Vtoraja kniga Jezdry

Slavjanskij tekst

1

1 I sotvori Iosia paschu vo Ijerusalime Gospodu svojemu, i požre paschu četvertagonadesjať dne pervago mesjaca,
2 postavljaja svjaščenniki po čredam v rizy odejanny v cerkvi Gospodni:
3 i reče levitom svjaščennoslužitelem Izrailevym, da osvjaťjat sebe Gospodevi na postavlenije svjatago kivota Gospodňa v domu, jegože sozda Solomon syn Davidov car:
4 ne budet vam vzjati jego na ramenach i nyne služite Gospodu Bogu vašemu i pecytesja o jazycech Jego Izraili, i ugotovajtesja po otečestvom i plemenom vašym po pisaniju Davida carja Izraileva i po veličestvu Solomona syna jego:
5 i stanite v cerkvi po učastiju načalstva otečeskago vašego levitskago, iže pred bratijeju vašeju synmi Izrailevymi,
6 po činu požrite paschu, i žertvy ugotovajte bratijam vašym, i sotvorite paschu po zapovedi Gospodni dannej Moiseju.
7 I dade Iosia ljudem obretšymsja (tamo) agncev i ovnov tridesjať tysjašč, telcev tri tysjaščy: sija ot carskich dana suť po obeščaniju ljudem i svjaščennikom i levitom..
8 I dade Chelkia i Zacharia i Siil pristavnicy svjatilišča žercem na paschu ovec dve tysjaščy šesť sot, telcev trista.
9 I Ijechonia, i Samea, i Nafanail brat, i Asavia, i Ochiil, i Ioram tysjaščenačalnicy daša levitom na paschu ovec pjať tysjašč, telcev sedm sot.
10 I sim byvšym, blagolepno staša svjaščennicy i leviti, imejušče opresnoki, po plemenom
11 i po častenačalstvom otcev, pred ljuďmi prinositi Gospodu po pisannym v knize Moiseove, i tako vo utrije.
12 I ispekoša paschu ognem, jakože podobaše, i žertvy svariša v sosudech meďanych i v konobech so blagovonijem, i prinesoša vsem, iže ot naroda.
13 I po sich ugotovaša sebe i svjaščennikom bratijam svoim synovom Aaronim.
14 Ijereje bo voznošachu tučnaja do konca časa, a leviti ugotovaša sebe i žercem bratii svojej, synom Aaronim.
15 Svjaščennopevcy že synove Asafovy bjachu v činu svojem po zapovedi Davidove: i Asaf, i Zacharia, i Jeddinus iže bjaše ot carja.
16 I vratari pri kiichždo dverech: da ne prestupaet kijždo svojeja čredy, bratija bo ich leviti ugotovaša im.
17 I soveršišasja žertvy Gospodni v toj deň sotvoriti paschu
18 i prinesti žertvy na žertvennik Božij po poveleniju carja Iosii.
19 I obretšiisja vo vrema to paschu i prazdnik opresnočnyj dnij sedm.
20 I ne prinesesja pascha takova vo Izraili ot vremene Samuila proroka,
21 i vsi carije Izrailevy ne prazdnovaša takovyja paschi, kakovu sotvori Iosia, i svjaščennicy i leviti, i Iudeje i ves izrail obretšijsja vo obitanii svojem vo Ijerusalime.
22 Vo osmojenadesjať leto carstvujušču Iosii prazdnovana bysť pascha sija.
23 I upravlena byša dela Iosijeva pred Gospodem jego serdcem polnym blagočestija:
24 i jaže o nem, pisana suť v prežnich vremenech, o sogrešivšich i nečestvovavšich protivu Gospoda pače vsjakago jazyka i carstva i imiže oskorbiša Jego v razume: i slovesa Gospodňa vostaša na Izrailja.
25 I po vsemu dejaniju semu Iosiinu, slučisja faraonu carju Jegipetskomu idušču braň vozdvignuti v Charkamise pri Jevfrate: i izyde soprotivu jemu Iosia.
26 I posla car Jegipetskij k nemu, glagolja: čto mne i tebe jesť, carju Iudin?
27 Nesm na ťja poslan ot Gospoda Boga, na Jevfrat bo braň moja jesť: i nyne Gospoď so mnoju jesť, i Gospoď pospešajaj mi jesť, otstupi ot mene i ne soprotivljajsja Gospodevi.
28 I ne vozvratisja Iosia na kolesnicu svoju, no ratovati jego usilovašesja, ne vnemlja slovesem Ijeremii proroka ot ust Gospodnich:
29 no postavi protivu jego braň na poli Mageddonstem. I snidoša načalnicy ko carju Iosii.
30 I reče car otrokom svoim: izvedite ma ot brani, iznemogoch bo zelo. I abije izvedoša jego otrocy jego iz opolčenija.
31 I vzyde na kolesnicu vtoruju svoju, i prišed vo Ijerusalim žizň svoju premeni, i pogreben vo otčem grobe.
32 I vo vsej Iudei plakaša o Iosii: i rydaše Ijeremia prorok o Iosii, i predseďaščii so ženami plakachu jego daže do sego dne. I izdadesja sije byti vsegda na ves rod Izrailev.
33 Sija že vpisana suť v knize povestej o carech Iudinych, i koježdo sotvorenoje dejanija Iosiina, i slavy jego, i razuma jego v zakone Gospodni: jaže prežde sotvorenaja ot nego, i jaže nyne, pisana suť v knize carej Izrailevych i Iudinych.
34 I vzemše suščii ot jazyka Ioachaza syna Iosiina, postaviša carem vmesto Iosii otca jego, suša dvadesjati trijech let.
35 I carstvova nad Iudoju i nad Ijerusalimom mesjacy tri: i otstavi jego car Jegipetskij, da ne carstvujet vo Ijerusalime.
36 I naloži na narod (Iudin) srebra talant sto i zlata jedin talant.
37 I postavi car Jegipetskij Ioakima brata jego carem Iudei i Ijerusalimu.
38 I svjaza Ioakim velmožy, Zarakina že brata svojego jem izvede iz Jegipta.
39 Let že bjaše dvadesjati pjati Ioakim, jegda carstvovati nača v zemli Iudine i Ijerusalime: i sotvori lukavoje pred Gospodem.
40 Na negože izyde Navuchodonosor car Vavilonskij, i svjaza jego meďanymi uzami, i privede v Vavilon:
41 i svjaščennyja sosudy Gospodni vzem Navuchodonosor i prines položi v Vavilone vo chrame svojem.
42 A jaže o nem glagolannaja, i o nečistote jego i o zločestii, pisana suť v knize vremen carskich.
43 I vocarisja Ioakim syn jego vmesto jego: jegda že postavlen bysť, bjaše let osminadesjati:
44 carstvova že mesjacy tri i dnij desjať vo Ijerusalime, i sotvori lukavoje pred Gospodem.
45 I po lete poslav Navuchodonosor, preseli jego v Vavilon vkupe so svjaščennymi sosudy Gospodnimi,
46 i postavi Sedekiju carja Iudei i Ijerusalimu, sušča let dvadesjati jedinago: carstvova že let jedinonadesjať,
47 i sotvori lukavoje pred Gospodem i ne ustydesja ot sloves rečennych Ijeremijeju prorokom ot ust Gospodnich.
48 I zakljat bysť ot carja Navuchodonosora imenem Gospodnim, i kljavsja otstupi, i ožestočiv svoju vyju i serdce svoje, prestupi zakonnaja Gospoda Boga Izraileva.
49 I kňazije ljudij i svjaščennikov mnogaja bezzakonija sotvoriša, i prestupiša pače vsech nečistot vsech jazykov, i oskverniša dom Gospodeň osvjaščennyj vo Ijerusalime.
50 I posla Bog otec ich črez angela Svojego prizvati ich, jako ščaďaše i i žilišče Svoje:
51 tii že porugašasja poslannym Jego: i v oňže deň glagola Gospoď, bjachu rugajuščesja prorokom Jego,
52 dondeže prognevan Toj na jazyk Svoj za zločestija, povele izyti na nich carem Chaldejskim:
53 tii ubiša junoš ich mečem okrest svjatago domu ich: i ne poščadeša junoši i devy, i starca i mladenca,
54 no vsech predade v ruki ich: i vsja svjaščennyja sosudy Gospodni malyja i velikija, i sosudy kivota Gospodňa, i carskija kovčegi vzemše prinesoša v Vavilon:
55 i sožgoša dom Gospodeň, i razoriša steny Ijerusalima, i stolpy jego sožgoša ognem,
56 i skončaša vsja čestnejšaja jego v ničtože, i ostavšichsja ot meča otvedoša i Vavilon:
57 i beša rabi jemu i synom jego daže do carstva Persskago, vo ispolnenije sloves Gospodnich ot ust Ijeremiinych:
58 dondeže blagoizvolit zemlja subboty svoja, vo vse vrema opustenija svojego subbotstvovati budet vo ispolnenije let sedmidesjati.

