježe oťjati ot nich igo ich, poneže videša carstvo Jellinskoje poraboščajuščeje Izrailja v rabotu.
19 I idoša v Rim, puť že velij zelo, i vnidoša v palatu sovetnuju, i otveščaša i reša:
20 Iuda Makkavej i bratija jego i množestvo Iudejskoje poslaša nas k vam sostaviti s vami družbu i mir i vpisati nas spobornikami i drugami vašimi.
21 I ugodno bysť slovo pred nimi.
22 I sije spisanije poslanija, ježe vospisaša na dščicach meďanych i poslaša vo Ijerusalim byti u nich tamo v pamať mira i spoborstva:
23 blago da budet Rimljanom i jazyku Iudejsku na mori i na zemli v vek, oružije že i vrazi daleče da budut ot nich:
24 ašče že nastupit braň Rimljanom perveje ili vsem spobornikom ich vo vsem gospodstve ich,
25 spoboret jazyk Iudejskij, jakože vrema opredelit im, serdcem polnym:
26 i ratujuščym ne dadut, niže ssuďat pšeniceju, oružijem, srebrom, korabljami, jakože ugodno Rimljanom, i sochraňat zapovedi ich ničtože vzemljušče:
27 takožde ašče i jazyku Iudejsku prežde slučitsja braň, pomogut Rimljane ot duši, jakože im vrema opredelit:
28 i spoborajuščym ne dastsja pšenica, oružije, srebro, korabli, jakože ugodno Rimljanom: i sochraňati zapovedi ich, i bez lesti.
29 Po sim slovesem ustaviša Rimljane ljudem Iudejskim.
30 Ašče že po slovesech sich soveščajutsja sii i onii priložiti ili oťjati nečto, sotvorjat ot proizvolenija svojego, i ježe ašče priložat ili otimut, budut tverda.
31 A o zlobach, jaže car Dimitrij tvorit v nich, pisachom jemu, glagoljušče: vskuju oťjagotil jesi igo tvoje na drugi našja spoborniki Iudei?
32 Ašče ubo paki pribegnut k nam na ťja, sotvorim im sud i opolčimsja na ťja morem i zemleju.

9

1 I slyša Dimitrij, jako pade Nikanor i sily jego vo brani, i priloži Vakchida i Alkima paki poslati vo Iudeju, i desnyj rog s nimi.
2 I idoša putem, iže (vedet) v Galgaly, i opolčišasja na Mesalof, iže jesť vo Arvilech, i vzjaša jego, i pobiša duš čelovečeskich mnogo.
3 I v mesjac pervyj leta sto pjaťdesjat vtorago, pristupiša voini ko Ijerusalimu,
4 i vostaša i idoša v Vereju v dvadesjati tysjaščach mužej i dve tysjaščy konnikov.
5 Iuda že be opolčen vo Jelaase, i tri tysjaščy mužej izbrannych s nim.
6 I videša množestvo sil, jako mnogi suť, i ustrašišasja zelo: i izbegoša mnozi ot polka, i ne ostasja ot nich tokmo osm sot mužej.
7 I vide Iuda, jako rastočisja polk jego, i braň oskorbljaše jego: i sokrušisja serdcem, jako ne imejaše vremene sobrati ich,
8 i oslabe i reče ostavšym: vostanem i vzydem na supostaty našja, ašče možem ratovati protivu ich.
9 I otvraščachu jego rekušče: ne možem, no spasem tokmo dušy svoja nyne, i vozvratimsja so bratijeju našeju, i opolčimsja na nich: my že mali.
10 I reče Iuda: ne budi mi sotvoriti vešč siju, ježe bežati ot nich: i ašče približisja vrema naše, umrem mužestvenno radi bratii našeja i ne ostavim viny slave našej.
11 I vozdvižesja sila ot polka i sta vo sretenije im, i razlučišasja konnicy na dve časti, i praščnicy i strelcy prediďachu sile, i predpodvižnicy vsi silnii.
12 Vakchid že be na desnem roze, i približisja polk ot dvoju stranu, i vozglašachu trubami.
13 I vostrubiša, iže bjachu ot strany Iudiny, i tii trubami: i pokolebasja zemlja ot glasa opolčenij. I bysť braň sražena ot utra daže do večera.
14 I vide Iuda, jako Vakchid i kreposť polka v desnych: i sobrašasja k nemu vsi krepcyi serdcem:
15 i sotresja desnyj rog ot nich, i gnaše vsled ich daže do gory Azota.
16 I suščii v levem roze videša, jako sotresja desnyj rog, i obratišasja po stopam Iudinym i suščich s nim sozadi.
17 I oťjagčisja braň, i padoša jazveni mnozi ot sich i ot tech:
18 i Iuda pade, pročii že bežaša.
19 I vzjasta Ionafan i Simon Iudu brata svojego i pogrebosta jego vo grobe otec jego v Modine.
20 I plakašasja o nem i rydaše jego ves Izrail plačem veliim, i setovachu dni mnogi i rekoša:
21 kako pade silnyj spasajaj Izrailja?
22 Pročaja že sloves i branej Iudinych i blagich mužestv, ichže sotvori, i veličestva jego, ne suť pisana: mnoga bo bjachu zelo.
23 I bysť po prestavlenii Iudine, pronikoša bezzakonnii vo vsech predelech Izrailevych, i prozjaboša vsi delajuščii bezzakonije.
24 Vo dni ony bysť glad velik zelo, i otstupi strana s nimi.
25 I izbra Vakchid nečestivych mužej i postavi ich gospodijami strany.
26 I iskachu i ispytachu drugov Iudinych i privoždachu tech k Vakchidu: i msťjaše im i posmevašesja im.
27 I bysť skorb velika vo Izraili, jaže ne bysť ot dnij, v nichže ne javisja prorok vo Izraili.
28 I sobrašasja vsi druzi Iudiny i rekoša Ionafanu:
29 otneleže brat tvoj Iuda skončasja, i muž podoben jemu nesť izyti protivu vragov i Vakchida i vraždujuščich jazyku našemu:
30 nyne ubo tebe dnes izbrachom, ježe byti vmesto jego nam v načalnika i vožda, ježe ratovati vo brani našej.
31 I prija Ionafan vo vrema ono načalstvo i vosta vmesto Iudy brata svojego.
32 I pozna Vakchid i iskaše jego ubiti.
33 I pozna Ionafan i Simon brat jego i vsi iže s nim (bjachu), i pobegoša v pustyňu Fekuje, i opolčišasja pri vode rva Asfara.
34 I pozna Vakchid v deň subbot, i prejde sam i vsi voi jego ob onu stranu Iordana.
35 I posla Ionafan brata svojego vožda narodu i moli Navateov drugov svoich predstaviti im prigotovlenije ich mnogoje.
36 I izydoša synove Iamvriiny ot Midavy, i jaša Ioanna i vsja jelika ime, i otidoša imušče ta.
37 Po slovesech že sich vozvestiša Ionafanu i Simonu bratu jego, jako synove Iamvriiny tvorjat brak velikij i vedut nevestu ot Nadavafa, dščer jedinago ot velikich velmož Chanaanskich, s gordostiju velijeju.
38 I pomanuša Ioanna brata svojego, i vzydoša, i skryšasja pod seniju gory:
39 i vozdvignuša oči svoi i videša, i se, plišč i ugotovanije mnogoje, i ženich izyde i druzi jego i bratija jego bo sretenije im s timpany i musikiami i oružii mnogimi:
40 i vostaša na nich ot zasady iže pri Ionafane i ubiša ich, i padoša jazveni mnozi, pročii že begoša v goru: i vzjaša vsja korysti ich.
41 I obratisja brak v setovanije, i glas musikii ich v plač.
42 I otmstiša otmščenije krove brata svojego i vozvratišasja na breg Iordanskij.
43 I slyša Vakchid i priide v deň subbotnyj daže do bregov Iordanskich s siloju mnogoju.
44 I reče ko svoim Ionafan: vostanem nyne i opolčimsja za dušy našja, nesť bo dnes jakože včera i tretijago dne:
45 se bo, braň protivu nas i sozadi nas: voda že Iordanskaja sjudu i sjudu, i blato i les, i nesť mesta, ježe uklonitisja:
46 nyne ubo vozopijte na nebo, da izbavitesja ot ruk vragov vašich. I srazisja braň.
47 I prostre Ionafan ruku svoju ubiti Vakchida, i uklonisja i nego vspjať.
48 I vskoči Ionafan i iže s nim vo Iordan, i preplyvachu na ob onu stranu, i ne preidoša po nich Iordana.
49 I padoša ot strany Vakchidiny dne onago jako tysjašča mužej.
50 I vozvratisja vo Ijerusalim i sozda grady tverdy vo Iudei, tverdyňu vo Ijerichone i jaže vo Jemmaume i Veforone, i Vefili i Femnafe, i Farafone i Tefone, so stenami vysokimi i vratami i zavorami,
51 i postavi stražu v nich, ježe vraždovati Izrailju:
52 i utverdi grad iže v Vefsure, i Gazaru, i kraegradije, i postavi v nich sily i predloženije brašen:
53 i vzja syny voždov strany v zalog i posadi ich v kraegradii vo Ijerusalime pod stražeju.
54 I v leto sto pjaťdesjat tretije mesjaca vtorago, zapoveda Alkim razoriti stenu dvora svjatych vnutrenňago, i razori dela prorokov, i nača razorjati.
55 Vo vrema ono poražen bysť Alkim, i vospjatišasja dela jego, i zagradišasja usta jego, i razslabe i ne možaše ktomu glagolati slova i zapovedati o dome svojem.
56 I umre Alkim vo vrema ono s mukoju velijeju.
57 I vide Vakchid, jako umre Alkim, i vozvratisja ko carju. I umolča zemlja Iudina leta dva.
58 I soveščaša vsi bezzakonnicy rekušče: se, Ionafan i iže s nim v pokoi obitajut upovajušče: nyne ubo navedem Vakchida, i poimaet ich vsech vo jedinu nošč.
59 I šedše soveščašasja s nim.
60 I vosta iti s siloju mnogoju i posla jepistolii taj vsem spoboritelem jego, iže vo Iudei, da imut Ionafana i suščich s nim. I ne vozmogoša, jako poznasja im sovet ich.
61 I jaša ot mužej strany načalnikov zloby pjaťdesjat mužej i ubiša ich.
62 I otide Ionafan i Simon i iže s nimi v Vefvasiju, jaže v pustyni, i sozda razorenaja jeja i ukrepi ju.
63 I pozna Vakchid, i sobra vse množestvo svoje, i suščym ot Iudei vozvesti.
64 I šed opolčisja na Vefvasiju, i vojevaše ju dni mnogi, i sotvori michany.
65 I ostavi Ionafan Simona brata svojego vo grade, i izyde vo stranu, i izyde v čisle.
66 I porazi Odomira i bratiju jego i synov Fasironich v žiliščich ich, i nača izbivati i voschoditi v silach.
67 Simon že i iže s nim izydoša iz grada i požgoša michany,
68 i ratovachu protivu Vakchida, i sotresja ot nich, i ozlobljachu jego zelo, jako be sovet jego i pochod jego votšče.
69 I prognevasja jarostiju na mužej bezzakonnych, sovetovavšich jemu priiti vo stranu, i ubi ot nich mnogich, i soveščasja otiti v zemlju svoju.
70 I pozna Ionafan i posla k nemu starejšin sostaviti mir s nim i otdati im plen.
71 I prija, i sotvori po slovesem jego, i kljatsja jemu ne iskati jemu zla vo vsja dni života jego.
72 I otdade jemu plen, jegože prežde pleni ot zemli Iudiny: i vozvraščsja otide v zemlju svoju i ne priloži ktomu priiti v predely ich.
73 I presta meč ot Izrailja. I obita Ionafan v Machmase: i nača Ionafan suditi ljudi i istrebi nečestivych ot Izrailja.

