Vtoraja kniga Paralipomenon

Slavjanskij tekst

1

1 I ukrepisja Solomon syn Davidov na carstve svojem, i Gospoď Bog jego (be) s nim i vozveliči jego v vysotu.
2 I reče Solomon ko vsemu Izrailju, tysjaščnikom i sotnikom, i sudijam i vsem načalnikom pred Izrailem.
3 I ide Solomon i vse množestvo v vyšnij Gavaon, ideže be skinija svidenija Božija, juže sotvori Moisej rab Božij v pustyni.
4 Kivot že Gospodeň prinese David ot Grada Kariafiarima na mesto, ježe ugotova jemu David, jako vodruzi jemu skiniju vo Ijerusalime.
5 I oltar meďan, jegože sodela Veseleil syn Urii syna Orova, tu be pred skinijeju Gospodneju i vzyska jego Solomon i vsja cerkov.
6 Voznese že tu Solomon na oltari meďanem pred Gospodem, iže v skinii svidenija, i prinese na nem tysjašču vsesožženij.
7 V tu nošč javisja Gospoď Solomonu i reče jemu: prosi (čto choščeši) da dam tebe.
8 Reče že Solomon k Bogu: Ty sotvoril jesi s Davidom otcem moim miloserdije veliko i postavil ma jesi carja vmesto jego:
9 i nyne, Gospodi Bože, da ispolnitsja slovo Tvoje k Davidu otcu mojemu, Ty bo mene sotvoril carja nad ljuďmi mnogimi, jakože prach zemnyj:
10 nyne dažď mne premudrosť i razum, da vnidu i izydu pred ljuďmi tvoimi simi, kto bo možet suditi sich ljudij Tvoich mnogich?
11 I reče Bog k Solomonu: poneže bysť sije v serdcy tvojem, i ne poprosil jesi bogatstva imenij, niže slavy, niže duš protivjaščichsja tebe, i dnij mnogich ne prosil jesi, no prosil jesi sebe premudrosti i razuma, da suditi možeši ljudi Moja, nad nimiže postavich ťja carja,
12 premudrosť i razum daju tebe, bogatstvo že i imenija i slavu dam tebe, jako ne bysť v carech preždebyvšich tebe podoben tebe, i po tebe takožde ne budet.
13 Priide že Solomon ot vyšňago Gavaona vo Ijerusalim pred skiniju svidenija i carstvova nad Izrailem.
14 I sobra Solomon kolesnicy i konniki, i byša jemu tysjašča i četyresta kolesnic i dvanadesjať tysjašč konnik: i ostavi ich vo gradech kolesničnych, ljudije že s carem vo Ijerusalime.
15 I položi car srebro i zlato vo Ijerusalime jako kamenije, kedry že vo Iudei jako černičije, ježe na poli vo množestve.
16 Ischoždenije že konej Solomonovych iz Jegipta cenoju kupcov carskich, iže choždachu i kupovachu.
17 I voschoždachu i privoždachu iz Jegipta kolesnicu jedinu za šesť sot srebrenik, i koňa za sto i pjaťdesjat srebrenik: takožde i ot vsech carstv Chettejskich i ot carej Sirijskich rukama ich privodima byvachu.

2

1 I povele Solomon sozidati dom imeni Gospodňu i dom carstvu svojemu.
2 I sobra car Solomon sedmdesjat tysjašč mužej nosjaščich vremena i osmdesjat tysjaščach kamenosečcev v gorach, pristavlennych že nad nimi tri tysjaščy i šesť sot.
3 I posla Solomon k Chiramu carju Tirsku, glagolja: jakože sotvoril jesi s Davidom otcem moim i poslal jesi jemu kedry, da soziždet sebe dom, v nemže jemu obitati,
4 i se, az syn jego sozidaju dom imeni Gospoda Boga mojego, da osvjašu jego Jemu, ježe kaditi pred Nim fimiam aromatov i predloženije vsegda, i voznositi vsesožženija vynu, utro i k večeru, i v subboty, i v novomesjačiich, i v prazdnicech Gospoda Boga našego: vo vek sije bo Izraili:
5 i dom, jegože az sozidaju, velik, velik bo jesť Gospoď Bog naš pače vsech bogov,
6 i kto vozmožet sozdati Jemu dom? Ašče bo nebo i nebo nebese ne mogut vmestiti slavy Jego: i kto az, sozidajaj Jemu dom? No tokmo ježe kaditi fimiam pred Nim:
7 nyne ubo posli mne muža mudra, iže vesť dela tvoriti v zlate i srebre, i medi i železe, i porfire i v červleni i v sinete, i iže znaet vajati vajanije, s mudrymi, iže u mene vo Iudei i vo Ijerusalime, jaže ugotova David otec moj:
8 i posli mi dreva kedrova i arkevfova i pevgova ot Livana, vem bo az, jako rabi tvoi umejut sešči dreva ot Livana:
9 i se, rabi tvoi s raby moimi pojdut, da ugotovajut mne dreva mnoga, dom bo, jegože az sozidaju, velik i preslaven:
10 i se, delatelem, iže sekut dreva, dach v pišču rabom tvoim pšenicy mer dvadesjať tysjašč i jačmeňa mer dvadesjať tysjašč, i vina mer dvadesjať tysjašč i jelea mer dvadesjať tysjašč.
11 Reče že Chiram car Tirskij črez pisanije i posla k Solomonu, glagolja: poneže vozljubi Gospoď ljudi Svoja, postavi ťja nad nimi carja.
12 I reče Chiram: blagosloven Gospoď Bog Izrailev, iže sotvori nebo i zemlju, iže dade Davidu carju syna premudra i učena, i umna i razumna, iže soziždet dom Gospodu i dom carstvu svojemu:
13 i nyne poslach tebe muža mudra i svedušča razum, Chirama raba mojego:
14 mater jego ot dščerej Danovych, otec že jego muž Tirjanin, iže vesť delati v zlate i srebre, i v medi i v železe, i v kameniich i v drevach, i tkati v porfire i v sinete i v vissone i v červlenice, i vajati vsjakuju rez, i razumeti vsjako razumenije, jelika ašče dasi jemu, s mudrymi tvoimi i s mudrymi gospodina mojego Davida, otca tvojego:
15 i nyne pšenicu i jačmeň, i jelej i vino, jaže obeščal jesi, gospodine moj, posli rabom tvoim,
16 my že budem sešči dreva ot Livana na vsjaku potrebu tvoju i poslem ja plotami po morju Ioppijskomu, ty že privedeši ja vo Ijerusalim.
17 I sobra Solomon vsech mužej prišelcev, iže bjachu v zemli Izraileve, po sočteniju, imže sočte ich David otec jego, i obreteni suť sto pjaťdesjat tri tysjaščy i šesť sot:
18 sotvori že ot nich sedmdesjat tysjašč bremenonoscev i osmdesjat tysjašč kamenosečcev, tri tysjaščy i šesť sot pristavniki nad delami ljudskimi.