2

1 Carstvujušču Kiru Persskomu pervago leta, vo ispolnenije slova Gospodňa usty Ijeremiinymi,
2 vozdviže Gospoď duch Kira carja Persskago, i propoveda vo vsem carstve svojem, i kupno pisaňmi, glagolja:
3 sija glagolet Kir car Persskij: (Gospoď) mene postavi carja vselennej, Gospoď Izrailev, Gospoď Vyšnij,
4 i naznamena mne sozdati Jemu dom vo Ijerusalime, iže vo Iudei:
5 ašče ubo kto jesť v vas ot jazyka Jego, da budet Gospoď jego s nim: i vozšed vo Ijerusalim, iže vo Iudei, da soziždet dom Gospoda Izraileva: Sej Gospoď, iže vselisja vo Ijerusalime:
6 jelicy ubo okrest mest obitajut, da pomogut jemu, iže suť na meste tom, i zlatom i srebrom,
7 dajanijem s konmi i skoty i inymi po obeščaniju predlagaemymi vo svjatilišče Gospodne, ježe vo Ijerusalime.
8 I stojaščii načalnicy kolenom otečestv Iudinych i kolena Veniaminova, i svjaščennicy i leviti, i vsi, ichže duch vozdviže Gospoď vzyti, sozdati dom Gospodeň, iže vo Ijerusalime,
9 i iže okrest ich, pomogoša vo vsem zlatom i srebrom, konmi i skoty i obetami mnogimi zelo, ichže čuvstvo vozdviženo bysť.
10 I Kir car iznese svjaščennyja sosudy Gospodni, ichže prenese Navuchodonosor (car Vavilonskij) iz Ijerusalima i postavi ich vo idolnice svojej:
11 i iznese tyja Kir car Persskij i predade ja Mifridatu sokroviščechranitelju svojemu,
12 toj že predade Sasavassaru vlastitelju Iudejskomu.
13 Ichže sije čislo be: vozlivalnic zlatych tysjašča, i vozlivalnic srebrjanych tysjašča, kadilnic srebrjanych dvadesjať devjať, fial zlatych tridesjať, srebrjanych dve tysjaščy četyre sta i desjať, i inych sosudov tysjašča:
14 vsech že sosudov prenesenych zlatych i srebrjanych pjať tysjašč četyre sta šesťdesjat devjať.
15 Prineseni že Sasavassarom vkupe s temi, iže ot plenenija iz Vavilona vo Ijerusalim.
16 Vo vremenech že Artakserksa carja Persskago, vospisaša jemu na obitajuščich vo Iudei i Ijerusalime Vilemos i Mifridat, i Tavellij i Rafim, i Vejeltefm i Samellij pisec, i pročii součinennii, obitajuščii v Samarii i vo inych mestech, nižepisannoje poslanije:
17 carju Artakserksu gospodinu otrocy tvoi, Rafim pisec slučaev i Samellij pisec, i pročii ot soveta ich i sudii, iže v Kilisirii i Finikii:
18 i nyne znaemo da budet gospodinu carju, jako Iudeje, iže vzydoša ot vas, k nam prišedšii vo Ijerusalim grad otmetnyj i stroptivyj, sozidajut toržišča jego, i sostavljajut steny jego, i chram vozdvizajut:
19 ašče ubo grad toj soziždetsja i steny soveršeny budut, ne tokmo dani ne poterpjat dajati, no i carem vosprotivjatsja:
20 a poneže dejstvujutsja jaže o chrame, pravo byti razsuždaem ne prezreti sego,
21 no znaemo sotvoriti gospodinu našemu carju, da ašče vozmnitsja tebe, da vzyščetsja v knigach otec tvoich,
22 i obrjaščeši v letopiscech pisano o tech, i poznaeši, jako grad toj bjaše otmetnik i carej i grady smuščajušč,
23 i Iudeje otstupnicy, i opolčenije sotvorjajušče v nem ot veka, jejaže radi viny i grad toj opustošen bysť:
24 nyne ubo znaemo ti tvorim, gospodine carju jako ašče grad sej sozdan budet i steny jego vozstavleny budut, ischodu tebe ktomu ne budet v Kilisiriju i Finikiju.
25 Togda vospisa car Rafimu pišuščemu slučaemaja i Vejeltefmu i Samelliju piscu i pročym, součinenym i obitajuščym v Samarii i Sirii i Finikii, sija pisanaja:
26 čtoch poslanije, ježe poslaste ko mne: povelech ubo vzyskati, i obreteno jesť, jako grad toj jesť ot načala carem protivljajuščsja,
27 i čelovecy otstuplenija i opolčenije v nem sotvorjajušče, i carije krepcy i žestocy byša vo Ijerusalime, obladajušče i dani nalagajušče na Kilisiriju i Finikiju:
28 nyne ubo povelech vozbraniti čelovekom onym sozidati grad i predusmotrjati, da ničtože bole sich sotvorjat,
29 ni da proischoďat bo množajšaja lukavstva, vo ježe carem trud tvoriti.
30 Togda pročetše ot carja Artakserksa napisannaja Rafim i Samellij pisec i s nimi součinennii, vprjagše potščanno priidoša vo Ijerusalim s konniki i narodnym opolčenijem,
31 i načaša sozidajuščich uderžavati: i uprazdnisja sozidanije chrama, iže vo Ijerusalime, daže do vtorago leta carstva Daria carja Persskago.

3

1 I vocarivsja Darij sotvori večerju veliku vsem, iže pod nim, i vsem, iže ot domu roda jego, i vsem velmožam Midskim i Persskim,
2 i vsem satrapom, i namestnikom, i vojevodam, iže pod nim ot Indii daže do Jefiopii na sto dvadesjať sedm vojevodstv.
3 I jegda jadoša i piša, i nasytivšesja vozvratišasja, togda Darij car vnide v ložnicu svoju, i pospa i vozbudisja.
4 Togda trije junoši telesnii stražy, iže strežachu telo carevo, rekoša drug ko drugu:
5 rcem kijždo ot nas jedino slovo: i iže prevozmožet, i jegože javitsja slovo mudrejše drugago, dast jemu car Darij dary velikija i počesti velikija,
6 i porfiroju odejan budet, i vo zlate piti i na zlate spati, i kolesnicu zlatouzdnu, i kidar vissonnyj, i grivnu okrest vyi,
7 i vtoryj sjadet po Darii radi premudrosti svojeja, i srodnik Darijev narečetsja.
8 I togda napisavše kijždo svoje slovo zapečataša i podložiša pod vozglavije Daria carja,
9 i rekoša: jegda vostanet car, dadut jemu pisanije, i jegože razsudit car i tri velmoži Persstii, jako slovo jego mudrejše jesť, tomu da dastsja pobeda, jakože pisano jesť,
10 jedin napisa: silneje jesť vino,
11 drugij napisa: silneje jesť car.
12 Tretij napisa: silneje suť ženy, pače že vsech pobeždaet istina.
13 Jegda že vosta car, vzemše pisanija daša jemu, i pročte.
14 I poslav sozva vsech velmožej Persskich i Midskich i satrapov, i vojevod i namestnikov i ipatov,
15 i sede v sovetnej palate, i pročteno bysť pisanije pred nimi.
16 I reče: prizovite junoš, i tii izvesťjat slovesa svoja. I prizvani byša i vnidoša.
17 I reče im: vozvestite nam o tech, jaže pisana suť. I nača pervyj, iže glagola o kreposti vina,
18 i reče sice: o, mužije, kol premogaet vino! Vsech čelovek pijuščich jego prelščaet:
19 um carev i sirago tvorit um jedin, i raba i svobodnago, i ubogago i bogatago,
20 i vsjak um prevraščaet v bezstrašije i veselije, i ne pamatujet vsjakija pečali i vsjakago dolga:
21 i vsja serdca sotvorjaet bogata, i ne pamatujet carja, niže velmoži, i vsja po talantom glagolati tvorit:
22 i ne pamatujut, jegda pijut, ugoždati drugom i bratii, i ne mnogo potom izvlačat mečy:
23 i jegda ot vina vostanut, ne pomňat, jaže sotvoriša:
24 o, mužije ne premogaet li vino, ježe tako ponuždaet tvoriti? I umolča glagolavyj sice.