10

1 I v leto sto šesťdesjatoje vzyde Aleksandr syn Antiochov Jepifan i oderža Ptolemaidu: i prijaša jego, i carstvova tamo.
2 I slyša Dimitrij car, i sobra vojev mnogo zelo, i izyde protivu jemu na braň.
3 I posla Dimitrij ko Ionafanu jepistolii slovesy mirnymi, veličaja jego.
4 Reče bo: predvarim sotvoriti mir s nim, prežde neže sotvorit so Aleksandrom protivu nas:
5 vospomanet bo vsja zlaja, jaže sotvorichom na nego i na bratiju jego i na jazyk jego.
6 I dade jemu vlasť sobirati voiny i ugotovljati oružija, i byti jemu drugom jego, i zalog, iže be v kraegradii, povele otdati jemu.
7 I priide Ionafan vo Ijerusalim i pročte jepistolii vo uslyšanije vsem ljudem i iže ot kraegradija.
8 I ustrašišasja strachom veliim, jegda uslyšaša, jako dade jemu car vlasť sobirati voiny.
9 I predaša iže ot kraegradija Ionafanu zalog, i otdade ich roditelem ich.
10 I obita Ionafan vo Ijerusalime, i nača sozidati i obnovljati grad,
11 i reče ko tvorjaščym dela sozidati steny i goru Sion okrest ot kamenij četverougolnych ko utverždeniju, i sotvoriša sice.
12 I pobegoša inoplemennicy, iže bjachu v tverdynech, jaže sozda Vakchid:
13 i ostavi kijždo mesto svoje i otide v zemlju svoju.
14 Obače v Vefsure ostašasja necyi ot ostavlšich zakon i zapovedi (Božija): be bo im ubežišče.
15 I slyša Aleksandr car obeščanija, jelika posla Dimitrij Ionafanu, i povedaša jemu brani i mužestva, jaže sotvori toj i bratija jego, i trudy, jaže imechu.
16 I reče: jeda obrjaščem kojego muža takova? I nyne sotvorim jego v druga i spobornika našego.
17 I napisa jepistolii i posla jemu po slovesem sim, glagolja:
18 car Aleksandr bratu Ionafanu radovatisja:
19 slyšachom o tebe, jako muž silen jesi krepostiju i ugoden jesi byti nam drug:
20 i nyne postavichom ťja dnes archijerea jazyka tvojego, i ježe drugom carevym naricatisja (i posla jemu porfiru i venec zlat), i mudrstvovati tajažde s nami i snabdevati družbu k nam.
21 I oblečesja Ionafan vo svjatuju rizu sedmago mesjaca leta sto šesťdesjatago, v deň prazdnika senopotčenija, i sobra sily i ugotova oružija mnoga.
22 I slyša Dimitrij slovesa sija, i opečalisja zelo, i reče:
23 čto sije sotvorichom, jako predvari nas Aleksandr sostaviti družbu so Iudei vo utverždenije?
24 Napišu i az im slovesa prositelnaja i vozvyšenija i dary, jako da budut so mnoju v pomošč.
25 I napisa im po slovesem sim: Car Dimitrij jazyku Iudejskomu radovatisja:
26 poneže sochraniste zavety k nam i prebyvaste v družbe našej i ne pristupiste ko vragom našym, slyšachom i radovachomsja:
27 i nyne prebyvajte ješče sochraniti k nam veru, i vozdadim vam blagaja, ichže radi tvorite s nami,
28 i ostavim vam dani mnogi, i dadim vam dary:
29 i nyne svobodnych tvorju vas i ostavljaju vsem Iudeom dani i cenu ot soli i ot vencev:
30 i ježe vmesto tretiny semene i vmesto poloviny ploda drevesnago nadležaščago mi vzjati, ostavljaju ot dnes i potom, ježe ne vzimati ot zemli Iudiny i ot trijech stran priležaščich jej, ot Samarii i Galilei, i ot dnešňago dne i v večnoje vrema:
31 i Ijerusalim da budet svjat i svoboden so predely svoimi, i desjatiny i dani:
32 ostavljaju i vlasť kraegradija ježe vo Ijerusalime, i daju archijereju, da postavit v nem mužy, ichže ašče izberet sam, chraniti jego:
33 i vsjaku dušu Iudejskuju, jaže plenena jesť ot zemli Iudiny, vo vsem carstve mojem ostavljaju svobodnu tune, i vsi da ostavjatsja ot danej i skotov svoich:
34 i vsi prazdnicy i subboty i novomesjačija i dnije včinennii, i tri dni prežde prazdnika i tri dni po prazdnice, da budut vsi dnije svobody i ostavlenija vsem Iudeom suščym vo carstvii mojem:
35 i nikto imeti budet vlasti delati i stužati komu ot nich o vsjacej vešči:
36 i da napišutsja ot Iudej v voiny carskija do tridesjati tysjašč mužej, i da dadutsja im obrocy, jakože podobaet vsem vojem carskim:
37 i da postavjatsja ot nich v tverdynech carskich veliich, i ot sich postavjatsja na potreby carstva suščyja v vernosť: i suščii nad nimi i načalnicy da budut ot nich, i da choďat v zakonech svoich, jakože povele car v zemli Iudine:
38 i tri predely, priležaščii Iudei ot strany Samarijskija, da priložatsja ko Iudei, da vmeňatsja byti pod jedinym, ježe ne poslušati inyja vlasti, no tokmo archijerea:
39 Ptolemaidu i predely jeja dach v dar svjatym, suščym vo Ijerusalime, na priličnoje iždivenije svjatym,
40 i az dam na koježdo leto pjaťnadesjať tysjašč sikl srebra ot sokrovišč carskich ot mest priležaščich:
41 i vsjakoje izlišneje, ježe ne vozdaša ot potreb, jakože v pervych letech, otnyne dadut v dela chramu:
42 i svyše sich pjať tysjašč siklej srebra, ichže vzimachu ot potreb svjatilišča, jakože v prežnich letech ot sobranija na vsjakoje leto, i sija ostavljajutsja, poneže nadležat sija žercem služaščym:
43 i jelicy ašče pribegnut k cerkvi suščej vo Ijerusalimech i vo vsech predelech jego, odolženi sušče carskimi i vsjakoju veščiju, da otrešajutsja, i vsja jelika suť im vo carstvii mojem:
44 i sozidati i obnovljati dela svjatych, i iždivenije dastsja ot sokrovišča carskago:
45 i ježe sozidati steny Ijerusalima i utverditi okrest, i iždivenije dastsja ot sobranija carska, i ježe sozdati steny vo Iudei.
46 Jegda že uslyša Ionafan i ljudije slovesa sija, ne verovaša im, niže prijaša, jako pomanuša zlobu veliju, juže sotvori vo Izraili, i oskorbi ich zelo.
47 I blagovoliša o Aleksandre, jako sej bysť im načalnik sloves mirnych, i spoborjachu jemu vo vsja dni.
48 I sobra car Aleksandr silu veliju i opolčisja protivu Dimitria.
49 I sotvoriša braň dva carja, i pobeže polk Dimitrijev, i gna jego Aleksandr i ukrepisja na nich.
50 I prevozmože braň zelo, dondeže zajde solnce, i pade Dimitrij v deň on.
51 I posla Aleksandr ko Ptolomeju carju Jegipetskomu posly po slovesem sim, rekij:
52 poneže vozvratichsja v zemlju carstva mojego, i sedoch na prestole otec moich, i oderžach načalstvo, i sokrušich Dimitria, i vozobladach stranoju našeju,
53 i sostavich protivu jego rať, i sokrušisja toj i opolčenije jego ot nas, i sedochom na prestole carstva jego:
54 i nyne sostavim meždu nami družbu, i nyne dažď mne dščer tvoju v ženu, i budu zjať tvoj, i dam tebe dary, i jej dostojnaja tebe.
55 I otvešča car Ptolomej glagolja: blag deň, v oňže vozvratilsja jesi v zemlju otec tvoich i sel jesi na prestole carstva ich:
56 i nyne sotvorju ti, jaže pisal jesi: no srjaščisja vo Ptolemaide, jako da vidim drug druga, i budeši mi zjať, jakože rekl jesi.
57 I izyde Ptolomej ot Jegipta sam i Kleopatra dšči jego, i vnidoša vo Ptolemaidu leta sto šesťdesjat vtorago.
58 I srete jego Aleksandr car: i dade jemu Kleopatru dščer svoju i sotvori brak jeja vo Ptolemaide, jakože carije vo slave velicej.
59 I napisa Aleksandr car Ionafanu priiti vo sretenije jemu.
60 I ide so slavoju vo Ptolemaidu i srete oba carja: i dade ima srebro i zlato i drugom ich, i dary mnogi, i obrete blagodať pred nima.
61 I sobrašasja naň mužije gubitele ot Izrailja, mužije bezzakonnii klevetati naň. I ne vňat im car.
62 I povele car sovlešči Ionafana s riz jego i oblešči jego v porfiru. I sotvoriša tako.
63 I posadi jego car s soboju i reče načalnikom svoim: izydite s nim na sredu grada i propovedite ni jedinomu klevetati naň ni o jedinej vešči, i ni jedin jemu da stužit o vsjacem glagole.
64 I bysť jegda uvideša klevetnicy slavu jego, jakože propovedaša, i oblečena jego porfiroju, i bežaša vsi.
65 I proslavi jego car, i napisa jego v pervych druzech, i postavi jego vojevodu i učastnika načalstva.
66 I vozvratisja Ionafan vo Ijerusalim s mirom i veselijem.
67 I v leto sto šesťdesjat pjatoje priide Dimitrij syn Dimitrijev ot Krita v zemlju otec svoich.
68 I slyša Aleksandr car, i opečalisja zelo, i vozvratisja vo Antiochiju.
69 I postavi Dimitrij Apollonia suščago ot Kilisirii: i sobra silu veliju, i opolčisja vo Iamnii, i posla ko Ionafanu archijereju, glagolja:
70 ty li jedin voznosišisja na ny, az že bych v posmech i v ponošenije tebe radi: i česo radi ty vlastelstvuješi nad nami v gorach?
71 Nyne ubo, ašče nadeješisja v silach tvoich, izydi k nam na pole i iskusimsja tu meždu soboju, jako so mnoju jesť sila gradov:
72 voprosi i naučisja, kto jesm? I pročii pomogajuščii nam, i glagoljut: nesť vam stojanija nogi pred licem našim, jako dvašči v beg obratišasja otcy tvoi v zemli ich:
73 i nyne ne vozmožeši sterpeti konnika i sily takovyja v poli, ideže nesť kamene, ni steny, ni mesta k bežaniju.
74 Jegda že uslyša Ionafan slovesa Apollonijeva, podvižesja mysliju, i izbra desjať tysjašč mužej, i izyde iz Ijerusalima, i snidesja s nim Simon brat jego v pomošč jemu.
75 I opolčisja na Ijuppiju, i zastupiša jemu ot grada, jako straža Apollonijeva v Ijuppii bysť, i ratovaša ju.
76 I ubojavšesja otverzoša iže iz grada, i oblada Ionafan Ijuppijeju.
77 I slyša Apollonij, i sobra tri tysjaščy konnik i silu veliju, i ide vo Azot aki puťšestvuja, i abije izyde na pole, zane imejaše množestvo konnik i nadejašesja na nich.
78 I gna Ionafan vsled jego vo Azot, i srazišasja polcy na rať.
79 I ostavi Apollonij tysjašču konnik sozadi ich v tajne.
80 I pozna Ionafan, jako jesť zasada sozadi jego. I okružiša polk jego i streljachu na ljudi ot utra daže do večera,
81 ljudije že stojaša, jakože zapoveda Ionafan: i utrudišasja koni ich.
82 I privede Simon silu svoju i napade na polk: konnicy bo utruždeni bjachu, i sokrušišasja ot nego i pobegoša,
83 i konnicy rastočišasja po polju i begoša vo Azot, i vnidoša v Vifdagon kapišče jego, ježe uceleti.
84 I požže Ionafan Azot i grady iže bechu okrest jego, i vzja korysti ich i kapišče Dagonovo, i vbegšich v ne požže ognem.
85 I bysť padšich mečem s sožženymi jako osm tysjašč mužej.
86 I otide ottudu Ionafan i priide vo Askalon, i izydoša ot grada vo sretenije jemu v slave velicej.
87 I vozvratisja Ionafan vo Ijerusalim s suščimi s nim, imušče korysti mnogi.
88 I bysť jegda uslyša Aleksandr car slovesa sija, i priloži proslaviti Ionafana:
89 i posla jemu grivnu zlatuju jakože obyčaj jesť dajati srodnikom carevym, i dade jemu Akkaron i vsja predely jego vo oderžanije.