3

1 I nača Solomon sozidati dom Gospodeň vo Ijerusalime, na gore Amoria, na meste, ježe ugotova David na gumne Orny Ijevuseanina:
2 nača že sozidati v mesjac vtoryj leta četvertago carstva svojego.
3 I sice nača Solomon sozidati dom Božij: v dolgotu lakot, razmer pervyj, lakot šesťdesjat, v širotu že lakot dvadesjať:
4 i pritvor pred licem domu, dolgota po licu široty domu, lakot dvadesjať, vysota že lakot sto dvadesjať i pozlati jego vnutr zlatom čistym.
5 Dom že velikij okry dskami kedrovymi i pozlati zlatom čistym: izvaja že na nem podobija finikov i jako mrežicy promež sebe spletajuščjasja,
6 i ukrasi chram kamenijem dragim slavno, i pozlati zlatom, ježe ot Faruima .
7 I pozlati dom i steny jego, i vrata i pragi, i okna i dveri zlatom, i izvaja cheruvimy na stenach.
8 Sotvori že dom Svjataja Svjatych, dolgota jego po licu široty domu, lakot dvadesjať, širota takožde dvadesjať lakot, i pozlati i zlatom čistym na cheruvimech, talant šesť sot.
9 I ves gvozdij, ves gvozďa jedinago pjaťdesjat sikl zlata, i gornicu pozlati zlatom.
10 I sotvori v domu Svjataja Svjatych Cheruvima dva, delo ot drev negnijušich i pozlati ich zlatom.
11 I krile cheruvimov, dolgota dvadesjať lakot, i jedino krilo lakot pjati, prikasajuščejesja stene domu,
12 i drugoje krilo pjati lakot, prikasajuščejesja krilu cheruvima drugago:
13 krile že cheruvimov sich rasprosterte na lakot dvadesjať, tii že stojachu na nozech svoich, lica že ich (zrjašče) k domu.
14 Sotvori že zavesu ot sinety i bagrjanicy, i červlenicy i vissona, i sotka na nej cheruvimy.
15 I sotvori pred chramom stolpa dva, lakot tridesjať pjať v vysotu, i glavy ich pjať lakot.
16 I sotvori čepi v davire i položi na glavach stolpov, i šipkov sotvori sto, ichže položi na mreži.
17 I postavi stolpy pred licem chrama, jedinago odesnuju, a drugago ošujuju: i nareče ima suščemu odesnuju Ispravlenije, ima že suščemu ošujuju Kreposť.

4

1 Sotvori že i oltar meďan, dvadesjať lakot v dolgotu i dvadesjať lakot v širotu i desjať lakot v vysotu.
2 I sotvori more (meďano) slijano, desjať lakot ot ustija do ustija jego, kruglo okrest, i pjati lakot v vysotu, i okruglosť jego tridesjati laktej:
3 i podobije telcev pod nim okrest okružajuščich je: desjať lakot obderžachu umyvalnicu okrest: dva roda slijaša telcev v slijanii ich,
4 imže sotvoriša ich dvanadesjať telcev, iže trije smatrjachu k severu i trije k zapadu, i trije k poludňu i trije k vostoku, i more na nich (nastavleno), zadňaja že ich bjachu vnutr (pod morem):
5 i tolstota jego dlannaja, i ustije jego jako ustije potira, izvajanna jako otrasli krina, vmeščajuščeje tri tysjaščy mer: i soverši.
6 Sotvori že omyvalnic desjať i postavi pjať odesnuju i pjať ošujuju, da omyvajut v nich vsja prinosimaja na vsesožženija i očiščajut v nich, more že, da omyvajutsja svjaščennicy v nem.
7 Sotvori že i podsveščnik zlatych desjať po mere ich i postavi ja v chram pjať odesnuju i pjať ošujuju.
8 I sotvori stolov desjať i postavi v chram pjať odesnuju i pjať ošujuju, i fial zlatych sotvori sto.
9 I sotvori dvor svjaščennikom i dvor velikij, i dveri dvora i verei ich pomeďany mediju.
10 I more postavi ot ugla domu odesnuju aki k vostoku prjamo.
11 Sotvori že Chiram udicy masnyja, i kadilnicy, i skovradu žertvennuju, i vsja sosudy jego: i soverši Chiram tvoriti vsjakoje delo, ježe sotvori Solomonu carju v domu Božii:
12 stolpa dva, i na nich okružilija, i vency na glavach dvu stolpu, i mrežice dve, ježe pokryvati glavy vencev iže suť nad glavami stolpov:
13 i zvoncev zlatych četyresta v dve mreži, i dva rjada šipkov vo mreži jedinej, ježe pokryvati dva okružilija vencev, iže suť verchu stolpov:
14 i podstavov sotvori desjať, i umyvalnicy sotvori na podstavach,
15 i more jedino i volov dvanadesjať pod nim,
16 i kotly, i udicy masnyja i vsja sosudy ich, jaže sotvori Chiram i prinese carju Solomonu v dom Gospodeň ot medi čistyja.
17 Vo strane Iordana slija ich car, v tolšči zemnej, meždu Sokchofom i meždu Saridafom.
18 I sotvori Solomon vsja sosudy sija mnogočislenny zelo, poneže ne oskude ťjagosť medi.
19 Sotvori že Solomon vsja sosudy domu Božija, i oltar zlat, i trapezy, i na nich chleby predloženija,
20 i podsveščniki, i svetilniki sveta, da sveťjat pred Svjataja svjatych po činu, ot zlata čista,
21 i ščipcy ich, i svetilniki ich, i fialy, i čašicy, i kadilnicy ot zlata čista,
22 i dveri chrama vnutrennija jaže vo Svjataja Svjatych i dveri domu chrama zlatyja. I soveršisja vse delo ježe sotvori Solomon v domu Gospodni.

5

1 I vnese Solomon svjataja Davida otca svojego, srebro i zlato i vsja sosudy, i dade v sokrovišče domu Gospodňa.
2 Togda sobra Solomon vsja starejšiny Izrailevy i vsja načalniki kolen, voždy otečestv synov Izrailevych vo Ijerusalim, da voznesut kivot zaveta Gospodňa ot grada Davidova, iže jesť Sion.
3 I sobrašasja ko carju vsi mužije Izrailevy v prazdnik, sej jesť mesjac sedmyj.
4 I priidoša vsi starejšiny Izrailevy, i vzjaša vsi leviti kivot
5 i vnesoša jego i skiniju svidenija i vsja sosudy svjatyja, iže v skinii, i vnesoša jego svjaščennicy i leviti.
6 Car že Solomon i ves sonm synov Izrailevych, i bojaščiisja i sobranii pred kivotom, žrjachu telcy i ovcy bezčislenny i nesočisljaemy ot množestva.
7 I vnesoša svjaščennicy kivot zaveta Gospodňa na mesto jego, ježe jesť molitvennik chrama, vo Svjataja Svjatych, pod krile cheruvimov.
8 I bjachu cheruvimi rasprosterše krila svoja nad mestom kivota, i pokryvachu cheruvimi nad kivotom i nad nosilami jego svyše.
9 I dlinneje bjachu nosila, i viďachusja glavy nosil ot svjatych v lice molitvennika, i ne viďachusja vne, i byša tamo daže do nastojaščago dne.
10 Ničtože be v kivote, tokmo dve skrižali, ichže položi Moisej v Chorive, jegda zakon dade Gospoď synom Izrailevym, ischoďaščym im iz zemli Jegipetskija.
11 I bysť ischoďaščym svjaščennikom ot svjatych, vsi bo svjaščennicy, iže tu obretošasja, osvjaščeni byša i ne bjachu raspoloženi v dnevnuju čredu,
12 leviti že i pevcy vsi s synmi Asafovymi, so Jemanom, Idifumom, i s synmi ich i s bratijami ich, oblečeni v rizy lňany, v kimvalech i psaltiri i guslech (vozglašachu) stojašče pred oltarem, i s nimi žercev sto dvadesjať trubjašče trubami:
13 i bysť jedin glas v trublenii i v psalmopenii i v vozglašenii glasom jedinym ježe chvaliti i ispovedatisja Gospodevi. I jegda vozdvigoša glas v trubach i kimvalech i organech pesnej, i glagolachu: ispovedajtesja Gospodevi, jako blag, jako v vek milosť Jego: i dom ispolnisja oblaka slavy Gospodni,
14 i ne mogoša svjaščennicy stati služiti ot lica oblaka, napolni bo slava Gospodňa dom Božij.