4

1 I nača vtoryj glagolati, rekij o kreposti carstej:
2 o, mužije! Ne premogajut li čelovecy, zemlju i more obderžašče, i vsja, jaže v nich?
3 Car že premogaet i gospodstvujet vsemi i vladyčestvujet imi, i vse, ježe rečet im, tvorjat:
4 ašče rečet im tvoriti braň ko drug drugu, tvorjat: i ašče poslet ich na supostaty, idut i istryvajut gory i steny i stolpy,
5 ubivajut i ubivaemi byvajut, i careva slovese ne prestupajut: ašče že pobeďat, carju prinosjat vsja, i jelika ašče pleňat, i ina vsja:
6 i jelicy ne vojujut, niže opolčajutsja, no delajut zemlju, paki, jegda sejut, zažinajušče prinosjat carevi,
7 i jedin drugago ponuždajušče, prinosjat daň carju:
8 i toj sam jedin jesť: ašče rečet ubiti, ubivajut: ašče rečet otpustiti, otpuskajut: rečet poraziti, porazjat:
9 rečet razoriti razorjat: rečet sozidati, sozidajut: rečet, posecyte, posecajut: rečet nasaditi, nasaždajut:
10 i vsi ljudije jego i sily jego slušajut jedinago: i k sim toj vozležit, jast i pijet i spit:
11 tii že stregut okrest jego i ne mogut otiti, kijždo tvoriti del svoich, niže preslušajut jego:
12 o, mužije! Kako ne prevozmogaet car, jegože tako slušajut? I umolča.
13 Tretij že, iže reče o ženach i o istine, toj jesť Zorovavel, nača glagolati:
14 o, mužije! Ne velik li jesť car i mnozi čelovecy, i vino ne premogaet li? Kto že jesť vlastvujaj imi ili kto gospodstvujaj imi? Ne ženy li?
15 Ženy rodiša carej i vsech ljudij, iže gospodstvujut nad morem i zemleju:
16 i ot tech roždeni suť, i tyja vozdoiša tech, iže nasadiša vinogrady, ot kotorych vino tvoritsja:
17 i tyja tvorjat rizy (krasny) čelovekom, i tyja tvorjat slavu čelovekom, i ne mogut čelovecy byti bez žen:
18 i ašče soberut zlato i srebro i vsjaku vešč krasnu, i uviďat ženu jedinu dobru zrakom i krasotoju,
19 i vsja sija ostavlše, na ňu vnemljut, i otverstymi usty zrjat ju, i vsi onyja želajut pače zlata i srebra i vsjakija vešči predragija:
20 čelovek otca svojego ostavljaet, iže vospita jego i svoju stranu, i ko svojej žene prilepljaetsja,
21 i s ženoju ostavljaet dušu, i niže otca pamatujet, ni matere, niže strany:
22 i otsjudu podobaet vam razumeti jako ženy vlastvujut vami: ne boleznujete li, i truždaetesja, i vsja ženam daete i prinosite?
23 I vzemlet čelovek oružije svoje, i ischodit na puť tvoriti razboj, (ubijstva,) i taťbu i na more plavati i na reki,
24 i lva vidit, i vo mrak vchodit: i jegda ukradet i pochitit i korysť obrjaščet, ko vozljublennej svojej prinosit:
25 i pače ljubit čelovek ženu svoju, neželi otca i mater:
26 i mnozi obezumišasja ot lic ženskich i rabi byša radi tech,
27 i mnozi pogiboša i prelstišasja i sogrešiša radi žen:
28 i nyne ne verujete li mne? Ne velik li jesť car vo vlasti svojej? Ne vsja li strany ne smejut prikosnutisja jemu?
29 Videch jego i Apamiňu, dščer Vartaka divnago, naložnicu carevu, seďaščuju odesnuju carja
30 i otemljuščuju diadimu so glavy carevy i vozlagajušču na sebe, i po lanite bijaše carja levoju rukoju:
31 i krome sich car otverstymi usty zrjaše na ňu: i ašče posmejetsja pred nim, smejetsja i on: ašče že razgnevana budet naň, laskaet ju, dondeže primiritsja jemu:
32 o, mužije, ne silny li ženy, jako sice tvorjat?
33 I togda car i velmoži smotrjachu drug na druga. I nača glagolati o istine:
34 o, mužije, ne silny li ženy? Velika zemlja, i vysoko nebo, i bystro tečenijem solnce, jako obraščaetsja na kruze nebesnem i paki pritekaet na mesto svoje vo jedin deň:
35 ne velik li, iže sija tvorit? I istina velika i krepčae pače vsech:
36 vsja zemlja istinu prizyvaet, i nebo onuju blagoslovljaet, i vsja dela trjasutsja i trepeščut (eja), i nesť s neju obidy ni jedinyja:
37 obidit vino, obidit car, obidit ženy, nepravedni vsi synove čelovečestii, i nepravedna vsja dela ich sicevaja, i nesť v nich istiny, i vo svojej nepravosti pogibajut:
38 istina že prebyvaet i vozmogaet vo vek, i živet i obladaet vo vek veka,
39 i nesť u neja prijatija lica, niže različija, no pravaja tvorit i ot vsech nepravednych i lukavych ogrebaetsja, i vsi blagovoljat v delech jeja,
40 i nesť v sude jeja ničtože nepravedno: i sija kreposť i carstvo, i vlasť i veličestvo vsech vekov: blagosloven Bog istiny.
41 I presta glagolati. I vsi ljudije togda vozopiša i rekoša: velika jesť istina i premogaet.
42 Togda car reče jemu: prosi ježe choščeši, množae pisanych, i dam tebe, poneže obreten jesi mudrejšij, i bliz mene da sjadeši, i srodnik moj narečešisja.
43 Togda reče carju: pomani obeščanije tvoje, imže obeščal jesi sozdati Ijerusalim v deň, v oňže carstvo tvoje prijal jesi,
44 i vsja sosudy vzjatyja iz Ijerusalima otpustiti, ichže otluči Kir, jegda zakljatsja izsešči Vavilon, i obešča poslati tamo:
45 ty že obeščal jesi sozdati chram, jegože sožgoša Idumeje, jegda opustošena bysť Iudea ot Chaldei:
46 i nyne sije jesť, ježe prošu ot tebe, gospodi carju i o tom molju ťja, i sije jesť veličestvo, ježe ot tebe: molju ubo, da sotvoriši obeščanije, ježe obeščal jesi Carju Nebesnomu sotvoriti iz ust tvoich.
47 Togda vostav car Darij, oblobyza jego i napisa o nem poslanije ko vsem pravitelem i vojevodam, i namestnikom i velmožam, da provoďat jego i vsech suščich s nim voschoďaščich sozidati Ijerusalim:
48 i vsem namestnikom, iže bjachu v Kilisirii i Finikii i iže v Livane, napisa poslanije, da privozjat dreva kedrova ot Livana vo Ijerusalim i da sozidajut s nim grad:
49 pisa že i vsem Iudeom voschoďaščym ot carstva vo Iudeju o svobode, da vsjak silnyj i velmoža, i namestnik i pravitel ne prichodit ko vratom ich,
50 i vsju stranu, juže obderžat, bezdannu byti im: i Idumeje da ostavjat sela Iudejskaja, imiže obladajut:
51 i na sozidanije chrama dajati po vsjakoje leto talant dvadesjať, dondeže soziždetsja:
52 i na žertvennik vsesožženija prinositi na vsjak deň, jakože imejut zapoveď, inych talant sedmnadesjať, da prinosjat desjať na koježdo leto:
53 i vsem prichoďaščym ot Vavilona sozidati grad, da budet svoboda im i synom ich, i vsem svjaščennikom prichoďaščym.
54 Napisa že i podajanije, i svjaščenničeskuju rizu (povele dati), v nejže služat.
55 I levitom pisa dajati obrok daže do dne, v oňže soveršitsja dom i Ijerusalim soziždetsja.
56 I vsem streguščym grada pisa, dajati im žrebii i obroki.
57 I otpusti vsja sosudy, jaže otluči Kir ot Vavilona, i vsja jelika reče Kir sotvoriti, i on povele tvoriti i poslati vo Ijerusalim.
58 I jegda izyde junoša (sej), vozdvig lice na nebo prjamo Ijerusalimu, blagoslovi Carja Nebesnago, glagolja:
59 ot Tebe pobeda i ot Tebe premudrosť, i Tvoja slava, i az rab Tvoj:
60 blagosloven jesi, iže dal jesi mne premudrosť, i Tebe ispovemsja, Gospodi Bože otec našich.
61 I prija poslanija, i izyde, i priide v Vavilon, i vozvesti bratii svojej vsem.
62 I blagosloviša Boga otec svoich, jako dade im oslabu i otpuščenije,
63 da vzydut i soziždut Ijerusalim i chram, ideže imenovano jesť ima Jego v nem. I radovachusja s musikijeju i veselijem dnij sedm.