11

1 I car Jegipetskij sobra silu mnogu aki pesok, iže vskraj morja, i korabli mnogi: i iskaše obladati carstvo Aleksandrovo lestiju i priložiti je k carstvu svojemu.
2 I izyde v Siriju slovesy mirnymi, i otverzachu jemu iže ot gradov i sretachu jego, jako zapoveď be Aleksandra carja sretati jego, zane bjaše tesť jego.
3 Jegda že vchoždaše vo grady, Ptolomej postavljaše sily na stražu v kojemždo grade.
4 Jegda že približisja ko Azotu, pokazaša jemu kapišče Dagonovo sožženo, i Azot i okrestnyja grady jego razoreny, i telesa poveržena, i pobijenych, ichže pobi vo brani: smetaša bo ja v kupy ich pri puti jego.
5 I povedaša carju, jaže sotvori Ionafan, ježe by voznenavideti jego. I umolča car.
6 I srete Ionafan carja vo Ijuppii so slavoju, i celovasta drug druga i počista tu.
7 I ide Ionafan so carem daže do reki naricaemyja Jelevfera, i vozvratisja vo Ijerusalim.
8 Car že Ptolomej ogospodstvova grady primorskimi daže do Selevkii primorskija i razmyšljaše na Aleksandra sovety lukavy.
9 I posla starejšin k Dimitriju carju, glagolja: priidi, sostavim meždu nama zavet, i dam tebe dščer moju, juže imať Aleksandr, i carstvovati imaši vo carstvii otca tvojego:
10 raskajachsja bo dav jemu dščer moju, iskaše bo ma ubiti.
11 I pochuli jego radi pochotenija carstva jego.
12 I oťjav dščer svoju, dade ju Dimitriju i otčuždisja ot Aleksandra, i javisja vražda ich.
13 I vnide Ptolomej vo Antiochiju i vozloži dve diadimy na glavu svoju, Asijskuju i Jegipetskuju.
14 Aleksandr že car be v Kilikii vo vremena ona, poneže otmetachusja iže ot mest onych.
15 I slyša Aleksandr i priide naň braniju: i izvede Ptolomej silu, i srete jego rukoju krepkoju, i progna jego.
16 I pobeže Aleksandr vo Araviju zaščititisja tamo: car že Ptolomej voznesesja.
17 I useknu Zavdiil Aravitin glavu Aleksandrovu i posla Ptolomeju.
18 I car Ptolomej umre v tretij deň, i suščii v tverdynech pogiboša ot suščich v tverdynech.
19 I vocarisja Dimitrij v leto sto šesťdesjat sedmoje.
20 Vo dni ony sobra Ionafan suščich ot Iudei, da vojujut kraegradije, ježe vo Ijerusalime, i sotvori na onoje michany mnogi.
21 I idoša necyi nenaviďaščii jazyka ich, mužije bezzakonnicy, ko carju Dimitriju i vozvestiša jemu, jako Ionafan obstoit kraegradije.
22 I slyšav razgnevasja: jegda že slyša, skoro priide vo Ptolemaidu i napisa ko Ionafanu, da ne obstoit kraegradija, no da idet vo sretenije jemu tščatelno vo Ptolemaidu, ježe besedovati s nim.
23 Jegda že uslyša Ionafan, povele obstojati, i izbra ot starejšin Izrailevych i ijerejev, i vdadesja v bedstvo:
24 i vzjav zlato i srebro i rizy i iny dary mnogi, ide ko carju vo Ptolemaidu i obrete blagodať pred nim.
25 I klevetachu na nego necyi bezzakonnii ot jazyka (ego).
26 I sotvori jemu car, jakože sotvoriša jemu, iže prežde jego byša, i vozvysi jego pred vsemi drugi svoimi,
27 i postavi jego načalnika svjaščenstvu, i jelika ina imejaše prežde čestnaja, i sotvori jego v pervych druzech byti.
28 I moli Ionafan carja sotvoriti Iudeju bezdannu, i tri toparchii, i Samariju, i obešča jemu trista talant.
29 I ugodno bysť carju, i napisa Ionafanu jepistolii o vsech sich, imejuščyja obraz sicevyj:
30 car Dimitrij bratu Ionafanu radovatisja i jazyku Iudejskomu:
31 spisanije jepistolii, juže pisachom Lasfenu srodniku našemu o vas, pisachom i k vam, da veste:
32 car Dimitrij Lasfenu otcu radovatisja:
33 jazyku Iudejsku drugom našym i sochraňajuščym jaže k nam pravednaja sudichom blagosotvoriti, radi blagoprijatstva ich k nam:
34 ustavichom ubo im predely Iudejskija i tri strany, Aferemu, Liddu i Ramafem, iže priložišasja Iudei ot Samarii, i vsja nadležaščaja k nim, vsem žruščym vo Ijerusalime, vmesto carskich, ichže vzimaše car ot nich perveje na vsjako leto ot žit zemli i ot ovoščej drevesnych,
35 i ina nadležaščaja nam otnyne desjatin i danej nadležaščich nam, i soli točila, i prinadležaščich nam vencev,
36 vsja ščedro ostavljaem im, i ničtože ot sich otimetsja otnyne i v večnoje vrema:
37 nyne ubo priležite sotvoriti sich spisanije, i da dastsja Ionafanu i da položitsja v gore svjatej v meste čestne.
38 I vide Dimitrij car, jako utišisja zemlja pred nim, i ničto jemu protivitsja, i otpusti vsja voi svoja kojegoždo v mesto svoje, krome čuždich sil, ichže sobra ot ostrovov jazyčeskich, i vraždovachu jemu vsja sily otcev jego.
39 Trifon že be ot Aleksandrovych perveje, i vide, jako vsja sily ropščut na Dimitria, i ide ko Jemalkuju Aravitinu, iže vospita Antiocha detišče Aleksandrovo:
40 i priležaše jemu, jako da dast jemu je, da vocarit vmesto otca jego: i vozvesti jemu, jelika sotvori Dimitrij, i vraždu, jejuže vraždujut naň sily jego, i prebysť tu dni mnogi.
41 I posla Ionafan ko Dimitriju carju, da iždenet suščich vo kraegradii iz Ijerusalima i iže v tverdynech: bjachu bo vojujušče Izrailja.
42 I posla Dimitrij ko Ionafanu glagolja: ne tokmo sija sotvorju tebe i jazyku tvojemu, no i slavoju proslavlju ťja i jazyk tvoj, ašče blagovremenstvo poluču:
43 nyne ubo pravo sotvoriši, ašče posleši mi mužej spoborajuščich, jako otstupiša vsi voi moi.
44 I posla jemu Ionafan tri tysjaščy mužej silnych krepostiju vo Antiochiju, i priidoša ko carju, i vozveselisja car o prišestvii ich.
45 I sobrašasja iže ot grada v sredinu grada sto dvadesjať tysjašč mužej i soveščachusja ubiti carja.
46 I beža car vo dvor, i objaša iže bechu ot grada puti gradskija, i načaša bitisja.
47 I prizva car Iudeov na pomošč, i sobrašasja vsi vkupe k nemu: i rastočišasja vsi po gradu,
48 i ubiša vo grade v toj deň sto tysjašč mužej, i sožgoša grad, i vzjaša korysti mnogi vo on deň i izbaviša carja.
49 I videša iže bjachu ot grada, jako oderžaša Iudeje grad, jakože choteša, i iznemogoša myslmi svoimi, i vozopiša ko carju s molenijem, glagoljušče:
50 dažď nam desnicu, i da prestanut Iudeje ratovati nas i grad.
51 I povergoša oružija svoja i sotvoriša mir. I proslavišasja Iudeje pred carem i pred vsemi iže vo carstvii jego, i vozvratišasja vo Ijerusalim imejušče korysti mnogi.
52 I sede Dimitrij car na prestole carstva svojego, i upokoisja zemlja pred nim.
53 I solga vsja jelika reče, i otčuždisja Ionafana, i ne vozdade jemu po blagotvorenijem, jaže vozdade jemu, i oskorbi jego zelo.
54 Po sich že vozvratisja Trifon i Antioch s nim otročišč junyj: i vocarisja i vozloži diadimu.
55 I sobrašasja k nemu vsi voi, ichže rastoči Dimitrij, i ratovaša protivu jego, i pobeže i pobežden bysť.
56 I vzja Trifon zveri i oderža Antiochiju.
57 I pisa Antioch junyj Ionafanu, glagolja: ustavljaju tebe archijerejstvo i postavljaju tebe nad četyrmi stranami, i budeši v druzech carskich.
58 I posla jemu sosudy zlatyja i služenije, i dade jemu vlasť piti iz zlata i byti v porfire i imeti grivnu zlatu.
59 I Simona brata jego postavi vojevodoju ot strany Tira daže do predel Jegipta.
60 I izyde Ionafan i prochoždaše ob onu stranu reki i vo gradech, i sobrašasja k nemu vsja sily Sirskija v pomošč, i priide vo Askalon, i sretoša jego čestno ot grada.
61 I ide ottudu v Gazu, i zaključišasja iže v Gaze, i obstojaše ju, i požže okrestnyja grady jeja ognem, i pleni ja.
62 I moliša Ionafana iže ot Gazy, i dade im desnicu, i vzja syny načalnikov ich v zalog, i posla ich vo Ijerusalim, i projde stranu daže do Damaska.
63 I slyša Ionafan, jako suť načalnicy Dimitrijevy v Kadise, iže v Galilei, s siloju mnogoju, choťjašče izrinuti jego ot strany.
64 I sretesja s nimi, brata že svojego Simona ostavi vo strane.
65 I opolčisja Simon na Vefsuru, i ratovaša ju dni mnogi, i zaključi ju.
66 I prosiša u nego desnicu prijati, i dade im, i izgna ich ottudu, i vzja grad, i postavi v nem stražu.
67 Ionafan že i polk jego priidoša k vode Gennisar:
68 i idoša utro rano na pole nasor, i se, polk inoplemennikov srete jego na poli, i postaviša naň lovitelstvo v gorach, sami že sretoša otsuprotivu.
69 Lovitele že vostaša ot mest svoich i sostaviša rať,
70 i pobegoša iže so Ionafanom vsi, i ni jedin ostasja ot nich, tokmo Mattafia syn Avessalomov, i Iuda syn Chalfijev, načalnicy voinskich sil.
71 I rasterza Ionafan rizy svoja, i vozloži zemlju na glavu svoju, i pomolisja:
72 i obratisja na nich braniju i pobedi ich, i begoša.
73 I videša svoi bežavšii ot nego, i obratišasja k nemu, i gnaša s nim daže do Kadisa, daže do polka ich, i opolčišasja tamo.
74 I padoša ot inoplemennik v deň toj tri tysjaščy mužej. I vozvratisja Ionafan vo Ijerusalim.