6

1 Togda reče Solomon: Gospoď reče obitati vo mgle,
2 az že sozdach dom imeni Tvojemu Svjatyj Tebe, i ugotovan ježe obitati Tebe vo veki.
3 I obrati car lice svoje i blagoslovi vse sobranije Izrailevo, i vse sobranije Izrailevo predstojaše, i reče:
4 blagosloven Gospoď Bog Izrailev, jakože glagola usty Svoimi ko Davidu otcu mojemu, i rukami Svoimi soverši, glagolja:
5 ot dne, v oňže izvedoch ljudi Moja ot zemli Jegipetskija, ne izbrach grada ot vsech kolen Izrailevych, da soziždetsja v nem dom imeni Mojemu tu, niže izbrach muža byti voždem nad ljuďmi Moimi vo Izraili:
6 no izbrach Ijerusalima, da budet ima Moje v nem, i izbrach Davida byti nad ljuďmi Moimi Izrailem:
7 i bysť na serdcy Davida otca mojego sozdati dom imeni Gospoda Boga Izraileva:
8 i reče Gospoď ko Davidu otcu mojemu: poneže bysť na serdcy tvojem sozdati dom imeni Mojemu, dobre sotvoril jesi, jako bysť na serdcy tvojem,
9 obače ty ne soziždeši Mne domu, no syn tvoj, iže izydet iz čresl tvoich, toj soziždet dom imeni Mojemu:
10 i soverši Gospoď slovo sije, ježe glagola, i bych vmesto Davida otca mojego, i sedoch na prestole Izraileve, jakože glagola Gospoď, i sozdach dom imeni Gospoda Boga Izraileva,
11 i postavich v nem kivot, v nemže jesť zavet Gospodeň, jegože zavešča Izrailju.
12 I sta pred oltarem Gospodnim, pred vsem množestvom Izrailevym, i prostre ruce svoi:
13 sotvori bo Solomon stojalo meďano i postavi jego posrede dvora svjatilišča, pjať lakot dolgota jego i pjať lakot širota jego i tri lakti vysota jego: i sta na nem, i pade na kolena svoja pred vsem množestvom Izrailevym, i prostre ruki svoja na nebo i reče:
14 Gospodi Bože Izrailev, nesť podoben Tebe Bog na nebesi i na zemli, sochraňajaj zavet i milosť s raby Tvoimi, iže choďat pred Toboju vsem serdcem svoim,
15 jaže sochranil jesi rabu Tvojemu Davidu otcu mojemu, jelika rekl jesi jemu glagolja, i glagolal jesi usty Tvoimi i rukami Tvoimi soveršil jesi, jakože deň sej:
16 i nyne, Gospodi Bože Izrailev, sochrani rabu Tvojemu Davidu otcu mojemu, jaže rekl jesi jemu glagolja, i glagolal jesi usty Tvoimi i ispolnil jesi jakože v deň sej, glagolja: ne oskudejet tebe muž ot lica Mojego seďaj na prestole Izraileve, tokmo ašče sochraňat synove tvoi puti Moja choditi v zakone Mojem, jakože chodil jesi predo Mnoju:
17 i nyne, Gospodi Bože Izrailev, da ukrepitsja slovo Tvoje, ježe glagolal jesi rabu Tvojemu Davidu:
18 ubo istinno li Bog obitati budet s čeloveki na zemli? Ašče nebo i nebo nebese ne dovlejut Ti, i kolmi pače dom sej, jegože sozdach?
19 I prizri na molenije raba Tvojego i na molitvu moju, Gospodi Bože moj, ježe uslyšati molitvy moja i molenije, imže rab Tvoj molitsja pred Toboju dnes,
20 ježe byti očesem Tvoim otverstym na dom sej deň i nošč, na mesto sije, o nemže glagolal jesi, da prizovetsja ima Tvoje tamo, ježe uslyšati molitvu, jejuže rab Tvoj molitsja na meste sem:
21 i poslušati molbu raba Tvojego i ljudij Tvoich Izrailja, jelika ašče pomoljatsja na meste sem i ty uslyšiši na meste žilišča Tvojego s nebese, i uslyšiši, i milostiv budeši:
22 ašče sogrešit muž ko iskrennemu svojemu i priimet na nego kljatvu ježe kljasti jego, i priidet i proklenet pred oltarem v domu sem,
23 i Ty uslyši ot nebese i sudi rabom Tvoim, ježe vozdati bezzakonnomu, i vozdati puti jego na glavu jego, i opravditi pravednago, vozdaja jemu po pravde jego:
24 i ašče odoleni budut ljudije Tvoi Izrail ot vrag, ašče sogrešat Tebe i obraťjatsja, i ispoveďatsja imeni Tvojemu, i pomoljatsja pred Toboju v chrame sem,
25 i Ty uslyši s nebese i milostiv budi grechom ljudij Tvoich Izrailja i vozvrati ich v zemlju, juže dal jesi im i otcem ich:
26 jegda zaključiši nebo, i ne budet dožďa, jako sogrešat Tebe, i pomoljatsja na meste sem, i voschvaljat ima Tvoje, i obraťjatsja ot grech svoich, jegda smiriši ich,
27 i Ty uslyši s nebese i milostiv budi grechom rabov i ljudij Tvoich Izrailja, jako javiši im puť blag, po nemuže pojdut, i dažď dožď na zemlju Tvoju, juže dal jesi ljudem Tvoim v nasledije:
28 glad ašče budet na zemli, gubitelstvo ašče budet, vozducha rastlenije i ikter, pruzi i gusenicy ašče budut, i ašče oskorbit ich vrag pred gradami ich, vsjakoju jazvoju i vsjakoju bolezniju,
29 i vsjaka molitva, i vsjako molenije, ježe ašče budet vsjakomu čeloveku i vsem ljudem Tvoim Izrailju, ašče poznaet čelovek jazvu svoju i grech svoj i prostret ruce svoi v domu sem,
30 i Ty uslyši s nebese ot gotovago žilišča Tvojego, i očesti, i dažď kojemuždo po putem jego, jakože vesi po serdcu jego, Ty bo jedin vesi serdca synov čelovečeskich,
31 jako da bojatsja Tebe, ježe choditi bo vsech putech Tvoich vsja dni, v ňaže živut na licy zemli juže dal jesi otcem našym:
32 i vsjak čuždii, iže nesť ot ljudij Tvoich Izrailja, i priidet ot zemli dalnija radi imene Tvojego velikago i radi ruki Tvojeja silnyja i myšcy Tvojeja vysokija, i priidet i pomolitsja na meste sem,
33 i Ty uslyši s nebese ot gotovago žilišča Tvojego, i sotvoriši po vsemu, jeliko prizovet Ťja čuždij, da uveďat vsi ljudije zemli ima Tvoje i ubojatsja Tebe, jakože ljudije Tvoi Izrail, i poznajut, jako ima Tvoje prizvano jesť na dom sej, jegože sozdach:
34 ašče že izydut ljudije Tvoi na braň protivu supostat svoich po puti, imže posleši ich, i pomoljatsja Tebe po puti grada sego, jegože izbral jesi Sebe, i domu, jegože sozdach imeni Tvojemu,
35 da uslyšiši s nebese molitvu ich i molenije ich, i sotvoriši opravdanije ich:
36 zane sogrešat Tebe, jako nesť čelovek, iže ne sogrešit, i poraziši ich, i predasi ich v ruki vragov ich, i pleňat ich pleňajuščii v zemlju vragov, v zemlju dalňuju ili bližňuju,
37 i obraťjat serdce svoje v zemli ich, v ňuže pleneni budut, i tamo obraťjatsja, i pomoljatsja Tebe v plenenii svojem, glagoljušče: sogrešichom, bezzakonnovachom, nepravdovachom,
38 i obraťjatsja k Tebe vsem serdcem svoim i vseju dušeju svojeju v zemli plenivšich ja, ideže pleniša ich, i pomoljatsja putem zemli svojeja, juže dal jesi otcem ich, i grada, jegože izbral jesi, i domu, jegože sozdach imeni Tvojemu:
39 da uslyšiši s nebese ot gotovago žilišča Tvojego molitvu ich i molenije ich, i sotvoriši sud, i milostiv budi ljudem Tvoim sogrešivšym Ti:
40 i nyne, Gospodi, da budut otverste oči Tvoi, i uši Tvoi vňatne k moleniju mesta sego:
41 i nyne vostani, Gospodi Bože, v pokoj Tvoj, Ty i kivot kreposti Tvojeja: svjaščennicy Tvoi, Gospodi Bože, da oblekutsja vo spasenije, i prepodobnii Tvoi vozveseljatsja vo blagich:
42 Gospodi Bože, da ne otvratiši lica christa Tvojego, pomani ščedroty Davida raba Tvojego.