5

1 Po sich že izbrani suť izyti načalnicy domov otečestv po plemenom ich, i ženy ich, i synove ich, i dščeri ich, i rabi ich, i rabyni ich, i skoti ich:
2 i Darij car posla s nimi konniki tysjašču, dondeže vozvedut ich vo Ijerusalim s mirom i s musikijeju, s timpany i trubami:
3 i vsja bratija ich bjachu igrajušče, i sotvori ich vzyti vkupe s nimi.
4 I sija suť imena mužej, iže vzydoša po otečestvom svoim i po kolenom v časti načalstv svoich:
5 svjaščennicy synove Finejesa, syna Aaroňa, Iisus syn Iosedeka Sareova i Ioakim syn Zorovavelja syna Salafiileva, ot domu Davidova, ot roda Faresova, kolena že Iudina,
6 iže glagolaše pri Darii cari Persstem slovesa premudra, vo vtoroje leto carstva jego, mesjaca Nisana, pervago mesjaca.
7 Suť že sii ot Iudei izšedšii ot plena preselenija, ichže preseli Navuchodonosor car Vavilonskij v Vavilon,
8 i vozvratišasja vo Ijerusalim i vo pročuju Iudeju, kijždo vo svoj grad, iže priidoša s Zorovavelem i Iisusom, Nejemijeju, Zacharijeju, Risejem, Jeninijem, Mardochejem, Vejelsarom, so Asfarasom, s Rejelijem, s Roimom s Vaanom, načalniki ich.
9 Čislo suščich ot jazyka i načalnicy ich: synove Forosovy dve tysjaščy i sto sedmdesjat dva, synove Safatovy četyresta sedmdesjat dva,
10 synove Aresovy sedm sot pjaťdesjat šesť,
11 synove Faaf-Moavli dve tysjaščy osm sot i dvanadesjať,
12 synove Ilamovy tysjašča dvesti pjaťdesjat četyre, synove Zafuiny devjať sot četyredesjať pjať, synove Korveovy sedm sot pjať, synove Vaniiny šesť sot četyredesjať osm,
13 synove Vivainy šesť sot dvadesjať tri, synove Sadasovy tri tysjaščy dvesti dvadesjať dva,
14 synove Adonikamovy šesť sot šesťdesjat sedm, synove Vagoiny dve tysjaščy šesťdesjat šesť, synove Adinujevy četyre sta pjaťdesjat četyre,
15 synove Atirezekijevy devjaťdesjat dva, synove Kilanovy i Azitasovy šesťdesjat sedm, synove Azuranovy četyre sta tridesjať dva,
16 synove Ananijevy sto jedin, synove Aromovy tridesjať dva, synove Vassaevy trista dvanadesjať tri, synove Arsifurifovy sto dva,
17 synove Metirovy tri tysjašči pjať, synove ot Veflomonov sto dvadesjať tri,
18 iže ot Netofai pjaťdesjat pjať, iže ot Anafofa sto pjaťdesjat osm, iže ot Vefsamosa četyredesjať dva,
19 iže ot Kariafiarima dvadesjať pjať, iže iz Kafiry i Virofa sedm sot četyredesjať tri, iže iz piry sedm sot,
20 iže Chadiasovy i Amidijevy četyre sta dvadesjať dva, iže ot Kirama i Gavvisa šesť sot dvadesjať jedin,
21 iže ot Makalona sto dvadesjať dva, iže ot Vitolia pjaťdesjat dva, synove Nifisovy sto pjaťdesjat šesť,
22 synove Kalamolalujevy i Onusovy sedm sot dvanadesjať pjať, synove Ijerechovy trista četyredesjať pjať,
23 synove Anaasovy tri tysjaščy trista tridesjať.
24 Žercy: synove Ijeddua, syna Iisujeva, s syny Sanasivovymi devjať sot sedmdesjat dva, synove ot Mirufa tysjašča pjaťdesjat dva,
25 synove Fasaroni tysjašča četyredesjať sedm, synove Charmijevy tysjašča sedmnadesjať.
26 Leviti že: synove Ijesujevy i Kadmiilovy, i Vannujevy i Sudijevy, sedmdesjat četyre.
27 Svjaščennopevcy: synove Asafovy sto četyredesjať osm.
28 Dvernicy že: synove Salumovy, synove Attarovy, synove Tolmanovy, synove Dakuvijevy, synove Titaevy, synove Samijevy, vsech sto tridesjať devjať.
29 Svjaščennoslužitelije: synove Isavovy, synove Asifaevy, synove Tavaofovy, synove Kirasovy, synove Sudovy, synove Falejevy, synove Lavanaevy, synove Agravaevy,
30 synove Akuaevy, synove Utaevy, synove Kitavovy, synove Agavaevy, synove Sivaijevy, synove Anani, synove Kafuaevy, synove Geddurovy,
31 synove Iairovy, synove Desanovy, synove Noivaevy, synove Chasevaevy, synove Gaziraevy, synove Ozijevy, synove Finojevy, synove Asaraevy, synove Vasfaijevy, synove Asanaevy, synove Meanijevy, synove Nafisijevy, synove Akuvovy, synove Akifaevy, synove Asurovy, synove Farakimovy, synove Vasalofovy,
32 synove Mejedaevy, synove Kufaevy, synove Charejevy, synove Charkusovy, synove Asirari, synove Fomijevy, synove Nasifovy, synove Atifaevy.
33 Synove otrok Solomonovych: synove Asapfionovy, synove Fariraevy, synove Ijeilevy, synove Lozoni, synove Izdailevy, synove Safifovy,
34 synove Agiaevy, synove Facharefovy, synove Saviiny, synove Sarofijevy, synove Masiasovy, synove Garovy, synove Addusovy, synove Suvasovy, synove Aferaevy, synove Varadisovy, synove Safatovy, synove Allomovy.
35 Vsech svjaščennoslužitelej i synov otrok Solomonovych trista sedmdesjat dva.
36 Sii vozšedšii ot Fermelefa i Felersasa, vožď ich Charaafalar i Aalar,
37 i ne mogoša vozvestiti otečestv svoich i rodov, jako ot Izrailja li suť: synove Ladana syna Vanova, synove Nekodanovy, šesť sot pjaťdesjat dva:
38 i ot žercev tvorjaščii žrečestvo, i ne obretošasja: synove Avdiiny, synove Akkosovy, synove Addusa, pojemšago Avgiju ženu ot dščerej Verzellejevych, i prozvan bysť vo ima jego:
39 i sich vzyskanu byvšu rodoslovnomu pisaniju i ne obretenu, otlučeni suť ot svjaščenstva.
40 I reče im Nejemia i Atfaria, da ne pričaščajutsja svjatyň, dondeže vostanet archijerej oblečen vo izjavlenije i istinu.
41 Vsi že bjachu ot Izrailja, ot dvunadesjati let i vyše, krome rabov i rabyň, četyredesjať dve tysjaščy trista šesťdesjat: rabi sich i rabyni sedm tysjašč trista četyredesjať sedm, pevcy i pevicy dvesti četyredesjať pjať:
42 velbljud četyre sta tridesjať pjať, konej sedm tysjašč tridesjať šesť, mskov dvesti četyredesjať pjať, poďaremnik pjať tysjašč pjať sot dvadesjať pjať.
43 I ot nastojatelej po otečestvom, jegda priidoša vo chram Božij, iže vo Ijerusalime, obeščaša vozdvignuti chram na meste jego po sile svojej
44 i dajati vo svjatoje sokrovišče na dela zlata mnas tysjašču i srebra mnas pjať tysjašč i riz svjaščenničeskich sto.
45 I vselišasja svjaščennicy i leviti, i iže (izydoša) ot naroda vo Ijerusalim i vo stranu, i svjaščennopevcy, i dvernicy, i ves Izrail v selech svoich.
46 Nastojašču že sedmomu mesjacu i suščym synom Izrailevym kojemuždo vo svoich, sobrašasja jedinodušno vo dvor pervych vrat vostočnych.
47 I vostav Iisus syn Iosedekov i bratija jego svjaščennicy i Zorovavel syn Salafiilev i bratija jego, ugotovaša oltar Bogu Izrailevu,
48 da voznosjat na nem vsesožženija po činu, jakože v knize Moisea čeloveka Božija pisana suť,
49 i sobrašasja k nim ot inych narodov zemli, i vozdvignuša žertvennik na meste svojem, jako vo vražde bjachu s nimi, i premogoša ich vsi jazycy zemstii: i prinošachu žertvy po vremeni i vsesožženija Gospodevi, utrenneje i večerneje.
50 I sotvoriša kuščej potčenija prazdnik, jakože poveleno v zakone, i žertvy na vsjak deň, jakože podobaše,
51 i po sich prinošenija neprestannaja, i žertvy subbotnija i novomesjačnyja i prazdnikov vsech osvjaščennych.
52 I jelicy obeščaša obet Bogu ot novomesjačija sedmago mesjaca, načaša prinositi žertvy Bogu, chram že Gospodeň ne bysť ješče sozdan.
53 I daša srebro kamenosečcem i delatelem pišču i pitije s radostiju, i daša karry Sidoňanom i Tirjanom, da privozjat im ot Livana dreva kedrova, da privedut sudna vo Ioppijskoje pristanišče, po poveleniju, ježe pisano bysť im ot Kira carja Persskago.
54 I vo vtoroje leto prišed vo chram Božii vo Ijerusalim, mesjaca vtorago, nača Zorovavel syn Salafiilev i Iisus syn Iosedekov i bratija ich, i svjaščennicy, leviti i vsi, iže priidoša ot plenenija vo Ijerusalim,
55 i osnovaša chram Božij v novomesjačii vtorago mesjaca vtorago leta, jegda priidoša vo Iudeju i vo Ijerusalim,
56 i postaviša levity ot dvadesjati let na dela Gospodňa: i sta Iisus i synove jego i bratija i Kadmiil brat, i synove Madiavuni, i synove Iodaa Iliadujeva s synmi i bratijami, vsi leviti jedinodušno dela priziratelije, tvorjašče dela v domu Gospodni, i sozdaša delatelije dom Gospodeň.
57 I staša svjaščennicy oblečeni v rizy s musikijeju i trubami, i leviti synove Asafovy imejušče kimvaly, voschvaljajušče Gospoda i blagoslovjašče, po Davidu carju Izrailevu,
58 i pojachu pesňmi blagoslovjašče Gospoda, jako blagosť Jego i slava vo veki vo vsem Izraili.
59 I vsi ljudije vostrubiša i vozglasiša glasom velikim, voschvaljajušče Gospoda o vozdviženii domu Gospodňa.
60 I priidoša ot svjaščennikov, levitov i predstojatelej po otečestvom svoim starejšiny, iže videša prežnij dom, k semu sozidaniju s plačem i voplem velikim,
61 i mnozi so trubami i radostiju glasa velija,
62 jako ljudem ne slyšati trub plača radi ljudskago, narod bo bysť trubjašč zelo, jako daleče slyšatisja.
63 I uslyšavše vrazi kolena Iudina i Veniaminova, priidoša poznati, kij glas trubnyj?
64 I poznaša, jako suščii ot plenenija sozidajut chram Gospodu Bogu Izrailevu.
65 I pristuplše k Zorovavelju i Iisusu i k načalnikom otečestv, rekoša im: da sozidaem vkupe s vami:
66 tako bo, jakože vy, slušaem Gospoda vašego i Jemu žrem ot dnij Asvasarefa carja Assirijskago, iže preseli nas zde.
67 I reče im Zorovavel i Iisus i načalnicy otečestv Izrailevych: nesť vam i nam sozidati dom Gospodu Bogu našemu:
68 my bo sami soziždem Gospodu Bogu Izrailevu po činu, jakože povele nam Kir car Persskij.
69 Jazycy že zemstii stužajušče suščym vo Iudei i pakosti tvorjašče, ne popuščachu sozidati,
70 i kozni i ljudij navoďašče i kramoly tvorjašče vozbraniša soveršiti delo sozidanija vo vse vrema žizni Kira carja, i prepjatije sotvoriša sozidaniju leta dva, daže do Darijeva carstva.

