Pervoje poslanije apostola Pavla Timofeju

Slavjanskij tekst

1

1 Pavel, poslannik Iisus Christov po poveleniju Boga Spasa našego i Gospoda Iisusa Christa upovanija našego,
2 Timofeju prisnomu čadu v vere: blagodať, milosť, mir ot Boga Otca našego i Christa Iisusa Gospoda našego.
3 Jakože umolich ťja prebyti vo Jefese, idyj v Makedoniju, da zaveščaeši nekim ne inako učiti,
4 niže vnimati basnem i rodoslovijem bezkonečnym, jaže sťjazanija tvorjat pače, neželi Božije strojenije, ježe v vere.
5 Konec že zaveščanija jesť ljuby ot čista serdca i sovesti blagija i very nelicemernyja,
6 v nichže necyi pogrešivše, uklonišasja v sujeslovija,
7 choťjašče byti zakonoučitele, ne razumejušče ni jaže glagoljut, ni o nichže utverždajut.
8 Vemy že, jako dobr zakon (esť), ašče kto jego zakonne tvorit,
9 vedyj sije, jako pravedniku zakon ne ležit, no bezzakonnym i nepokorivym, nečestivym (že) i grešnikom, nepravednym i skvernym, otca i matere dosaditelem, mužeubijcam,
10 bludnikom, muželožnikom, razbojnikom, (klevetnikom, skotoložnikom,) lživym, kljatvoprestupnikom, i ašče čto ino zdravomu učeniju protivitsja,
11 po blagovestiju slavy blažennago Boga, ježe mne uvereno bysť.
12 I blagodarju ukrepljajuščago ma Christa Iisusa Gospoda našego, jako verna ma nepščeva, položiv (ma) v službu,
13 byvša ma inogda chulnika i gonitelja i dosaditelja: no pomilovan bych, jako nevedyj sotvorich v neverstvii:
14 upreumnožisja že blagodať Gospoda našego (Iisusa Christa) s veroju i ljuboviju jaže o Christe Iisuse.
15 Verno slovo i vsjakago prijatija dostojno, jako Christos Iisus priide v mir grešniki spasti, ot nichže pervyj jesm az.
16 No sego radi pomilovan bych, da vo mne pervem pokažet Iisus Christos vse dolgoterpenije, za obraz choťjaščich verovati Jemu v žizň večnuju.
17 Carju že vekov netlennomu, nevidimomu, jedinomu premudromu Bogu, česť i slava vo veki vekov. Amiň.
18 Sije že zaveščanije predaju ti, čado Timofeje, po byvšich na ťja prežde proročestviich, da voinstvuješi v nich dobroje voinstvo,
19 imeja veru i blaguju sovesť, juže necyi otrinuvše, ot very otpadoša:
20 ot nichže jesť Imenej i Aleksandr, ichže predach satane, da nakažutsja ne chuliti.

2

1 Molju ubo prežde vsech tvoriti molitvy, molenija, prošenija, blagodarenija za vsja čeloveki,
2 za carja i za vsech, iže vo vlasti suť, da tichoje i bezmolvnoje žitije poživem vo vsjacem blagočestii i čistote:
3 sije bo dobro i prijatno pred Spasitelem našim Bogom,
4 Iže vsem čelovekom choščet spastisja i v razum istiny priiti.
5 Jedin bo jesť Bog, i jedin chodataj Boga i čelovekov, čelovek Christos Iisus,
6 davyj Sebe izbavlenije za vsech: svidetelstvo vremeny svoimi,
7 v neže postavlen bych az propovednik i Apostol, istinu glagolju o Christe, ne lgu, učitel jazykov v vere i istine.
8 Chošču ubo, da molitvy tvorjat mužije na vsjacem meste, vozdejušče prepodobnyja ruki bez gneva i razmyšlenija:
9 takožde i ženy vo ukrašenii lepotnem, so stydenijem i celomudrijem da ukrašajut sebe ne v pleteniich, ni zlatom, ili bisermi, ili rizami mnogocennymi,
10 no, ježe podobaet ženam obeščavajuščymsja blagočestiju, dely blagimi.
11 Žena v bezmolvii da učitsja so vsjakim pokorenijem:
12 žene že učiti ne povelevaju, niže vladeti mužem, no byti v bezmolvii.
13 Adam bo prežde sozdan bysť, potom že Jeva:
14 i Adam ne prelstisja, žena že prelstivšisja, v prestuplenii bysť:
15 spasetsja že čadorodija radi, ašče prebudet v vere i ljubvi i vo svjatyni s celomudrijem.