12

1 I vide Ionafan jako vrema jemu spospešestvujet, i izbra mužy i posla ich v Rim sostaviti i obnoviti s nimi družbu,
2 i ko Spartiatom i ko inym mestom posla jepistolii, po tomužde obrazu.
3 I idoša v Rim i vnidoša v sovetnyj dom i rekoša: Ionafan archijerej i jazyk Iudejskij poslaša nas obnoviti družbu s vami i spoborenije po prežnemu.
4 I daša jepistolii im k nim po mestu, da provoďat ich v zemlju Iudinu s mirom.
5 I sije spisanije jepistolij, ichže pisa Ionafan ko Spartiatom:
6 Ionafan archijerej i starejšiny ljudij, i žercy i pročii ljudije Iudejstii, Spartiatom bratii radovatisja:
7 ješče prežde poslany bjachu jepistolii ko Onii archijereju ot Daria carstvovavšago v vas, jako jeste bratija naša, jakože spisanije soderžit:
8 i prija Onia muža poslanago slavno i prijat jepistolii, v nichže zaveščano o spoborenii i družbe:
9 i my ubo ne trebujušče sich, utešenije imušče svjatyja knigi, jaže v rukach našich,
10 pokusichomsja poslati k vam obnoviti bratstvo i družbu, ježe by ne otčužditisja vas: mnoga bo vremena proidoša, otneleže poslaste k nam:
11 my ubo vo vsjako vrema neprestanno i v prazdniki i v pročich podobajuščich dnech vospominaem vas v žertvach, jaže prinosim, i v molitvach, jakože podobaet i lepo jesť vospominati bratiju:
12 veselimsja ubo o slave vašej:
13 nas že obydoša mnogi skorbi i mnogi brani, i ratovaša nas carije, iže okrest nas:
14 ne chotechom ubo stužati vam i pročiim spobornikom i drugom našym vo branech sich,
15 imejem bo s nebese pomošč pomogajuščuju nam, i izbavichomsja ot vrag našich, i smirišasja vrazi naši:
16 izbrachom ubo Numinia Antiochova syna i Antipatra Iasonova, i poslachom k Rimljanom obnoviti s nimi družbu i spoborenije prežneje:
17 zapovedachom ubo im i k vam poiti i pozdraviti vas, i dati vam ot nas poslanija o obnovlenii i o bratstve našem:
18 i nyne dobre sotvorite otveščavajušče nam na sija.
19 I sije spisanije poslanij, ichže posla onii:
20 Darij car Spartiatov Onii svjaščenniku velikomu radovatisja:
21 obretesja v pisaniich o Spartiatech i Iudejech, jako suť bratija i jako suť ot roda Avraamlja:
22 i nyne, otneleže sija poznachom, dobre sotvorite pišušče nam o mire vašem:
23 i my že vospisachom vam: skoti vaši i imenije vaše naša suť, i jaže naša vaša suť: povelechom ubo, da vozvesťjat vam sija.
24 I slyša Ionafan, jako vozvratišasja načalnicy Dimitrijevy s siloju mnogoju, pače neže prežde, ratovati naň,
25 i izyde iz Ijerusalima, i srete ich vo Amafitstej strane: ne bo dade im vremene, da vnidut vo stranu jego:
26 i posla sozirateli v polk ich: i vozvratišasja i vozvestiša jemu, jako sice ustrojajutsja napasti na ňa noščiju.
27 Jegda že zajde solnce, zapoveda Ionafan svoim bdeti i byti vo oružii i gotovitisja na braň vsju nošč, i postavi stražy okrest polka.
28 I slyšaša supostati, jako gotov jesť Ionafan so svoimi na braň, i ubojašasja i užasošasja serdcem svoim, i vozžgoša ogni v polce svojem i otidoša.
29 Ionafan že i iže s nim beša, ne poznaša daže do utra: viďachu bo ogni gorjaščyja.
30 I pogna Ionafan vsled ich i ne dostiže ich, preidoša bo Jelevferu reku.
31 I obratisja Ionafan na Aravy, iže naricachusja Zavedeje, i porazi ich, i vzja korysti ich.
32 I vostav ide v Damask i prochoždaše vsju stranu tu.
33 Simon že izyde i priide daže do Askalona i bližnich tverdyň, i uklonisja vo Ijuppiju i vzja ju.
34 Slyša bo, jako soveščašasja tverdyňu predati strane Dimitrijeve, i postavi tamo stražu, da stregut ju.
35 I vozvratisja Ionafan, i sobra starejšiny ljudskija, i soveščasja s nimi sozidati tverdyni vo Iudei
36 i vozvysiti steny Ijerusalimskija i vozdvignuti vysotu veliju meždu kraegradijem i gradom, ježe by otlučiti onoje ot grada, da budet sije na ujedinenii, jako da ni kupujut, niže prodajut.
37 I sobrašasja sozidati grad, pade bo stena potoka, jaže ot vostoka, i ugotovaša naricaemoje Chafenafa.
38 I Simon sozda Adidu v Sefile i utverdi vrata i zavory.
39 I vzyska Trifon carstvovati vo Asii i vozložiti diadimu i prostreti ruku na Antiocha carja,
40 i ubojasja, da ne kogda ne popustit jemu Ionafan i ratovati budet na nego, i vzyska puti, ježe jati Ionafana i ubiti jego: i vostav priide v Vefsan.
41 I izyde Ionafan vo sretenije jemu s četyredesjatiju tysjaščiju mužej izbrannych na opolčenije i priide v Vefsan.
42 I vide Trifon, jako priide Ionafan s voi mnogimi, i prostreti naň ruku ubojasja:
43 i vosprijat jego čestno, i postavi jego pred vsemi drugi svoimi, i dade jemu dary, i zapoveda vsem silam svoim poslušati jego jako sebe.
44 I reče Ionafanu: vskuju utrudil jesi vsja ljudi sija, brani ne nastojaščej nam?
45 I nyne otpusti ich v domy svoja, izberi že sebe mužej malo, iže budut s toboju, i priidi so mnoju vo Ptolemaidu, i predam tebe ju i pročyja tverdyni i sily pročyja, i vsech iže nad potrebami, i vozvraščsja otidu: sego bo radi priidoch.
46 I verovav jemu, sotvori, jakože reče, i otpusti sily, i otidoša v zemlju Iudinu.
47 Ostavi že s soboju tri tysjaščy mužej, ichže dve tysjaščy ostavi v Galilei, tysjašča že idoša s nim.
48 Jegda že vnide Ionafan vo Ptolemaidu, zaključiša vrata gradskaja vo Ptolemaide, i jaša jego, i vsech všedšich s nim ubiša mečem.
49 I posla Trifon voi i konniki v Galileju i na pole velikoje, ježe pogubiti vsech drugov Ionafanovych.
50 I poznaša, jako jat bysť Ionafan i ubijen i vsi iže s nim, i uveščaša sami sebe i idoša ugotovani na braň.
51 I videša goňaščii, jako o duši im jesť, i vozvratišasja.
52 I priidoša vsi s mirom v zemlju Iudinu, i plakašasja Ionafana i suščich s nim, i ubojašasja zelo, i plakaše ves Izrail plačem veliim.
53 I vzyskaša vsi jazycy, iže okrest ich, sokrušiti ich, reša bo:
54 ne imejut načalnika i pomogajuščago: nyne ubo poratujem ich i otimem ot čelovek pamať ich.