6

1 Vo vtoroje že leto carstva Darijeva proročestva Aggej i Zacharia syn Addov, prorocy, ko Iudejem, iže vo Iudei i vo Ijerusalime, imenem Gospoda Boga Izraileva k nim.
2 Togda stav Zorovavel syn Salafiilev i Iisus syn Iosedekov, načasta sozidati dom Gospodeň, iže vo Ijerusalime, suščym s nimi prorokom Gospodnim pomagajuščym im.
3 V to vrema priide k nim Sisinnij vojevoda Sirijskij i Finikijskij i Safravuzan i druzije jego, i rekoša im:
4 čiim povelenijem vy dom sej sozidaete, i krov sej, i ina vsja soveršaete? I kto suť stroitelije, iže sija sozidajut,
5 i imeša blagodať poseščenija byvšago na plenenije ot Gospoda starejšiny Iudejstii:
6 i ne vozbraniša im sozidati, dondeže vozvestitsja Dariju o sich i otveščano budet.
7 Obraz že poslanija, ježe pisaša Dariju i poslaša: Sisinnij vojevoda Sirijskij i Finikijskij i Safravuzan i druzije, iže v Sirii i Finikii vojevody, carju Dariju radovatisja:
8 vsja znaema da budut gospodinu našemu carju, jako prišedše vo stranu Iudejsku i všedše vo Ijerusalim grad, obretochom ot plenenija starejšin Iudejskich vo Ijerusalime grade
9 sozidajuščich dom Gospodu velik, nov ot kamenej tesanych dragich, polagajušče dreva v stenach,
10 i dela ta s priležanijem tvorjatsja, i prespevaet delo v rukach ich i vo vsej slave i priležanii soveršaetsja:
11 togda voprosichom starejšin onych, glagoljušče: čiim povelenijem vy sozidaete dom sej i dela ta osnovaete?
12 Voprosichom ubo ich, da vedomo sotvorim tebe i napišem ti čelovek predstatelej, i imen pisanija isprosichom ot onych predstatelej:
13 tii že otveščaša nam, glagoljušče: my jesmy rabi Gospoda, iže sotvori nebo i zemlju,
14 i sozidašesja sej dom prežde let mnogich ot carja Izraileva velikago i krepkago, i soveršisja,
15 i poneže otcy naši prognevavše sogrešiša k Bogu Izrailevu nebesnomu, predade ich v ruki Navuchodonosora carja Vavilonskago, carja Chaldejska,
16 dom že toj razorivše sožgoša i ljudij pleniša v Vavilon:
17 v pervoje že leto carstvujušču Kiru carju nad stranoju Vavilonskoju, pisa car Kir dom toj sozidati,
18 i svjaščennyja sosudy zlatyja i srebrjanyja, ichže iznese Navuchodonosor iz domu, iže vo Ijerusalime, i postavi ja vo svojem kapišči, paki iznese ta Kir car ot chrama, iže v Vavilone i predade ich Zorovavelju i Sanavassaru vojevode,
19 i poveleno bysť jemu otnesti vsja sija sosudy i vozložiti vo chram, iže vo Ijerusalime, i chram Gospodeň sej sozidati na meste jego:
20 togda Sanavassar onyj prišed, položi osnovanija domu Gospodňa, iže vo Ijerusalime, i ot onago daže donyne ziždemyj ne prija soveršenija:
21 nyne ubo, ašče ugodno tebe, o, carju, da poiščetsja v carskich knigochranilnicach Kirovych (jaže v Vavilone),
22 i ašče obreteno budet s povelenijem Kira carja byvšeje strojenije domu Gospodňa, iže vo Ijerusalime, i suditsja ot gospodina carja našego, da vozvestitsja o tech nam.
23 Togda car Darij povele iskati v carskich knigochranilnicach suščich v Vavilone, i obreteno bysť vo Jekvatanech, vo grade suščem vo strane Midijstej, mesto jedino (v letopisce), v nemže napisana bjachu sija:
24 v leto pervoje carstvujušču Kiru, car Kir povele dom Gospodeň, iže vo Ijerusalime, sozidati, ideže žrjachu ognem neprestannym,
25 jegože vysota lakot šesťdesjat, širota lakot šesťdesjat, s domami kamenej tesanych tremi i s domom drevjanym togo mesta novym jedinym, i raschody dajati iz domu Kira carja:
26 i svjaščennyja sosudy domu Gospodňa zlatyja že i srebrjany, ichže vzja Navuchodonosor iz domu (Gospodňa), iže vo Ijerusalime, i otnese v Vavilon, vozvratiti v dom, iže vo Ijerusalime, ideže bjachu prežde, da postavjatsja tamo.
27 Povele že (car) priležati Sisinniju vojevode Sirijsku i Finikijsku i Safravuzanu i klevretom jego i učinennym v Sirii i Finikii načalnikom, da ne pristupajut k mestu, ostavjat že otroku Gospodňu Zorovavelju, načalniku že Iudejskomu, i starejšinam Iudejskim dom Gospodeň onyj sozidati na meste jego.
28 I az povelech vsjačeski sozidati i priležati, da pomogajut suščym ot plenenija Iudeom, dondeže soveršitsja chram Gospodeň:
29 i ot dani Kilisirijskija i Finikijskija priležno sobranije dajati sim čelovekom na žertvu Gospodňu, Zorovavelju jeparchu, na juncy i ovny i agncy,
30 takožde i pšenicu i sol, i vino i jelej, vsegda na vsjako leto, jakože svjaščennicy, iže vo Ijerusalime, rekut iždivati na vsjak deň, bez somnenija:
31 da prinosjatsja vozlijanija Vyšnemu Bogu za carja i otroki jego, i da moljat za ich život:
32 i da vozvestitsja, jelicy ašče prestupjat čto ot predpisannych ili prezrjat, da vozmetsja drevo ot svoich jemu, i na tom da obesitsja, imenija že jego carju pripišutsja:
33 sich radi i Gospoď, Jegože ima prizyvaetsja tamo, da istrebit vsjakago carja i jazyk, iže ruku svoju prostret vozbraniti, ili ozlobiti dom Gospodeň onyj, iže vo Ijerusalime:
34 az car Darij povelech priležno.