7

1 I jegda soverši Solomon moljasja, i ogň snide s nebese i pojade vsesožženija i žertvy i slava Gospodňa ispolni dom:
2 i ne možachu svjaščennicy vniti v chram Gospodň vo vrema ono, jako ispolni slava Gospodňa dom Gospodeň.
3 I vsi synove Izrailevy viďachu schoďašč ogň i slavu Gospodňu na dom, i padoša nic na zemlju na pomost postlan kamenijem, i poklonišasja, i voschvališa Gospoda, jako blag, jako vo vek milosť Jego.
4 Car že i vsi ljudije požroša žertvy pred Gospodem.
5 I požre car Solomon žertvu volov dvadesjať i dve tysjaščy, ovec sto i dvadesjať tysjašč, i osvjati dom Božij car i vsi ljudije.
6 Svjaščennicy že stojachu na stražach svoich, i leviti vo organy pojachu pesni Gospodni, jaže sotvori David car k pochvaleniju Gospoda: (jako blag,) jako vo vek milosť Jego, pesni Davidovy (pojušče) rukami svoimi: i svjaščennicy pojachu trubami pred nimi, i ves Izrail stojaše.
7 Osvjati že Solomon sredneje dvora, iže pred cerkoviju Gospodneju, prinese bo tu vsesožženija i tuki mirnych, jako oltar meďan, jegože sotvori Solomon, ne možaše vmestiti vsesožženij i žertv i tukov.
8 I sotvori Solomon prazdnik vo vrema ono sedm dnij, i ves Izrail s nim, sobranije veliko zelo ot vchoda vo Jemaf daže do potoka Jegipetska:
9 sotvori že v deň osmyj toržestvo, poneže osvjaščeniju oltarja sotvori sedm dnij prazdnik.
10 I v deň dvadesjať tretij mesjaca sedmago otpusti ljudij v žilišče ich veseljaščichsja i radujuščichsja o blagich, jaže sotvori Gospoď Davidu i Solomonu i Izrailju ljudem Svoim.
11 I soverši Solomon dom Gospodeň i dom carev: i vsja, jelika voschote v serdcy svojem Solomon tvoriti v domu Gospodni i v domu svojem, blagopospešisja.
12 I javisja Gospoď Solomonu noščiju i reče jemu: uslyšach molenije tvoje i izbrach mesto sije mne v dom žertvy:
13 ašče zaključu nebo, i dožď ne izlijetsja, i ašče povelju prugom pojasti drevo, i ašče poslju gubitelstvo na ljudi Moja,
14 i ašče posramleni budut ljudije Moi, na nichže prizvano jesť ima Moje, i pomoljatsja, i vzyščut lica Mojego, i otvraťjatsja ot putij svoich zlych: i Az uslyšu s nebese i milostiv budu grechom ich, i izcelju zemlju ich:
15 i nyne oči Moi budut otverste, i uši Moi poslušne k moleniju mesta sego:
16 i nyne izbrach i osvjatich dom sej, da budet na Moje tu daže do veka, i budut oči Moi i serdce Moje tu vsja dni:
17 ty že ašče choditi budeši predo Mnoju, jakože chodil David otec tvoj, i sotvoriši po vsem, jaže povelech tebe, i povelenija Moja i sudby Moja sochraniši:
18 i vozdvignu prestol carstva tvojego, jakože zaveščach Davidu otcu tvojemu glagolja: ne otimetsja ot tebe muž vožď vo Izraili:
19 ašče že otvratitesja vy i ostavite povelenija Moja i zapovedi Moja, jaže predach vam, i pojdete i poslužite bogom inym i poklonitesja im,
20 istorgnu vas ot zemli, juže dach vam: i dom sej, jegože osvjatich imeni Mojemu, otvergu ot lica Mojego i predam jego v pritču i v povesť vsem jazykom:
21 i dom sej vysokij (v pritču), vsjak mimochoďaj jego užasnetsja i rečet: počto sotvori Gospoď tako zemli sej i domu semu?
22 I otveščajut: jako ostaviša Gospoda Boga otec svoich, iže izvede ich ot zemli Jegipetskija, i prijaša bogi čuždyja, i poklonišasja im, i porabotaša im, i sego radi navede na nich vsja sija zlaja.

8

1 I bysť po dvadesjati letech, v nichže sozda Solomon dom Gospodeň i dom svoj,
2 i grady jaže dade Chiram Solomonu, sozda ony Solomon i vseli tu syny Izrailevy.
3 I priide Solomon vo Jemaf-Suva i oderža jego.
4 I sozda Fedmor v pustyni i vsja grady krepkija, jaže sozda vo Jemafe.
5 Sostroi že Veforon vyšnij i Veforon nižnij, grady ukrepleny stenami, vratami i verejami:
6 i Valaaf, i vsja grady krepkija, iže byša Solomonu, i vsja grady kolesnic i grady konnik, i jelika voschote Solomon po želaniju sozdati bo Ijerusalime i v Livane i vo vsem carstve svojem.
7 Ves narod ostavšijsja ot Chettea i Amorrea, i Ferezea i Jevea i Ijevusea, iže ne bjachu ot plemene Izraileva,
8 no beša ot synov ich ostavšichsja po nich na zemli, ichže ne izbiša synove Izrailevy, podvede ich Solomon v daň daže do dne sego.
9 Ot synov že Izrailevych ne dade Solomon v raby carstvu svojemu: tii bo bjachu mužije ratnicy i kňazi, i silnii i načalnicy kolesnic i konnik jego.
10 I sii načalnicy predstojaščich carju Solomonu, dvesti pjaťdesjat pristavnicy nad dely ljudskimi.
11 Dščer že Faraoňu prevede Solomon ot grada Davidova v dom, jegože sozda jej, reče bo: da ne obitaet žena moja v domu Davida carja Izraileva, poneže osvjaščen jesť, amože vnide kivot Gospodeň.
12 Togda voznese Solomon vsesožženija Gospodevi na oltar, jegože sozda Gospodevi pred chramom,
13 po slovesi ot dne do dne voznositi, po poveleniju Moisejevu, v subboty i v novomesjačija i v prazdniki, triždy v god, v prazdnik opresnokov i v prazdnik sedmic i v prazdnik kuščej.
14 I postavi po razsuždeniju Davida otca svojego razdelenija svjaščennikom i po služenijem ich: i levity nad stražami ich, da chvaljat i služat pred svjaščenniki po činu jedinago kojegoždo dnij: i dvernicy po razdelenijem ich, po vratom i vratom: tako bo povele David čelovek Božij.
15 Ne prestupiša zapovedij carevych o svjaščennicech i levitech po vsjakomu slovesi, i v sokroviščich.
16 I ugotovasja vsjako delanije ot dne, v oňže osnova, do dne, v oňže soverši Solomon dom Gospodeň.
17 Togda ide Solomon v Gasiongaver i vo Jelaf, iže pri mori v zemli Idumejstej.
18 I posla Chiram rukoju slug svoich korabli i raby znajuščyja morskija prochody, i choždachu s raby Solomonimi v Sofir, i vzjaša ottudu četyresta i pjaťdesjat talant zlata i prinesoša ko carju Solomonu.