3

1 Verno slovo: ašče kto jepiskopstva choščet, dobra dela želaet.
2 Podobaet ubo jepiskopu byti neporočnu, jedinyja ženy mužu, trezvenu, celomudru, (blagogovejnu,) čestnu, strannoljubivu, učitelnu,
3 ne pijanice, ne bijce, ne svarlivu, ne mšeloimcu, no krotku, (ne zavistlivu,) ne srebroljubcu,
4 svoj dom dobre pravjašču, čada imušču v poslušanii so vsjakoju čistotoju:
5 ašče že kto svojego domu ne umejet praviti, kako o Cerkvi Božijej priležati vozmožet?
6 Ne novokreščennu, da ne razgordevsja v sud vpadet diavol.
7 Podobaet že jemu i svidetelstvo dobro imeti ot vnešnich, da ne v ponošenije vpadet i v seť neprijaznenu.
8 Diakonom takožde čistym, ne dvojazyčnym, ne vinu mnogu vnimajuščym, ne skvernosťjažatelnym,
9 imuščym tainstvo very v čistej sovesti.
10 I sii ubo da iskušajutsja prežde, potom že da služat, neporočni sušče.
11 Ženam takožde čistym, ne klevetivym, (ne navadnicam,) trezvennym, vernym vo vsem.
12 Diakoni da byvajut jedinyja ženy mužije, čada dobre pravjašče i svoja domy:
13 ibo služivšii dobre stepeň sebe dobr sniskajut i mnogoje derznovenije v vere, jaže o Christe Iisuse.
14 Sija pišu tebe, upovaja priiti k tebe skoro:
15 ašče že zamedlju, da uvesi, kako podobaet v domu Božii žiti, jaže jesť Cerkov Boga živa, stolp i utverždenije istiny.
16 I ispovedujemo velija jesť blagočestija tajna: Bog javisja vo ploti, opravdasja v Duse, pokazasja Angelom, propovedan bysť vo jazycech, verovasja v mire, voznesesja vo slave.

4

1 Duch že javstvenne glagolet, jako v posledňaja vremena otstupjat necyi ot very, vnemljušče duchovom lestčym i učenijem besovskim,
2 v licemerii lžeslovesnik, sožžennych svojeju sovestiju,
3 vozbraňajuščich ženitisja, udaljatisja ot brašen, jaže Bog sotvori v snedenije so blagodarenijem vernym i poznavšym istinu.
4 Zane vsjakoje sozdanije Božije dobro, i ničtože otmetno, so blagodarenijem prijemlemo,
5 osvjaščaetsja bo slovom Božiim i molitvoju.
6 Sija vsja skazuja bratii, dobr budeši služitel Iisusa Christa, pitaem slovesy very i dobrym učenijem, jemuže posledoval jesi.
7 Skvernych že i babiich basnej otricajsja, obučaj že sebe ko blagočestiju:
8 telesnoje bo obučenije vmale jesť polezno, a blagočestije na vse polezno jesť, obetovanije imejuščeje života nynešňago i grjaduščago.
9 Verno slovo i vsjakago prijatija dostojno.
10 Na sije bo i truždaemsja i ponošaemi jesmy, jako upovachom na Boga živa, Iže jesť Spasitel vsem čelovekom, pače že vernym.
11 Zaveščavaj sija i uči.
12 Niktože o junosti tvojej da neradit: no obraz budi vernym slovom, žitijem, ljuboviju, duchom, veroju, čistotoju.
13 Dondeže priidu, vnemli čteniju, utešeniju, učeniju.
14 Ne neradi o svojem darovanii živuščem v tebe, ježe dano tebe bysť proročestvom s vozloženijem ruk svjaščenničestva.
15 V sich poučajsja, v sich prebyvaj, (v sich razumevaj,) da prespejanije tvoje javleno budet vo vsech.
16 Vnimaj sebe i učeniju i prebyvaj v nich: sija bo tvorja, i sam spasešisja i poslušajuščii tebe.