7

1 Togda Sisinnij jeparch Kilisirijskij i Finikijskij, i Safravuzan, i druzije, posledujušče ot Daria carja povelenijem,
2 nastojachu svjaščennym delom, priležneje sodejstvujušče starejšinam Iudejev i svjaščennonačalnikom:
3 i blagopospešna bjachu svjaščennaja dela, proricajuščym Aggeju i Zacharii prorokom.
4 I soveršiša sija po zapovedi Gospoda Boga Izraileva i s povelenijem Kira i Daria i Artakserksa carej Persskich:
5 i soveršen bysť dom svjatyj daže do tretijago i dvadesjatago dne mesjaca Adara, šestago leta Daria carja.
6 I sotvoriša synove Izrailevy i svjaščennicy i leviti i pročii, iže bjachu ot plenenija, pristavlennii, po napisannym v knize Moiseove,
7 i prinesoša vo obnovlenije svjatilišča Gospodňa juncev sto ovnov dvesti, agncev četyre sta,
8 kozlov za grechi vsego Izrailja dvanadesjať po čislu, ot plemenonačalnikov Izrailevych dvanadesjati.
9 I staša svjaščennicy i leviti po plemenom odejani v rizy, nad dely Gospoda Boga Izraileva, po knize Moiseove, i vratari nad kiimiždo dvermi,
10 i sodejaša synove Izrailevy s suščimi ot plenenija paschu v četvertyjnadesjať deň pervago mesjaca, jegda osvjatišasja svjaščennicy i leviti.
11 Vsi že synove plenenija ne vkupe očistišasja, poneže leviti vsi vkupe očistišasja
12 i požroša paschu vsem synovom plenenija i bratijam ich svjaščennikom i sebe sami.
13 I jadoša synove Izrailevy, iže ot plenenija, vsi otlučivšiisja ot merzostej jazykov zemli, iščušče Gospoda,
14 i prazdnovaša prazdnik opresnokov sedm dnij, veseljaščesja pred Gospodem,
15 poneže obrati sovet carja Assirijskago k nim, ježe ukrepiti ruki ich na dela Gospoda Boga Izraileva.