9

1 Carica že Savska uslyša ima Solomonovo i priide iskusiti jego gadaňmi vo Ijerusalime s siloju ťjažkoju zelo: i velbljudy nosjaščii aromaty i zlata množestvo i kamenija dragago: i priide k Solomonu i glagola jemu vsja, jelika beša v serdcy jeja.
2 I vozvesti jej Solomon vsja slovesa jeja, i ne prejde slovo, jegože by ne vozvestil jej.
3 I vide carica Savska premudrosť Solomoňu, i dom jegože sozda,
4 i jadi stolov jego, i sedališča rabov jego, i sostojanije služebnikov jego i rizy ich, i vinočerpčija jego i ukrašenije ich, i vsesožženija, jaže žrjaše v domu Gospodni, i vne sebe bysť.
5 Reče že ko carju: istinno jesť slovo, ježe slyšach v zemli mojej o slovesech tvoich i o premudrosti tvojej:
6 i ne verovach slovesem ich, dondeže priidoch, i videsta oči moi, i se, ne vozvestiša mne poloviny množestva premudrosti tvojeja: priložil jesi ko slyšaniju jaže slyšach:
7 blaženi mužije tvoi i blaženi rabi tvoi sii, iže predstojat pred toboju na vsjako vrema i slyšat premudrosť tvoju:
8 da budet Gospoď Bog tvoj blagosloven, iže blagovoli v tebe, ježe dati ťja na prestol Svoj carja Gospodu Bogu tvojemu: zane vozljubi Gospoď Bog tvoj Izrailja, ježe utverditi jego vo vek, i postavi ťja nad nimi carja, da sotvoriši sud i pravdu.
9 Dade že carju sto dvadesjať talant zlata i aromaty mnogi zelo i kamenije dragoje, i ne byša aromaty takovy jako sija, jaže dade carica Savska carju Solomonu.
10 No i rabi Chiramovy s raby Solomonimi prinošachu zlato Solomonu dragoje.
11 I sotvori Solomon car ot drev pevgovych stepeni v dom Gospodeň i v dom carev, i gusli i psaltiri pesnej, i nikogdaže videna byša v zemli Iudine prežde takoaja.
12 Car že Solomon dade carice Savstej vsja po želaniju jeja, ichže prosila, krome vsech jaže prinese carju Solomonu, i vozvratisja v zemlju svoju.
13 Be že ves zlata prinosimago k Solomonu na vsjako leto šesť sot šesťdesjat šesť talant zlata,
14 krome mužej poddannych i kupcov, iže prinošachu, i vsech carej Aravskich i vlastelej zemli, iže vsi prinošachu zlato i srebro carju Solomonu.
15 Sotvori ubo car Solomon dvesti ščitov zlatych ťjagnenych, šesť sot zlatnik čistych bjachu vo jedinem ščite:
16 i trista ščitov zlatych ťjagnenych, po trista zlatnik bjaše vo jedinem kojemždo ščite, i položi ja car v domu dreva Livanova.
17 Sotvori že car prestol ot slonovych zubov velik, i pozlati jego zlatom čistym,
18 i šesť stepenij u prestola pozlaščeni zlatom, i myščicy dve tudu i sjudu nad prestolom sedališča, i dva lva stojašča bliz myščcej,
19 i dvanadesjať lvov stojaščich tamo na šesti stepenech ot oboich stran: i ne bysť takov prestol vo vsjacem carstve.
20 Vsi že sosudi carja Solomona bjachu zlaty, i vsi sosudi domu dubravy Livanskija zlatom okruženy, srebro bo vo dnech Solomonich ni vo čto vmeňašesja:
21 zane korabl carev choždaše v Farsis s raby Chiramovymi, jediniceju v leta tri prichoždaše korabl ot Farsisa ko carju, poln zlata i srebra i zubov slonovych i obezjan.
22 I vozveličisja Solomon pače vsech carej zemnych bogatstvom i mudrostiju.
23 Vsi že carije zemstii želachu videti lice Solomone i slyšati premudrosť jego, juže dade Bog v serdce jego:
24 i prinošachu jemu kijždo dary svoja, sosudy srebrjany i zlaty, i odejanija i staktu, i sladosti, koni i mski, na vsjakoje leto.
25 I bjachu carju Solomonu četyredesjať tysjašč kobylic k kolesnicy i dvanadesjať tysjašč konnik, i postavi ich vo gradech kolesničnych i so carem vo Ijerusalime.
26 I byť vožď vsech carej ot reki (Evfrata) daže do zemli inoplemennik i daže do predel Jegipetskich.
27 I dade car zlato i srebro vo Ijerusalime jako kamenije, i kedry jako černičije, ježe (raždaetsja) v poljach množestvo.
28 I privoďachu koni Solomonu ot Jegipta i ot vseja zemli.
29 I pročaja slovesa Solomoňa pervaja i posledňaja, se, sija pisana suť v slovesech Nafana proroka i v slovesech Achii Silonity i v videniich Ioilja viďaščago, protivu Ijerovoama syna Navatova.
30 I carstvova Solomon vo Ijerusalime nad vsem Izrailem četyredesjať let.
31 I uspe Solomon so otcy svoimi, i pogreboša jego vo grade Davida otca jego. I vocarisja Rovoam syn jego vmesto jego.