13

1 I slyša Simon, jako sobra Trifon silu mnogu priiti v zemlju Iudinu i sokrušiti ju,
2 i vide ljudi, jako suť v strase i trepete, i vzyde vo Ijerusalim i sobra ljudi,
3 i uvešča ich i reče im: vy veste, jelika az i bratija moja i dom otca mojego sotvorichom i o zakonech i o svjatych, i brani i tesnoty, ichže videchom:
4 sego radi pogiboša bratija moja vsi radi Izrailja, i ostach az jedin:
5 i nyne ne budi mi poščaditi duši mojeja vo vsjako vrema skorbej, ne bo lučšij jesm bratii mojeja:
6 obače otmšču o jazyce mojem i o svjatych i o ženach i čadech našich: jako sobrašasja vsi jazycy sotreti nas vraždy radi.
7 I vozgorešasja duchom ljudije vkupe poslušati sloves sich
8 i otveščaša glasom veliim, glagoljušče: ty jesi vožď naš vmesto Iudy i Ionafana brata tvojego:
9 pobori braň našu, i vsja, jelika ašče rečeši nam, sotvorim.
10 I sobra vsja mužy branniki i uskori soveršiti vsja steny Ijerusalimskija i utverdi jego okrest:
11 i posla Ionafana syna Avessalomova i s nim silu dovolnuju vo Ijuppiju, i izgna suščich v nej i prebysť tamo v nej.
12 I vozdvižesja Trifon ot Ptolemaidy s siloju velijeju vniti v zemlju Iudinu, i Ionafan s nim v straži.
13 Simon že opolčisja vo Adide na licy polja.
14 I pozna Trifon, jako vosta Simon vmesto brata svojego Ionafana i jako srazitisja s nim choščet braniju,
15 posla k nemu posly glagolja: srebra radi, ježe dolžen brat tvoj Ionafan carju, potreb radi, ichže imejaše, soderžim jego:
16 i nyne posli srebra talantov sto i dva syna jego v zalog, jako da ne otpuščen otstupit ot nas, i otpustim jego.
17 I pozna Simon, jako lestiju glagoljut k nemu, i posla srebro i otroki, da ne kogda vraždu priimet veliju ot ljudij, glagoljuščich:
18 jako ne posla jemu srebra i otrokov, i pogibe.
19 I posla otroki i sto talant. I solga i ne otpusti Ionafana.
20 I po sich priide Trifon, da vnidet vo stranu i sotret ju, i obyde puť, iže vedet vo Adoru: a Simon i polk jego protivoiďaše jemu na vsjako mesto, amože iďaše.
21 Suščii že ot kraegradija poslaša k Trifonu poslov ponuždajuščich jego, da potščitsja priiti k nim pustyneju i poslati im piščy.
22 I ugotova Trifon vsja konniki svoja, ježe priiti v nošč onuju. I be sneg velij zelo, i ne priide snega radi: i vosta i otide v Galaaditidu.
23 Jegda že približisja k Vaskame, ubi Ionafana, i pogreben byti tamo.
24 I vozvratisja Trifon i ide v zemlju svoju.
25 I posla Simon i vzja kosti Ionafana brata svojego i pogrebe ja v Modine grade otec svoich.
26 I plakaša jego ves Izrail plačem veliim i rydachu jego dni mnogi.
27 I sozda Simon nad grobom otca svojego i bratij svoich, i voznese jego videnijem, kamenijem tesanym sozadi i sopredi,
28 i postavi na nich sedm piramid, jedinu protivu jedinoja, otcu i materi i četyrem bratijam:
29 i sim sotvori ogrady, i obloži stolpy velikija, i sotvori na stolpech vsejuružija v pamať večnuju, i pri vsejuružiich korabli izvajannyja, vo ježe vidimym byti ot vsech plavajuščich na mori.
30 Sej grob, jegože sotvori v Modine, daže do sego dne.
31 Trifon že choždaše lestiju so Antiochom carem junym, i ubi jego,
32 i vocarisja vmesto jego, i vozloži na sja diadimu Asijskuju, i sotvori jazvu velikuju na zemli.
33 I sozda Simon tverdyni Iudejskija, i ogradi stolpami vysokimi i stenami veliimi, i vratami i zavorami, i položi piščy v tverdynech.
34 I izbra Simon mužy i posla ko Dimitriju carju, da sotvorit oslablenije strane, jako vsja dela Trifonova beša chiščenija.
35 I posla jemu Dimitrij car po slovesem sim, i otvešča jemu, i napisa jemu jepistoliju sicevu:
36 car Dimitrij Simonu archijereju i drugu carej i starejšinam i jazyku Iudejsku radovatisja:
37 venec zlatyj i persteň, jaže poslal jesi, vosprijachom, i gotovi jesmy sotvoriti s vami mir velik i pisati k suščym nad daňmi, ježe ostaviti vam dani:
38 i jelika ustavichom vam, krepka suť, i tverdyni, jaže sozdaste, da budut vam:
39 otpuščaem že nevedenija i sogrešenija daže do dnešňago dne, i venec, jegože dolžni byste, i ašče kaja inaja daň be vo Ijerusalime, ktomu da ne budut davaemaja:
40 i ašče necyi ugodni ot vas vpisatisja k našym, da vpišutsja, i da budet meždu nami mir.
41 Leta sto sedmdesjatago oťjato bysť igo jazyčeskoje ot Izrailja,
42 i načaša ljudije Izrailevy pisati v pisaniich i v soveščaniich: leta pervago pri Simone archijerei velicem i voine i voždi Iudejstem.
43 Vo dnech onech priide Simon v Gazu i okruži ju polkami, i sotvori michany i približisja ko gradu, i izbi stolp jedin i vzja.
44 I vskačachu vo grad iže bjachu v michane, i bysť smatenije velije v grade.
45 I vzydoša iže bechu vo grade s ženami i čady na stenu, rasterzany imušče rizy svoja, i vozopiša glasom veliim, moljašče Simona desnicu im dati,
46 i rekoša: ne sotvori nam po lukavstvom našym, no po milosti tvojej.
47 I umilostivisja im Simon, ne vojeva ich, i izgna ich ot grada: i očisti domy, v nichže bjachu idoli, i tako vnide v oň s pesňmi blagoslovja Gospoda:
48 i izverže iz nego vsjakuju nečistotu, i vseli v nem mužy, iže zakon tvorjat, i utverdi jego, i sotvori sebe v nem obitanije.
49 Suščym že ot kraegradija vo Ijerusalime vozbraňašesja ischoditi i vchoditi vo stranu, i kupovati i prodavati: i vzalkaša zelo, i mnozi ot nich gladom pogiboša.
50 I vozopiša k Simonu desnicu prijati, i dade im, i izgna ich ottudu i očisti kraegradije ot oskvernenij.
51 I vnide v ne v dvadesjať tretij deň vtorago mesjaca, leta sto sedmdesjat pervago s chvalenijem i vaijami, i v guslech i kimvalech i sopelech, i v pesnech i peniich, jako sokrušisja vrag velij ot Izrailja.
52 I ustavi na vsjakoje leto provoždati deň toj s veselijem, i utverdi goru svjatilišča, jaže bliz kraegradija, i vselisja tu sam i iže s nim.
53 I vide Simon Ioanna syna svojego, jako muž jesť, i postavi jego vožda sil vsech, i vselisja v Gazarech.