8

1 I po sich, carstvujušču Artakserksu carju Persskomu, pristupi Jezdra syn Sariin, Jezerijev, Chelkijev, Salumov,
2 Sadukov, Achitov, Amarijev, Jezijev, Memerofov, Zarejev Sauijev, Vokkaev, Avisumov, Finejesov, Jeleazarov, Aarona pervago svjaščennika:
3 toj Jezdra vzyde ot Vavilona, jako knigočij blagorazumen syj v zakone Moiseove, dannem ot Gospoda Boga Izraileva,
4 i dade jemu car slavu, obretšemu blagodať pred nim, nad vsemi dostoinstvy jego.
5 I vzydoša vkupe s nim ot synov Izrailevych, i svjaščennikov i levitov, i svjaščennopevcev i vratarej i rabov cerkovnych vo Ijerusalim,
6 leta sedmago carstvujušču Artakserksu v pjatyj mesjac: to leto sedmoje carju: izšedše bo iz Vavilona v novomesjačii pervago mesjaca, priidoša vo Ijerusalim po dannomu im pospechu v puť ot Gospoda:
7 ibo Jezdra mnogoje svedenije obderžaše, daby ničto ostaviti suščich ot zakona Gospodňa i ot zapovedi, ježe naučiti vsego Izrailja vsem opravdanijem i sudbam.
8 Priide že napisannoje povelenije ot Artakserksa carja ko Jezdre svjaščenniku i čtecu zakona Gospodňa, jegože jesť spisanije podležaščeje:
9 car Artakserks Jezdre svjaščenniku i čtecu zakona Gospodňa radovatisja:
10 čelovekoljubno az sudiv, povelech choťjaščym ot jazyka Iudejskago s voleju blagoju, i ot svjaščennik i levit, i iže suť v carstvii našem, iti s toboju vo Ijerusalim:
11 jelicy ubo voždelejut, da soberutsja i pojdut s toboju, jakože ugodno mne i sedmi drugom moim sovetnikom:
12 da uviďat dejemaja vo Iudei i Ijerusalime, jakože jesť v zakone Gospodni,
13 i da vnosjat dary Gospodu Izrailevu, ichže obeščach az i druzi vo Ijerusalim, i vse zlato i srebro, ježe obreteno budet vo strane Vavilonstej, Gospodu vo Ijerusalim, s darovannym ot jazyka vo svjatilišče Gospoda Boga ich, ježe vo Ijerusalim:
14 da soberetsja zlato i srebro na juncy i ovny i agncy, i jaže tem posledujut,
15 da prinosjat žertvy Gospodu na oltar Gospoda Boga ich, iže vo Ijerusalime:
16 i vsja jelika choščeši s bratijeju tvojeju sotvoriti zlatom i srebrom, soverši po voli Boga tvojego,
17 i svjaščennyja sosudy Gospodni, iže dany suť tebe, k delu domu Gospoda Boga tvojego, iže vo Ijerusalime, da položiši pred Gospodem Bogom tvoim, iže vo Ijerusalime:
18 i pročaja, jelika ašče tebe potrebna budut k delom chramu Boga tvojego, da dasi ot carskago sokrovišča:
19 i az car Artakserks povelech stražem sokrovišča Sirijskago i Finikijskago, da, jeliko napišet Jezdra svjaščennik i čtec zakona Gospoda Boga Vyšňago, priležno dajut jemu, daže do srebra talant sta,
20 takožde i do pšenicy spudov sta i vina do mer sta:
21 i ina premnoga vsja po zakonu Božiju da soveršatsja s pospešenijem Bogu Vyšnemu, da ne vostanet gnev na carstvo carevo i synov jego:
22 vam že glagolju, da vsem svjaščennikom i levitom, i svjaščennopevcem i vratnikom, i rabom cerkovnym i piscem cerkve toja, ni jedina daň, niže ina ťjagota budet, i ni jedinu vlasť imeti nalagati čto na nich:
23 ty že, Jezdro, po premudrosti Božijej, postavi sudii i načalniki, da suďat vo vsej Sirii i Finikii vsech veduščich zakon Boga tvojego, a neveduščich uči:
24 i vsi jelicy prestupjat zakon Boga tvojego i carskij tščatelno da nakažutsja, ili smertiju, ili kazniju, ili srebra lišenijem, ili izgnanijem.
25 I reče Jezdra knigočij: blagosloven jedin Gospoď Bog otec moich, iže dade sija v serdce carevo proslaviti dom Jego, iže vo Ijerusalime,
26 i mene počte pred carem i sovetnikami i vsemi drugi i velmoži jego:
27 i az blagoderzosten bych po pomošči Gospoda Boga mojego, i sobrach ot Izrailja mužy, da vkupe vzydut so mnoju.
28 I sii predvoditelije po svoim otečestvom i načalstvom, iže izydoša so mnoju iz Vavilona v carstvo Artakserksa carja:
29 ot synov Finejesovych Girson, ot synov Ifamarovych Gamaliil, ot synov Davidovych Lattus, syn Sechenijev,
30 ot synov Forosovych Zacharia i s nim opisannych mužej sto pjaťdesjat,
31 ot synov Faaf-Moavlich Jeliaonia Zareov i s nim mužej dvesti,
32 ot synov Zafojevych Sechenia Jezeilev i s nim mužej trista, ot synov Adinich Ovif Ionafujev i s nim mužej dvesti pjaťdesjat,
33 ot synov Ilamovych Ijesia Gofolijev i s nim mužej sedmdesjat,
34 ot synov Safatijevych Zaraia Michailov i s nim mužej sedmdesjat,
35 ot synov Ioavlich Avadia Ijezilov i s nim mužej dvesti dvanadesjať,
36 ot synov Vanijevych Assalimof syn Iosafijev i s nim mužej sto šesťdesjat,
37 ot synov Vavijevych Zacharia Vivaijev i s nim mužej dvadesjať osm,
38 ot synov Astafovych Ioann Akataň i s nim mužej sto desjať,
39 ot synov Adonikamovych poslednii, i sija suť imena ich: Jelifala syn Ijeuilev i Samea i s nima mužej sedmdesjat,
40 ot synov Vagojevych Ufij Istakurov i s nim mužej sedmdesjat.
41 I sobrach ich k rece jaže naricaetsja Feran, i opolčichomsja tri dni zde, i presmotrich ich.
42 I ot synov svjaščenničich i ot levitskich ne obret tamo,
43 poslach ko Jeleazaru i Iduilu, i Maazmanu i Alnafanu, i Mameju i Sameju i Iorivu, Nafanu, Jennatanu, Zacharii i Mesullamu, predvoditelem i učenym,
44 i rekoch im, da priidut k Doddeju voždu, iže na meste sokroviščechranilnicy,
45 zapovedav im rešči Doddeju i bratii jego i suščym na meste sokroviščechranitelem, da posljut k nam svjaščenstvovati imuščich v domu (Gospoda) Boga našego.
46 I privedoša k nam deržavnoju rukoju Gospoda Boga našego mužy učeny ot synov Moolia syna Leviina, syna Izraileva, Aseveviju i synov jego i bratiju osmnadesjať,
47 i Aseviju i Annua i Osea brata ot synov Chanunejevych, i synov ich mužej dvadesjať:
48 i ot cerkovnych služitelej, ichže dade David i načalnicy k delaniju levitom, cerkovnych služitelej dvesti dvadesjať: vsech že imena znamenovanna suť v pisanii.
49 I obeščach tu post junošam pred Gospodem Bogom našim,
50 da vzyščem ot Nego blag puť nam i suščym s nami čadom našym i skotom.
51 Usramichbosja prositi ot carja pešich i konnikov i provodnikov radi ochranenija nam ot supostat,
52 rekochom bo carju, jako sila Gospoda našego budet so iščuščimi Jego na vsjakoje upravlenije.
53 I paki pomolichomsja Gospodu Bogu našemu o sich i milostiva polučichom.
54 I otlučich ot plemenonačalnikov i svjaščennikov mužej dvanadesjať Jesevriju i Assamiju i s nimi ot bratii ich mužej desjať,
55 i izvesich im srebro, zlato i sosudy svjaščennyja domu Boga našego, jaže darova car i sovetnicy jego i velmoži i ves Izrail:
56 i izvesiv predach im srebra talant šesť sot pjaťdesjat, i sosud srebrjanych talant sto, i zlata talant sto, i sosudov pozlaščennych dvadesjať, i sosudov meďanych ot izbrannyja medi bleščaščichsja zlatovidnych, sosudov dvanadesjať,
57 i rekoch im: i vy svjati jeste Gospodu, i sosudi svjati, i zlato i srebro obeščannoje Gospodu Bogu otec našich:
58 bdite i chranite, dondeže vozdadite vy vsja plemenonačalnikom svjaščennikov i levitov i načalnikom otečestv Izrailevych vo Ijerusalime v sosudochranitelnice domu Boga našego.
59 I prijemše svjaščennicy i leviti srebro i zlato i sosudy vo Ijerusalim, vnesoša vo chram Gospodeň.
60 I vozdvigšesja ot reki Fery v dvanadesjatyj deň pervago mesjaca, vnidochom vo Ijerusalim s krepkoju rukoju Gospoda našego, jaže s nami: i izbavi nas Gospoď ot ischoda puti ot vsech vrag, i priidochom vo Ijerusalim.
61 I jegda bysť tamo tretij deň, v četvertyj deň izmerenoje zlato i srebro predano v dom Gospoda Boga našego Marmofe synu Uriinu svjaščenniku,
62 i s nim (be) Jeleazar syn Finejesov, i bysta s nima Iosavad syn Iisusov i Moif Savannijev syn, leviťjane: vsja po čislu i vesu, i napisan bysť ves ves ich v toj čas.
63 Prišedšii že ot plenenija prinesoša žertvy Bogu Izrailevu junec dvanadesjať za ves Izrail, oven devjaťdesjat šesť, agnec sedmdesjat dva, kozlov za spasenije dvanadesjať vsja v žertvu Gospodňu.
64 I otdaša povelenija careva carevym stroitelem i jeparchom Kilisirii i Finikii, i počtoša jazyk i chram Gospodeň.
65 I soveršivšymsja sim, pristupiša ko mne predvoditelije, glagoljušče:
66 ne otlučisja rod Izrailev i načalnicy, i svjaščennicy i leviti ot inoplemennych jazykov zemli i ot nečistot ich, ot jazyk Chananeov i Chetteov, i Ferezeov i Ijevuseov, i Moavitov i Jegipťjan i Idumeov:
67 soprjagošasja bo so dščermi ich, i tii i synove ich, i smesisja sema svjatoje so inoplemennymi jazyki zemskimi, i pričastnicy byša predvoditelije i velmoži bezzakonija sego ot načala vešči.
68 I abije, jegda uslyšach sija, razdrach odejanija i svjaščennuju rizu, i terzach vlasy glavy i brady, i sedech skorben i pečalen,
69 i sobrašasja ko mne, jelicy togda podvizachusja vo slove Gospoda Boga Izraileva, mne plačušču o bezzakonii, i sedech skorben daže do večernija žertvy:
70 i vostach ot posta, razdrana imejušč odejanija i svjaščennuju rizu, prekloniv kolena i proster ruce ko Gospodu, rekoch:
71 Gospodi, postydechsja i usramichsja pred licem Tvoim,
72 gresi bo naši umnožišasja vyše glav našich, i bezumija naša vozdvigošasja daže do nebese,
73 ješče ot vremen otec našich, i jesmy v velice grese daže do dne sego:
74 i radi grech našich i otec našich predani jesmy so bratijami našimi i s carmi našimi i so svjaščenniki našimi carem zemnym v meč i plenenije i v grablenije so stydenijem daže do dnešňago dne:
75 i nyne koliko bysť nam miloserdije ot Tebe, Gospodi Bože, ježe ostaviti nam koreň i ima na meste svjatyni Tvojeja
76 i ježe otkryti svetilnik nam v domu Gospoda Boga našego, dati nam pišču vo vrema raboty našeja: i jegda služichom, ne bychom ostavleni ot Gospoda Boga našego,
77 no postavi nas vo blagodati pred cari Persskimi dati nam pišču,
78 i proslaviti chram Gospoda našego, i vozdvignuti opustošennyj Sion, dati nam tverdyňu vo Iudei i Ijerusalime:
79 i nyne čto rečem, Gospodi, imejušče sija? Prestupichom bo povelenija Tvoja, jaže dal jesi rukoju otrokov Tvoich prorokov, glagolja:
80 jako zemlja, v ňuže chodite naslediti, zemlja oskvernena jesť skvernoju inoplemennych zemli, i nečistotoju svojeju napolniša ju,
81 i nyne dščerej vašich ne soprjazite synom ich, i dščerej ich ne prijemlite synovom vašym,
82 i ne vzyščite mira imeti s nimi vo vse vrema, da ukrepivšesja jadite blagaja zemli i dostojanije razdeljaete synovom vašym daže do veka:
83 i jaže slučajutsja nam, vsja byvajut radi del našich lukavych i velikich grech našich: Ty bo, Gospodi, oblegčil jesi grechi našja
84 i dal jesi nam sicevyj koreň, i paki obratichomsja prestupiti zakon Tvoj, ježe smesitisja s nečistotoju jazyk zemskich:
85 ne prognevalsja li jesi na ny pogubiti nas, dondeže ne ostanetsja koreň i sema i ima naše?
86 Gospodi Bože Izrailev, istinen jesi, ostachomsja bo koreň do dnešňago dne:
87 se, nyne jesmy pred Toboju vo bezzakoniich našich, nesť bo stati ješče pred Toboju v sich.
88 I jegda moljasja Jezdra ispovedašesja, plačušč na zemli nic prostert pred chramom, sobrašasja k nemu ot Ijerusalima narod mnog zelo, mužije i ženy, i junoši i junoty: plač bo bysť velik v tom množestve.
89 I vozopiv Ijechonia Ijeilev ot synov Izrailevych, reče: Jezdro, my sogrešichom ko Gospodu Bogu, pojachom ženy inoplemenniči ot jazyk zemli: i nyne jesť pred toboju ves Izrail:
90 v tom da budet nam kljatva pred Gospodem, ježe izgnati vsech žen našich, jaže ot inoplemennych, so čady ich, jakože sudisja tebe, i jelicy povinujutsja zakonu Gospodňu:
91 vostav soveršaj, k tebe pristoit delo, i my s toboju mužestvenno sotvorim.
92 I vostav Jezdra, zaklja plemenonačalnikov svjaščenničeskich i levitskich vsego Izrailja sotvoriti po sim. I kljašasja.