10

1 I priide Rovoam v Sichem, zane v Sichem ves Izrail snidesja postaviti jego carem.
2 I bysť jegda uslyša Ijerovoam syn Navatov, iže be vo Jegipte, jako ubeže ot lica Solomona carja, i obita Ijerovoam vo Jegipte, i vozvratisja Ijerovoam ot Jegipta.
3 I poslaša i prizvaša jego. I priide Ijerovoam i vse sobranije Izrailevo ko carju Rovoamu, glagoljušče:
4 otec tvoj ožestoči igo naše, ty že nyne oslabi ot raboty otca tvojego žestokija i ot iga jego ťjažkago, ježe vozloži na nas, i poslužim tebe.
5 I reče im: poidite daže do trijech dnij i priidite ko mne. I otidoša ljudije.
6 I sobra car Rovoam starejšiny, iže stojachu pred Solomon otcem jego, jegda ješče živjaše, glagolja: kakov vy daete sovet otveščati ljudem sim?
7 I reša jemu: ašče dnes budeši vo blagoje ljudem sim, i blagougodiši, i rečeši im slovesa blagaja, to poslužat tebe vo vsja dni.
8 I ostavi sovet starejšin, jegože soveščaša jemu: i sovetovaše so junošami, iže s nim vospitani bjachu i stojachu pred nim,
9 i reče k nim: čto vy sobetujete, da otveščaju ljudem sim, iže reša mne, glagoljušče: oblegči igo, ježe naloži na ny otec tvoj?
10 I otveščaša jemu otrocy vospitannii s nim, glagoljušče: tako rečeši ljudem, ichže rekoša tebe, glagoljušče: otec tvoj oťjagči igo naše, ty že oblegči nam: tako otveščaj k nim: menšij perst moj tolsteje jesť čresl otca mojego:
11 otec moj naloži vam ťjažkoje igo, az že (ťjagosti) priložu na igo vaše: otec moj bil vas bičmi, az že budu biti vas skorpionami.
12 I priide Ijerovoam i vsi ljudije k Rovoamu v deň tretij, jakože povele im car, glagolja: vozvratitesja ko mne v deň tretij.
13 I otvešča car žestoko, i ostavi car Rovoam sovet starejšin, i reče k nim po sovetu junoš, glagolja:
14 otec moj oťjagoti igo vaše, az že priložu k nemu: otec moj bil vas bičmi, az že biti budu vy skorpionami.
15 I ne posluša car ljudij, jako be prevraščenije ot Boga, glagolja: vozstavi Gospoď slovo Svoje, ježe glagola rukoju Achii Silonity o Ijerovoame syne Navatove
16 i o vsem Izraili, zane ne posluša car ich. I otveščaša ljudije ko carju, glagoljušče: kaja nam časť v Davide i nasledije v syne Ijessejeve? Vozvratisja v žilišča tvoja, Izrailju, nyne smotri domu tvojego, Davide. I ide ves Izrail v žilišča svoja.
17 Mužije že Izrailevy, iže obitachu vo gradech Iudinych, vocariša nad soboju Rovoama.
18 I posla car Rovoam k nim Adonirama byvša nad daňmi, i kamenijem pobiša jego synove Izrailevy, i umre. I uslyša car Rovoam, i potščasja vzyti na kolesnicu, i pobeže vo Ijerusalim.
19 I otveržesja Izrail ot domu Davidova daže do dne sego.

11

1 Priide že Rovoam vo Ijerusalim, i sozva (ves) dom Iudin i Veniamiň, sto osmdesjat tysjašč izbrannych junošej tvorjaščich braň, i vojevaše protivu Izrailja i Ijerovoama, da obratit k sebe carstvo.
2 I bysť slovo Gospodne k Sameju čeloveku Božiju, glagolja:
3 glagoli k Rovoamu synu Solomoňu, carju Iudinu, i ko vsemu Izrailju, iže jesť vo Iude i Veniamine:
4 sija reče Gospoď: ne voschodite, niže opolčajtesja protivu bratii vašeja: vozvratitesja kijždo v dom svoj, zane ot Mene bysť glagolgol sej. I poslušaša slova Gospodňa, i vozvratišasja, i ne poidoša protivu Ijerovoama.
5 Obita že Rovoam vo Ijerusalime i sozda grady stenaty vo Iudei:
6 sostroi že Viflejem i Jetam, i Fekuje
7 i Vefsur, i Sokchof i Odollam,
8 i Gef i Marisan, i Zif
9 i Adurem, i Lachis i Aziku,
10 i Salaju i Jelon i Chevron, iže jesť Iudin i Veniamiň, grady krepkija:
11 i ukrepi ich stenami, i postavi v nich načalniki, žitochranilišča, i jelej i vino,
12 vo vsjacem grade ščity i kopija, i ukrepi ich vo množestve zelo, i bysta pod nim Iuda i Veniamin.
13 Svjaščennicy že i levity, iže bjachu vo vsem Izraili, sobrašasja k nemu ot vsech predel:
14 jako ostaviša leviti selenija oderžanija svojego i poidoša ko Iude vo Ijerusalim, poneže izgna ich Ijerovoam i synove jego, ježe ne služiti Gospodevi:
15 i postavi sebe žercy na vysokich, i idolom, i sujetnym, i telcem, ichže sotvori Ijerovoam.
16 I izgna ich ot vsech kolen Izrailevych, iže vdaša serdce svoje, da vzyščut Gospoda Boga Izraileva: i priidoša vo Ijerusalim požreti Gospodu Bogu otec svoich:
17 i ukrepiša carstvo Iudino. I ukrepisja Rovoam syn Solomoň v tri leta, choždaše bo po putem Davida i Solomona otca svojego leta tri.
18 I vzja sebe Rovoam ženu Moolafu, dščer Ijerimofa syna Davidova, i Avigeju dščer Jeliava syna Ijesseova.
19 I rodi jemu syny: Ijeusa i Samoria i Zaama.
20 Po sich že poja sebe Maachu dščer Avessalomlju, i rodi jemu Aviju i Ijeffia, i Zizu i Salimofa.
21 I vozljubi Rovoam Maachu dščer Avessalomlju pače vsech žen svoich i podložnic svoich, jako žen osmnadesjať ime i podložnic šesťdesjat: i rodi dvadesjať osm synov i šesťdesjat dščerej.
22 I postavi v načalnika Rovoam Aviju syna Maachina i kňazem nad vseju bratijeju jego, togo bo i carem sotvoriti pomyšljaše.
23 I vozraste pače vsech bratij svoich vo vsech predelech Iudinych i Veniaminich i vo gradech krepkich, i dade im pišči množestvo mnogo, i mnogich vzyska žen.

12

1 I bysť jegda ustroisja carstvo Rovoamovo, i ukrepisja, ostavi zapovedi Gospodni, i ves Izrail s nim.
2 I bysť v leto pjatoje carstva Rovoamlja vzyde Susakim car Jegipetskij na Ijerusalim, zane sogrešiša pred Gospodem,
3 s tysjaščiju i dvema sty kolesnic i šesťdesjat tysjašč konnik, i ne be čisla narodu prišedšemu s nim ot Jegipta, Liviane, Troglodiťjane i Jefiopljane:
4 i vzjaša grady krepkija, iže bjachu vo Iude, i priidoša daže do Ijerusalima.
5 Samea že prorok vnide k Rovoamu i k načalnikom Iudinym, iže sobrani bjachu vo Ijerusalim ot lica Susakimova, i reče k nim: sija reče Gospoď: vy ostaviste Ma, i Az ostavlju vas v ruku Susakima.
6 I posramišasja načalnicy Izrailevy i car i rekoša: praveden Gospoď.
7 Jegda že vide Gospoď, jako smirišasja, i bysť slovo Gospodne k Sameju, glagolja: smirišasja, ne razorju ich, i dam im vmale spasenije, i ne ukanet jarosť Moja na Ijerusalim,
8 obače budut v raby, da poznajut rabotu Moju i rabotu carstva zemli.
9 I vzyde Susakim car Jegipetskij vo Ijerusalim, i vzja sokrovišča, jaže v domu Gospodni, i sokrovišča, jaže v domu careve, vsja vzja: i vzja ščity zlatyja, ichže sotvori Solomon.
10 I sotvori car Rovoam ščity meďany vmesto ich. I postavi na nim Susakim car Jegipetskij načalnikov predchoďaščich streguščich vrata careva:
11 i bysť vnegda vchoditi carju v dom Gospodeň, vchoždachu streguščii i predchoďaščii, i obraščajuščesja voschoždachu predchoďaščii ko oružechranitelnice svojej.
12 I jegda smirisja toj, otvratisja ot nego jarosť Gospodňa, a ne v razorenije v konec: ibo i vo Iude bjachu slovesa blaga.
13 I ukrepisja car Rovoam vo Ijerusalime i carstvova: četyredesjati že i jedinago leta bysť Rovoam, jegda carstvovati nača, i sedmnadesjať let carstvova vo Ijerusalime, vo grade, jegože izbra Gospoď, da imenujetsja ima Jego tu ot vsech kolen Izrailevych. Ima že materi jego Nooma Ammanityňa.
14 I sotvori lukavoje, jako ne ispravi serdca svojego, da vzyščet Gospoda.
15 Slovesa že Rovoamova pervaja i posledňaja ne se li, suť pisana v slovesech Samea proroka i Adda proviďaščago, i dejanija jego? I vojevaše Rovoam i Ijerovoam vo vsja dni.
16 I umre Rovoam i pogreben bysť so otcy svoimi vo grade Davidove. I vocarisja Avia syn jego vmesto jego.