14

1 I v leto sto sedmdesjat vtoroje, sobra car Dimitrij sily svoja i ide v Midiju sobrati pomošč sebe, jako da ratujet protivu Trifona.
2 I slyša Arsak car Persskij i Midskij, jako priide Dimitrij v predely jego, i posla jedinago ot načalnik svoich jati jego živa.
3 I ide i porazi opolčenije Dimitrijevo, i jat jego i privede jego ko Arsaku: i vsadi jego v temnicu.
4 I umolča zemlja Iudina vo vsja dni Simonovy, i vzyska blagaja jazyku svojemu, i ugodna bysť im vlasť jego i slava jego vo vsja dni.
5 I so vseju slavoju svojeju vzja Ijuppiju v pristanišče i sotvori vchod ostrovom morskim,
6 i rasprostre predely jazyku svojemu, i oderža stranu,
7 i sobra plenenije mnogo, i gospodstvova nad Gazary i Vefsury i kraegradijem, i oťjat nečistoty ot nego, i ne bysť protivljajuščagosja jemu.
8 I kijždo delaše zemlju svoju s mirom, i zemlja dajaše žita svoja, i drevesa polskaja plod svoj.
9 Starejšiny na stognach seďachu i vsi o blagich besedovachu, i junoši oblačachusja slavoju i rizami ratnymi.
10 Gradom dajaše piščy i včiňaše ich v sosudy utverždenija, doneleže imenovasja ima slavy jego daže do kraja zemli.
11 Sotvori mir na zemli, i vozveselisja Izrail veselijem veliim.
12 I sede kijždo pod vinogradom svoim i smokovniceju svojeju, i ne bysť ustrašajuščago ich.
13 I oskude ratujaj ich na zemli, i carije sotrošasja vo dni ony.
14 I ukrepi vsech smirennych ljudij svoich: zakona vzyska i oťjat vsjako bezzakonije i lukavstvo,
15 svjataja proslavi i umnoži sosudy svjatych.
16 I slyšano be v Rime, jako umre Ionafan, i daže do Spartii slyšasja, i oskorbišasja zelo.
17 Jegda že uslyšaša, jako Simon brat jego bysť vmesto jego archijerej i oderža vsju stranu i grady v nej,
18 pisaša k nemu na dščicach meďanych, ježe obnoviti s nim družbu i spoborenije, jaže sotvoriša so Iudoju i Ionafanom bratijeju jego.
19 I pročtošasja pred cerkoviju vo Ijerusalime.
20 I sej obraz poslanij, ichže poslaša Spartiaty: Spartiatov načalnicy i grad Simonu ijereju velikomu i starejšinam, i žercem i pročym ljudem Iudejskim bratii radovatisja:
21 posly, iže poslani suť k ljudem našym, vozvestiša nam o vašej slave i česti, i vozveselichomsja o prichode ich,
22 i spisachom jaže ot nich rečena v sovetech ljudij sice: Numinij syn Antiochov i Antipatr Iasonov, posly Iudejstii, priidosta k nam voznovljajušča s nami družbu:
23 i ugodno bysť ljudem prijati mužy slavno i položiti vospisanije sloves ich vo osobyja ljudskija knigi, da budet pamať ljudem Spartiatov: obraz že tech pisachom Simonu archijereju.
24 Po sich posla Simon Numinia v Rim, imuščago ščit zlat velik vesom mnas tysjašča na ustavlenije s nimi družby.
25 Jegda že uslyšaša ljudije slovesa sija, reša: kuju blagodať vozdadim Simonu i synom jego?
26 Utverdi bo sam i bratija jego i dom otca jego, i pobi vragi Izrailevy ot nich, i ustaviša jemu svobodu.
27 I napisaša na dskach meďanych i postaviša na stolpe v gore Sione. I sej jesť obraz pisanija: vo osmyjnadesjať deň mesjaca Jelul, leta sto sedmdesjat vtorago, i sije tretije leto pri Simone archijerei, v Sarameli,
28 v sobranii velicem žercev i ljudij, i kňazej jazyka i starejšin strany vozvestisja nam: poneže mnogašči byša brani v strane,
29 Simon že syn Mattafijev, syn synov Iarivovych, i bratija jego vdaša sebe v bedstvo, i protivostaša sopostatom jazyka svojego, jako da stojat svjataja ich i zakon, i slavoju velikoju proslaviša ljudi svoja:
30 i sobra Ionafan ljudi svoja, i bysť im archijerej, i priložisja k ljudem svoim:
31 i choteša vrazi ich vniti v stranu ich, ježe sokrušiti stranu ich i prosterti ruku na svjataja ich,
32 togda vosta Simon i brasja za ljudi svoja, i razda srebrenikov mnogo svoim, i vooruži mužy silnyja jazyka svojego, i dade im obroki,
33 i utverdi grady Iudejskija i Vefsuru, jaže v predelech Iudejskich, ideže bjachu oružija brannikov prežde, i postavi tamo na stražu mužy Iudejskija:
34 i Ijuppiju utverdi, jaže na primorii, i Gazaru, jaže v predelech Azota, v nejže vrazi prežde obitachu, i naseli tamo Iudei, i jelika potrebna bjachu na upravlenije sich, položi v nich:
35 i videša ljudije dejstvo Simonovo i slavu, juže umysli sotvoriti jazyku svojemu, i postaviša jego v vožda svojego i archijerea, zaneže sotvori sija vsja, i pravdu i veru, juže sobljude jazyku svojemu, i vzyska vsjakim obrazom voznesti ljudi svoja:
36 i vo dni jego blagouspevaše v ruku jego, ježe izjati jazyki ot strany ich, i iže vo grade Davidove bechu vo Ijerusalime, iže sotvoriša sebe kraegradije, iz negože ischoždachu i skverňachu okrest svjatych i tvorjachu jazvu veliju v čistote,
37 i naseli v nem mužy Iudejski i utverdi ko ukrepleniju strany i grada i vozvysi steny vo Ijerusalime:
38 i car Dimitrij ustavi jemu načalstvo žrečestva,
39 po sim sotvori jego druga svojego i proslavi jego slavoju velikoju:
40 slyša bo, jako narečeni suť Iudeje ot Rimljan druzi i spobornicy i bratija, i jako prijaša poslov Simonovych preslavno:
41 i jako blagovoliša Iudeje i žercy byti Simonu voždom i archijerejem v vek, dondeže vostanet Prorok veren:
42 i da budet nad nimi vojevoda, i jako da radejet o svjatych postavljati ich nad delami ich i nad stranoju, i nad oružijem i nad tverdyňami,
43 i jako da radejet o svjatych, i da slušajut jego vsi, i da pišutsja na ima jego vsja pisanija vo strane, i da oblačitsja v porfiru i zlatuju rizu,
44 i ne leť budet ni komuže ot ljudij i ot žrec otvrešči čto ot sich i vopreki glagolati ot nego rečenym, ili sovokupiti sonm vo strane bez nego i obleščisja v porfiru i nositi grivnu zlatu:
45 a iže ašče sotvorit krome sich, ili otveržet čto sich, povinen budet.
46 I ugodno bysť vsem ljudem ustaviti Simonu i sotvoriti po slovesem sim.
47 I prija Simon, i blagovoli archijerejstvovati, i byti vojevodoju i načalnikom jazyka Iudejska i žercem, i načalstvovati nad vsemi.
48 I pisanije sije reša vodruziti vo dščicach meďanych i postaviti ich v pritvore svjatych, v meste slavne,
49 spisanije že sich položiti v gazofilakii, jako da imať Simon i synove jego.