9

1 I vostav Jezdra ot pritvora chrama, ide v sosudochranilnicu Ioanana syna Jeliasivova,
2 i vodvorivsja tamo ne vkušaše chleba, niže vody pijaše, rydaja o bezzakoniich velikich naroda.
3 I bysť propovedanije vo vsej Iudei i Ijerusalime vsem, iže bjachu ot plenenija, ježe sobratisja vo Ijerusalim:
4 i jelicy ne priidut v dva ili tri dni, po sudu predseďaščich starejšin vozmetsja imenije ich, i toj čužď budet ot množestva byvšago v plenenii.
5 I sobrašasja vsi, iže bjachu ot kolena Iudina i Veniaminova, v tri dni vo Ijerusalim, sej mesjac devjatyj, v dvadesjatyj deň mesjaca,
6 i sedoša vse množestvo na prostranstvii cerkovnem, drožašče radi zimy nastojaščija.
7 I vostav Jezdra reče im: vy bezzakonno sotvorili jeste, i pojaste sebe ženy inoplemenniči, da priložite grechi ko Izrailju:
8 i nyne dadite ispovedanije i slavu Gospodu Bogu otec našich
9 i sotvorite volju Jego, i otlučitesja ot jazyk zemnych i ot žen inoplemennych.
10 I vozopi vse množestvo i rekoša glasom velikim: tako, jakože rekl jesi, sotvorim:
11 no množestvo veliko jesť, i vrema zimno, i ne možem stojati bez pokrova, a delo nesť nam jedinago dne, ni dvu, mnogo bo v sich sogrešichom:
12 da predstanut že i predvoditelije naroda, i vsi, iže s nami obitajut, jelicy imejut žen inoplemennych, da priidut obretše vrema,
13 i ot vsjakago mesta starejšiny i sudii, dondeže razrešitsja gnev Gospodeň ot nas, dela sego.
14 Ionafas syn Azailev i Jezekia Fokanujev syn Prijasta po semu, i Mesullam i Levis i Savvatij vkupe sodejstvovaša ima:
15 i sotvoriša po vsemu semu byvšii ot plenenija.
16 I izbra sebe Jezdra svjaščennik mužy načalniki otečestv ich vsech po imeni, i sedoša vkupe v novomesjačii desjatago mesjaca ispytati delo to.
17 I privedeno bysť ko okončaniju o mužech, iže imachu ženy inoplemenniči, daže do novomesjačija pervago mesjaca.
18 I obretošasja ot ijerejev sobravšiisja imušče žen inoplemenničich:
19 ot synov Iisusa syna Iosedekova i bratii jego Mafila i Jeleazar, i Ioriv i Ioadan,
20 i vozložiša ruki, da izgoňat ženy svoja, i vo umilostivlenije ovny za nevedenije svoje:
21 i ot synov Jemmirovych Anania i Zavdej, i Ianin i Samia, i Ijereil i Azaria,
22 i ot synov Fesurovych Jelionas, Masia, Ismail i Nafanail, i Okidil i Saloa:
23 i ot levit Iozavad i Semej, i Kolij (sej jesť Kalita) i Fafej, i Iuda i Iona:
24 ot svjaščennopevcev Jeliaksur, Vakchur:
25 ot dvernik Sallum i Tolvan:
26 ot Izrailja, ot synov Forosovych Ijerma, Ijeddia i Melchia, i Mail i Jeleazar, i Asivia i Vaanea,
27 ot synov Ilaevych Matfania, Zacharia i Ijereil, i Ijerimof i Aidia,
28 i ot synov Zamofovych Jeliada, Jelisim, Ofonia, Iarimof, Savat i Sardej,
29 i ot synov Vivaevych Ioann i Anania, i Iozavad i Jemafij,
30 ot synov Manijevych Olam, Mamuch, Ijeddej, Iasuv i Iasail i Ijerimof,
31 i ot synov Addijevych Naafij i Moosia, Lakun i Naid, i Matfania i Sesfil, i Valnuj i Manassia,
32 i ot synov Ananich Jeliona i Iasej, i Melchia i Savvej i Simon Chosamej,
33 i ot synov Asomovych Altanej i Matfij, i Vanea i Jelifalat, i Manassia i Semej,
34 i ot synov Vaaniinych Ijeremia, Momdij, Ismair, Iuil, Mavdaj i Pedia i Anos, Ravasion i Ijenasiv i Mamnitanaim, Jeliasij, Vanuj, Jelialij, Samij, Selemia, Nafania, i ot synov Ozoraevych Sesij, Jezril, Azail, Samat, Zamvrij, Iosif,
35 i ot synov Jefmy Mazitia, Zavadaia, Idaij, Iuil, Vanea:
36 vsi sii pojaša sebe ženy inoplemenniči i otpustiša ich so čady.
37 I vselišasja svjaščennicy i leviti, i iže (bjachu) ot Izrailja vo Ijerusalime i vo strane, v novomesjačii sedmago mesjaca, i synove Izrailevy vo obitelech svoich.
38 I sobrasja vse množestvo jedinodušno na prostranstvo, ježe ko vostoku vrat svjaščennych,
39 i rekoša Jezdre archijereju i čtecu, da prineset zakon Moiseov, predannyj ot Gospoda Boga Izraileva.
40 I prinese Jezdra archijerej zakon vsemu množestvu, ot muža daže do ženy, i vsem svjaščennikom slyšati zakon v novomesjačii sedmago mesjaca,
41 i čťjaše na prostranstve, ježe pred svjaščennymi vraty cerkovnymi, ot utra daže do poludne pred mužmi že i ženami: i daša vse množestvo čuvstva v zakon.
42 I sta Jezdra svjaščennik i čtec zakona na drevjanem amvone, iže sodelan bysť:
43 i staša pri nem Mattafia, Samuj, Anania, Azaria, Uria, Jezekia, Valasam odesnuju,
44 ošujuju že Faldej i Misail, Melchia, Aofasuv, Navaria, Zacharia.
45 I vzem Jezdra knigu zakona pred vsem množestvom, predseďaše bo vo slave pred vsemi,
46 i jegda tolkovaše zakon, vsi prjamo stojachu. I blagoslovi Jezdra Gospoda Boga Vyšňago, Boga Savaofa Vsederžitelja.
47 I vozglasi ves narod: amiň. I vozdvigše gore ruki i pripadše na zemlju, poklonišasja Gospodu.
48 Iisus i Anuj, i Saravia i Iadin i Iakuv, Savatia, Avtej, Meanej i Kalita, Azaria i Iozavd, i Anania i Viata, leviti, učachu zakonu Gospodňu i ko množestvu čťjachu zakon Gospodeň, vnušajušče kupno čtenije.
49 I reče Atfarat Jezdre archijereju i čtecu, i levitom, iže učachu množestvo, glagolja:
50 deň sej svjat jesť Gospodu, i vsi plakachu, jegda slyšachu zakon. (i reče Jezdra:)
51 šedše ubo jadite tučnaja i pijte sladkaja i poslite neimuščym:
52 svjat bo deň Gospodeň, i ne skorbite, Gospoď bo proslavit vas.
53 I leviti poveleša vsemu sonmu, glagoljušče: deň sej svjat Gospodevi, ne skorbite.
54 I idoša vsi jasti i piti i veselitisja i dati neimuščym, da radujutsja (zelo) mnogo:
55 ješče bo soderžaša slovesa, imže naučišasja, i sobrašasja.

{pokazať odnu glavu na stranice}