13

1 V leto osmojenadesjať carstva Ijerovoamlja vocarisja Avia nad Iudoju:
2 tri leta carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Maacha dščer Uriileva ot Gavaona. I be braň meždu Ijerovoamom i meždu Avijeju.
3 I opolčisja Avia v sile voinskija sily, v četyrech stach tysjaščach mužej silnych: Ijerovoam že ustroi soprotivu jego braň vo osmi stach tysjaščach mužej vojennych krepkich siloju.
4 Sta že Avia na gore Somori, jaže jesť na gore Jefremli, i reče: slyšite Ijerovoam i ves Izrail:
5 ili ne veste, jako Gospoď Bog Izrailev dade carstvo Davidu nad Izrailem vo veki i synovom jego v zavet večen?
6 I vosta Ijerovoam syn Navatov, rab Solomona syna Davidova, i otveržesja ot gospodina svojego:
7 i sobrašasja k nemu mužije pagubnii, synove zakonoprestupnii, i vosta protivu Rovoama syna Solomonova, Rovoam že be junejšij i serdcem strašliv, i ne vozmože protivostati licu jego:
8 i nyne vy glagolete protivostati licu carstva Gospodňa v ruce synov Davidovych: i vy mnozi zelo, i s vami telcy zlatii, ichže sotvori vam Ijerovoam v bogi:
9 ne izvergoste li svjaščennikov Gospodnich synov Aaronich i levitov, i sotvoriste sebe žercy ot ljudij vseja zemli, prichoďaj napolniti ruku svoju telcem ot volov i ovnami sedmiju, i sotvorisja žercem ne suščemu bogu:
10 my že Gospoda Boga našego ne ostavichom, i svjaščennicy Jego služat Gospodu, synove Aaroni i leviti,
11 i po čredam svoim žrut Gospodu vsesožženija utro i pred večerom, i fimiam složenija, i predloženija chlebov na trapeze čistej, i svetilnik zlatyj, i sveščniki vozžženija vozžizati k večeru: my bo chranim stražby Gospoda Boga otec našich, vy že Jego ostaviste:
12 i se, s nami v načale Gospoď, i svjaščennicy Jego, i truby znamenovanija, ježe znamenati protivu vam: synove Izrailevy, ne ratujte protivu Gospoda Boga otec vašich, poneže ne blagopospešitsja vam.
13 Ijerovoam že obrati podsadu priiti jemu sozadi, i bysť protivu Iudy (sam), podsada že sozadi.
14 I obratisja Iuda, i se, jemu braň sopredi i sozadi, i vozopiša ko Gospodu, i svjaščennicy vostrubiša trubami:
15 i vozopiša mužije Iudiny. I bysť vopijuščym mužem Iudinym, i Gospoď porazi Ijerovoama i Izrailja pred Avijeju i Iudoju:
16 i bežaša synove Izrailevy ot lica Iudy, i predade ich Gospoď Bog v ruki ich:
17 i porazi ich Avia i ljudije jego jazvoju velikoju, i padoša raneni ot Izrailja pjať sot tysjašč mužej krepkich.
18 I smirišasja synove Izrailevy v deň toj, i ukrepišasja synove Iudiny, jako upovaša na Gospoda Boga otec svoich.
19 Pogna že Avia vsled Ijerovoama i vzja ot nego grady: Vefil i sela jego, i Ijesinu i sela jeja, i Jefron i sela jego.
20 I ne vozmože ktomu protivitisja Ijerovoam vo vsja dni Avii, i porazi jego Gospoď: i umre.
21 Avia že ukrepisja, i pojat sebe žen četyrenadesjať, i rodi dvadesjať dva syna i šesťnadesjať dščerej.
22 Pročaja že slovesa Avijeva i dejanija jego i slovesa jego pisana v knize Addy proroka.

14

1 I uspe Avia so otcy svoimi, i pogreboša jego vo grade Davidove. I vocarisja Asa syn jego vmesto jego vo dni že Asy poči zemlja Iudina let desjať.
2 I sotvori Asa blagoje i pravoje pred Gospodem Bogom svoim:
3 i otverže oltari čuždych i vysokaja, i sokruši idoly i poseče dubravy:
4 i povele Iude, da vzyščet Gospoda Boga otec svoich i da sotvorit zakon Jego i zapovedi:
5 i izverže iz vsech gradov Iudinych oltari i idoly, i carstvova v mire.
6 I sozda grady krepki v zemli Iudine, zane v pokoi bysť zemlja, i ne be jemu brani v leta sija, mir vo Gospoď dade jemu.
7 Reče že Iude: soziždem grady sija, i sotvorim steny i stolpy, i vrata i verei, dondeže zemleju gospodstvujem: zane jakože vzyskachom Gospoda Boga našego, vzyska i nas, i vozdade nam mir okrest, i blagopospešstvova nam.
8 I bysť sila Ase oruženoscev nosjaščich ščity i kopija v zemli Iudine trista tysjašč, v zemli že Veniamini ščitnikov i strelcev dvesti osmdesjat tysjašč: vsi sii voini silnii.
9 Izyde že protivu ich Zaraj Jefiopljanin s siloju v tysjaščy tysjaščej, i kolesnic trista, i priide daže do Marisa.
10 I izyde Asa protivu jemu i ustroi braň v debri na sever Marisa.
11 I vozopi Asa ko Gospodu Bogu svojemu i reče: Gospodi, ne iznemožet u Tebe spasati vo mnogich i v malych, ukrepi nas, Gospodi Bože naš, jako na Ťja upovachom i o imeni Tvojem izydochom na množestvo mnogoje sije: Gospodi Bože naš, Ty jesi Bog, da ne prevozmožet protivu Tebe čelovek.
12 I porazi Gospoď Jefiopy pred Asoju i Iudoju i bežaša Jefiopi:
13 i pogna ich Asa i ljudije jego daže do Gedora: i padoša Jefiopi, daže ne byti v nich ostanku, jako sotreni byša pred Gospodem i pred siloju Jego, i pleniša korysti mnogi:
14 i izsekoša vesi ich okrest Gedora, velik bo strach Gospodeň objat ich, i pleniša vsja grady ich, zane mnogi korysti byša v nich:
15 i kuščy skotskija i amazonov izsekoša, i vzjaša skota množestvo i velbljudy, i vozvratišasja vo Ijerusalim.