15

1 I posla car Antioch syn Dimitria carja poslanija ot ostrovov morskich Simonu archijereju i načalniku jazyka Iudejska i vsemu jazyku.
2 I bjachu soderžašče obraz sej: car Antioch Simonu žercu velikomu i jazyka načalniku i jazyku Iudejskomu radovatisja:
3 poneže mužije gubitele oderžaša carstvija otec našich, chošču že snabdeti carstvo, da ustroju je jakože be prežde, i ot stran sobrach množestvo sil i sotvorich korabli voinskija,
4 chošču že izyti vo stranu, da otmšču rastlivšym stranu našu i opustošivšym grady mnogi v carstvii (mojem),
5 nyne ubo utverždaju tebe vsja ostavlenija danej, jaže ostaviša tebe byvšii prežde mene carije, i jeliki iny dary ostaviša tebe,
6 i popustich tebe tvoriti kovanije osobych peňazej vo strane tvojej,
7 Ijerusalimu že i svjatynem byti svobodnym: i vsja oružija, jelika ugotoval jesi, i tverdyni, ichže sozdal jesi, ichže deržiši, da budut tebe:
8 i ves dolg carev, i jaže podobajut carevi, otnyne i vo vse vrema da ostavjatsja tebe:
9 jegda že oderžim carstvo naše, proslavim tebe i ljudi tvoja i svjatilišče slavoju velikoju, jako da javlenna budet slava vaša po vsej zemli.
10 Leta sto sedmdesjat četvertago izyde Antioch v zemlju otec svoich, i sobrašasja k nemu vsi voi, jako malym byti ostavšym so Trifonom.
11 I gnaše jego Antioch car, i priide bežašč v Doru, jaže pri mori:
12 veďaše bo, jako sobrašasja zlaja naň i ostaviša jego voini.
13 I opolčisja Antioch na Doru, i s nim dvanadesjať tem mužej brannych i osm tysjašč konnikov:
14 i obstupi grad, i korabli ot morja priidoša, i oskorbljaše grad ot zemli i morja, i ne ostavi ni jedinago izyti i vniti.
15 Priide že Numinij i iže s nim ot Rima, imušče poslanije carem i stranam, v nichže napisana sija:
16 Levkij ipat Rimskij Ptolomeju carju radovatisja:
17 posly Iudejstii priidoša k nam druzi naši i spobornicy, obnovljajušče prežňuju družbu i spoborenije, poslani ot Simona archijerea i ljudij Iudejskich,
18 prinesoša že i ščit zlatyj mnas tysjašči:
19 ugodno ubo bysť nam pisati ko carem i stranam, da ne nanosjat im zol i da ne ratujut ich, ni gradov ich, ni strany ich, i da ne spoborajut ratujuščym protivu ich:
20 i izvolisja nam prijati ot nich ščit:
21 ašče ubo necyi gubitele prebežaša ot strany ich k vam, predajte ich Simonu archijereju, da otmstit im po zakonu svojemu.
22 Tajažde napisa Dimitriju carju i Attalu, i Ariarafu i Arsaku,
23 i vo vsja strany, i Sampsaku i Spartiatom, i v Dilon i v Mindon, i v Sikion i v Kariju, i v Samon i v Pamfiliju, i v Likiju i v Alikarnas, i v Rod i v Fasilidu, i v Koju i v Sidinu, i v Arad i v Gortinu, i v Knid i v Kipr i v Kiriniju.
24 Spisanije že ich napisaša Simonu archijereju.
25 Antioch že car opolčisja na Doru vtoriceju, navoďa vynu na ňu ruki i michany tvorja, i zaključi Trifona ježe ne vchoditi niže ischoditi.
26 I posla jemu Simon dve tysjaščy mužej izbrannych v pomošč jemu i srebro i zlato i sosudy mnogi.
27 I ne voschote ich prijati, no otverže vsja, jelika zavešča jemu prežde, i otčuždisja ot nego.
28 I posla k nemu Afinovia jedinago ot drugov svoich, da pobesedujet s nim, glagolja: vy deržite Ijuppiju i Gazaru i kraegradije ježe vo Ijerusalime, grady carstva mojego,
29 predely ich opustošiste, i sotvoriste jazvu veliku na zemli, i gospodstvovaste mestami mnogimi v carstvii mojem:
30 nyne ubo otdadite grady, ichže vzjaste, i dani mest, imiže ogospodstvovaste vne predelov Iudejskich:
31 ašče že ni, dadite mesto sich pjať sot talantov srebra, i za opustošenije, imže opustošiste, i za dani gradov drugija pjať sot talantov: ašče že ni, prišedše poratujem vas.
32 I priide Afinovij drug carskij vo Ijerusalim, i vide slavu Simonovu, i sokrovišče zlata i srebra, i ustrojenije dovolno, i užasesja, i vozvesti jemu slovesa carska.
33 I otveščav Simon, reče jemu: niže čužduju zemlju prijachom, niže čuždaja oderžachom, no nasledije otec našich, ot vrag že našich v nekoje vrema nepravedno uderžasja:
34 my že vrema imušče vosprijachom nasledije otec našich:
35 o Ijuppii že i Gazarech, ichže prosiši, sii tvorjachu v ljudech jazvu veliju v strane našej, ot sich dadim talant sto. I ne otvešča jemu Afinovij slovese.
36 Vozvratisja že s jarostiju ko carju i vozvesti jemu slovesa sija i slavu Simonovu i vsja jelika vide. I prognevasja car gnevom veliim.
37 Trifon že vsed k korabl, otbeže vo Orfosiadu.
38 I postavi car Kendevea vojevodoju primorskim i sily pechotnyja i konnyja dade jemu.
39 I povele jemu opolčitisja protivu lica Iudejska, i zapoveda jemu sozdati Kedron i utverditi vrata, i da ratujet ljudi. Car že goňaše Trifona.
40 I priide Kendevej vo Iamniju i nača razdražati ljudi i vchoditi vo Iudeju i pleniti ljudi i ubivati: i sozda Kedron
41 i postavi tamo konniki i sily, jako da ischoďašče prochoďat puti Iudejskija, jakože povele jemu car.

16

1 I vzyde Ioann ot Gazarov i vozvesti Simonu otcu svojemu, jaže sotvori Kendevej.
2 I prizva Simon dva syny svoja starejšyja Iudu i Ioanna i reče ima: az i bratija moja i dom otca mojego poborachom vragi Izrailevy ot junosti daže i do sego dne, i blagopospešestvovasja v rukach našich izbaviti Izrailja mnogašči:
3 nyne že sostarechsja i vy milostiju (Boga) dovolni jeste v letech: budite vmesto mene i brata mojego, i izšedše poborstvujte za jazyk naš, pomošč že s nebese s vama da budet.
4 I izbra ot strany dvadesjať tysjašč mužej vojennych i konnikov, i idoša na Kendevea i obnoščevaša v Modine.
5 I vostavše zautra idoša na pole, i se, sila velija vo sretenije im, pešaja i konnaja, i be potok srede ich.
6 I opolčisja protivu lica ich sam i ljudije jego: i vide ljudi bojaščyjasja prejti potok i prejde pervyj, i videša jego mužije i preidoša vsled jego.
7 I razdeli ljudij i konnikov posrede pešich: konnicy že vragov mnozi zelo.
8 I vostrubiša trubami, i pobežden bysť Kendevej i polk jego, i padoša ot nich jazveni mnozi: pročii že begoša v tverdyňu.
9 Togda ujazven bysť Iuda brat Ioannov: Ioann že gna ich, dondeže priide v Kedron, jegože sozda.
10 I pobegoša daže do stolpov suščich na selech Azotskich, i zažže jego ognem, i padoša ot nich dve tysjaščy mužej: i vozvratisja v zemlju Iudinu v mire.
11 I Ptolomej syn Avuvov postavlen bysť vojevodoju v poli Ijerichona i imaše srebra i zlata mnogo:
12 be bo zjať archijereov.
13 I voznesesja serdce jego, i voschote oderžati stranu, i pomyšljaše lestno na Simona i synov jego, pogubiti ich.
14 Simon že prochoždaše grady, jaže vo strane Iudejstej, popečenije imeja o priležanii ich, i snide vo Ijerichon sam i Mattafia, i Iuda i synove jego, leta sto sedmdesjat sedmago mesjaca pervagonadesjať, sej jesť mesjac Savat.
15 I prija ich syn Avuvov v tverdyňu, naricaemuju Dok, s lestiju, juže sozda, i sotvori im pir velik, i sokry tamo mužy.
16 I jegda upisja Simon i synove jego, vosta Ptolomej i iže s nim, i vzjaša oružija svoja, i vnidoša k Simonu na pir, i ubiša jego i dva syna jego i nekiich ot otrok jego.
17 I sotvori prelesť veliku vo Izraili i vozdade zlaja za blagaja.
18 I pisa sija Ptolomej i posla ko carju, da poslet jemu vojev v pomošč, i predast jemu stranu ich i grady.
19 I posla inyja v Gazaru pogubiti Ioanna, i tysjaščnikom posla poslanija, da priidut k nemu, da dast im srebro i zlato i dary.
20 I inyja posla objati Ijerusalima i goru svjatilišča.
21 I predtek nekij vozvesti Ioannu v Gazare, jako pogibe otec jego i bratija jego, i jako posla i tebe ubiti. I slyšav užasesja zelo.
22 I jat mužy, iže priidoša pogubiti jego, i ubi ich: pozna bo jako iščut jego ubiti.
23 I pročaja sloves Ioannovych i branej jego i blagich mužestv jego, imiže blagomužestvova, i sozidanija sten, ichže sozda, i dejanij jego,
24 se, sija pisana suť v knize dnij archijerejstva jego, otneleže bysť archijerej po otce svojem.

{pokazať odnu glavu na stranice}