5

1 Starcu ne tvori pakosti, no utešaj jakože otca: junošy, jakože bratiju:
2 staricy, jakože materi: junyja, jakože sestry, so vsjakoju čistotoju.
3 Vdovicy čti suščyja istinnyja vdovicy.
4 Ašče že kaja vdovica čada ili vnučata imať, da učatsja prežde svoj dom blagočestivo ustroiti i vzaem vozdajati roditelem: sije bo jesť blagougodno pred Bogom.
5 A suščaja istinnaja vdovica i ujedinena, upovaet na Boga i prebyvaet v molitvach i moleniich deň i nošč:
6 pitajuščajasja že prostranno, živa umerla.
7 I sija zaveščavaj, da neporočni budut.
8 Ašče že kto o svoich, pače že o prisnych ne promyšljaet, very otverglsja jesť i nevernago goršij jesť.
9 Vdovica že da pričitaetsja ne menši let šestidesjatich, byvši jedinomu mužu žena,
10 v delech dobrych svidetelstvujema, ašče čada vospitala jesť, ašče svjatych noze umy, ašče strannyja prijat, ašče skorbnym utešenije bysť, ašče vsjakomu delu blagu posledovala jesť.
11 Junych že vdovic otricajsja: jegda bo razsvirepejut o Christe, posjagati choťjat,
12 imuščyja grech, jako pervyja very otvergošasja:
13 kupno že i prazdny učatsja obchoditi domy, ne točiju že prazdny, no i bljadivy i oplazivy, glagoljuščyja, jaže ne podobaet.
14 Chošču ubo junym vdovicam posjagati, čada raždati, dom stroiti, ni jediny že viny dajati protivnomu chuly radi:
15 se bo nekija razvratišasja vsled satany.
16 Ašče kto veren ili verna imať vdovicy, da dovlit ich, i da ne ťjagotitsja Cerkov, da suščich istinnych vdovic udovolit.
17 Priležaščii že dobre presviteri sugubyja česti da spodobljajutsja: pače že truždajuščiisja v slove i učenii.
18 Glagolet bo Pisanije: vola moloťjašča ne obrotiši: i: dostoin delatel mzdy svojeja.
19 Na presvitera chuly ne prijemli, razve pri dvoju ili trijech svidetelech.
20 Sogrešajuščich že pred vsemi obličaj, da i pročii strach imut.
21 Zasvidetelstvuju pred Bogom, i Gospodem Iisus Christom, i izbrannymi (ego) Angely, da sija sochraniši bez licemerija, ničesože tvorja po ukloneniju.
22 Ruki skoro ne vozlagaj ni na kogože, niže priobščajsja čužym grechom: sebe čista sobljudaj.
23 Ktomu ne pij vody, no malo vina prijemli, stomacha radi tvojego i častych tvoich nedugov.
24 Nekich (že) čelovek gresi preďavleni suť, predvarjajušče na sud: nekim že i posledstvujut.
25 Takožde i dobraja dela preďavlena suť: i suščaja inako, utaitisja ne mogut.

6

1 Jelicy suť pod igom rabi, svoich gospodij vsjakija česti da spodobljajut, da ima Božije ne chulitsja i učenije.
2 Imuščii že vernych gospodij da ne neraďat o nich, poneže bratija suť: no pače da rabotajut, zane verni suť i vozljubleni, iže blagodať vosprijemljuščii. Sija uči i moli.
3 Ašče li kto inako učit i ne pristupaet k zdravym slovesem Gospoda našego Iisusa Christa i učeniju, ježe po blagoveriju,
4 razgordesja, ničtože vedyj, no nedugujaj o sťjazaniich i slovopreniich, ot nichže byvaet zavisť, rvenije, chuly, nepščevanija lukava,
5 besedy zlyja rastlennych čelovekov umom i lišennych istiny, nepščujuščich priobretenije byti blagočestije. Otstupaj ot takovych.
6 Jesť že sniskanije velije blagočestije s dovolstvom.
7 Ničtože bo vnesochom v mir sej: jave, jako niže iznesti čto možem.
8 Imejušče že pišču i odejanije, simi dovolni budem.
9 A choťjaščii bogatitisja vpadajut v napasti i seť, i v pochoti mnogi nesmyslenny i vreždajuščyja, jaže pogružajut čeloveki vo vsegubitelstvo i pogibel:
10 koreň bo vsem zlym srebroljubije jesť, jegože necyi želajušče zabludiša ot very, i sebe prigvozdiša boleznem mnogim.
11 Ty že, o, čeloveče Božij, sich begaj: goni že pravdu, blagočestije, veru, ljubov, terpenije, krotosť:
12 podvizajsja dobrym podvigom very, jemlisja za večnuju žizň, v ňuže i zvan byl jesi, i ispovedal jesi dobroje ispovedanije pred mnogimi svideteli.
13 Zaveščavaju ti pred Bogom oživljajuščim vsjačeskaja, i Christom Iisusom svidetelstvovavšim pri Pontijstem Pilate dobroje ispovedanije:
14 sobljusti tebe zapoveď neskvernu i nezazornu, daže do javlenija Gospoda našego Iisusa Christa,
15 ježe vo svoja vremena javit blažennyj i jedin silnyj, Car carstvujuščich i Gospoď gospodstvujuščich,
16 jedin imejaj bezsmertije i vo svete živyj nepristupnem, Jegože niktože videl jesť ot čelovek, niže videti možet: jemuže česť i deržava večnaja. Amiň.
17 Bogatym v nynešnem vece zapreščaj ne vysokomudrstvovati, niže upovati na bogatstvo pogibajuščeje, no na Boga živa, dajuščago nam vsja obilno v naslaždenije:
18 blagoje delati, bogatitisja v delech dobrych, blagopodatlivym byti, obščitelnym,
19 sokroviščujušče sebe osnovanije dobro v buduščeje, da priimut večnuju žizň.
20 O, Timofeje, predanije sochrani, ukloňajasja skvernych sujeslovij i prekoslovij lžeimennago razuma:
21 o nemže necyi chvaljaščesja, o vere pogrešiša. Blagodať s toboju. Amiň.

{pokazať odnu glavu na stranice}