15

1 Azaria že syn Adadov, bysť na nem Duch Božij:
2 i izyde vo sretenije Ase i vsemu Iude i Veniaminu i reče jemu: uslyšite ma, Asa i ves Iuda i Veniamin: Gospoď s vami, jako byste s Nim: i ašče vzyščete Jego, obrjaščetsja vam, ašče že ostavite Jego, ostavit vas:
3 mnozi dnije (budut) vo Izraili bez Boga istinnago i bez svjaščennika učaščago i bez zakona:
4 jegda že obraťjatsja v pečali ko Gospodu Bogu Izrailevu i vzyščut Jego, i obrjaščetsja im:
5 i vo vrema ono ne budet mir ischoďaščemu i vchoďaščemu, jako užas Gospodeň na vsech obitajuščich na zemli
6 i opolčitsja jazyk na jazyk i grad protivu grada, jako Gospoď smutit ich vo vsjacej pečali:
7 i vy ukrepitesja, i da ne oslabejut ruki vašja, jesť bo mzda delu vašemu.
8 I jegda uslyša Asa slovesa sija i proročestvo Azarii proroka, ukrepisja i oťja vsja idoly ot vseja zemli Iudiny i Veniamini i ot gradov, ichže soderžaše Ijerovoam v gore Jefremli, i osvjati oltar Gospodeň, iže be pred chramom Gospodnim:
9 sobra že (vsego) Iudu i Veniamina i prišelcev obitajuščich s nim ot Jefrema i ot Manassii i ot Simeona, mnozi bo k nemu pribegoša ot Izrailja, jegda uvideša, jako Gospoď Bog jego s nim.
10 I sobrašasja vo Ijerusalim v mesjac tretij, v leto pjatojenadesjať carstva Asy,
11 i požroša Gospodu v deň toj ot korystej, ichže privedoša, volov sedm sot i ovec sedm tysjašč,
12 i poidoša v zavete, ježe iskati Gospoda Boga otec svoich vsem serdcem i vseju dušeju svojeju:
13 i (reče): vsjak, iže ašče ne vzyščet Gospoda Boga Izraileva, da umret ot junago daže do starejšago, ot muža daže do ženy.
14 I kljašasja Gospodu glasom velikim v vosklicanii i v trubach i v rožanych.
15 I vozradovasja ves Iuda o kljatve, jako ot vseja duši kljašasja, i vseju voleju vzyskaša Jego, i obretesja im, i dade im Gospoď pokoj okrest.
16 I Maachu mater svoju otluči, da ne služit Astartu, i sokruši idola i sožže v potoce Kedrstem.
17 Tokmo vysokich ne otstavi, ješče bo bjachu vo Izraili, no serdce Asy be soveršenno vo vsech dnech jego:
18 i vnese svjataja Davida otca svojego i svjataja svoja v dom Božij, srebro i zlato i sosudy.
19 I braň ne bysť jemu daže do tridesjať pjatago leta carstva Asina.

16

1 I v leto tridesjať osmoje carstva Asina, vzyde Vaasa car Izrailev na Iudu i stenami ukrepi Ramu, da ne dast vchoda i ischoda Ase carju Iudinu.
2 I vzja Asa srebro i zlato ot sokrovišč domu Gospodňa i domu careva, i posla ko (Venadadu) synu Adera carja Sirska, živuščemu v Damasce, glagolja:
3 položi zavet meždu mnoju i toboju i meždu otcem moim i otcem tvoim: se poslach tebe srebro i zlato: priidi i otženi ot mene Vaasu carja Izraileva, i da otidet ot mene.
4 I posluša syn Aderov carja Asy i posla načalniki vojev svoich na grady Izrailevy, i porazi Ainona i Dana, i Avelmaina i vsja okrestnaja Neffalimlja.
5 I bysť jegda uslyša Vaasa car Izrailev, ostavi ktomu sozidati Ramu i ostavi delo svoje.
6 Asa že car vzja vsego Iudu i vzja kamenije ot Ramy i les jeja, jaže na sozdanije ugotova Vaasa, i sozda iz nich Gavaju i Masfu.
7 I vo vrema ono priide Ananij prorok ko Ase carju Iudinu i reče jemu: poneže imel jesi upovanije na carja Sirska, a ne upoval jesi na Gospoda Boga tvojego, togo radi spasesja sila carja Sirskago ot ruku tvojeju:
8 ne Jefiopi li i Liviane bjachu na ťja v sile mnoze, v derzosti kolesnic i konnik vo množestvo zelo? I jegda upoval jesi na Gospoda, predade ich v ruku tvoju:
9 oči bo Gospodni nazirajut vsju zemlju, ježe ukrepiti suščich serdcem soveršennym k Nemu: buje sotvoril jesi sije, (sego radi) otnyne budet na ťja braň.
10 Razgnevasja že Asa na proroka i vsadi jego v temnicu, poneže prognevasja o sem: i ubi Asa ot ljudij vo vrema to (mnogich).
11 I se, slovesa Asy, pervaja i posledňaja, pisana suť v knize carej Iudinych i Izrailja.
12 I razbolesja Asa v leto tridesjať devjatoje carstva svojego nogama, bolezniju zelnejšeju: i niže v nemošči svojej vzyska Gospoda, no vračev.
13 Uspe že Asa so otcy svoimi, i umre v leto četyredesjať pervoje carstva svojego:
14 i pogreboša jego vo grobe, jegože iskopa sebe vo grade Davidove, i položiša jego na odre, i napolniša aromatami i rodami mirov blagouchannych, i sotvoriša jemu pogrebenije veliko zelo.

17

1 I vocarisja Iosafat syn jego vmesto jego, i ukrepisja Iosafat nad Izrailem:
2 raspoloži že silu vo vsech gradech Iudinych krepkich i postavi vojevody vo gradech Iudinych i vo gradech Jefremovych ichže pobra prežde Asa otec jego.
3 I bysť Gospoď so Iosafatom, jako choždaše v putech Davida otca svojego pervych i ne vzyska idolov,
4 no Gospoda Boga otca svojego vzyska i pojde v poveleniich otca svojego, a ne po delom Izrailevym:
5 i ukrepi Gospoď carstvo v ruku jego, i daša vsja Iudea dary Iosafatu, i bysť jemu bogatstvo i slava mnoga.
6 I voznesesja serdce jego v puti Gospodni, i ktomu izja vysokaja i dubravy ot zemli Iudiny.
7 V tretije že leto carstva svojego posla načalniki svoja i synov silnych Avdiju i Zachariju, i Nafanaila i Michea, da učat vo gradech Iudinych:
8 i s nimi leviti Samea i Nafania, i Zavdia i Asiil, i Semiramof i Ionafan, i Adonia i Tovia i Tovadonia leviti, i s nimi Jelisama i Ioram žercy:
9 učachu že vo Iudei, imejušče knigu zakona Gospodňa, i prochoždachu grady Iudiny i učachu ljudi.
10 I bysť strach Gospodeň na vsech carstvach zemnych okrest Iudy, i ne vojevaša protivu Iosafata.
11 I ot inoplemennik Iosafatu dary prinošachu srebro i dani: Aravi že privoždachu jemu ovnov ovčich sedm tysjašč i sedm sot, i kozlov sedm tysjašč sedm sot.
12 I be Iosafat preduspevaja velik v vysotu i sozda vo Iudei domy i grady krepki.
13 I mnoga dela byša jemu vo Iudei: i mužije ratnicy krepcy silnii vo Ijerusalime.
14 I sije čislo ich po domom otečestv ich: i vo Iude tysjaščenačalnicy Jednas vožď i s nim synove silnii sily trista tysjašč:
15 i po nem Ioanan načalnik i s nim dvesti osmdesjat tysjašč:
16 po nemže Amasia, syn Zachariin, userdsvujaj Gospodu i s nim dvesti tysjašč mužej silnych.
17 I ot Veniamiňa silnii sily Jeliad, i s nim deržaščich luk i ščity dvesti tysjašč silnych:
18 i po nem Iozavad, i s nim sto osmdesjat tysjašč, silnii ko brani.
19 Sii služaščii carju, krome onych, ichže postavi car po gradom krepkim vo vsej Iudei.

18

1 I bysť Iosafatu bogatstvo i slava mnoga, i pojat ženu v domu Achaavli.
2 I snide pri koncy let ko Achaavu v Samariju: i zakla jemu Achaav ovny i voly mnogi, i ljudem suščym s nim, i uveščavaše jego, da snidet s nim v Ramof Galaadskij.
3 I reče Achaav car Izrailev ko Iosafatu carju Iudinu: pojdeši li so mnoju v Ramof Galaadskij? I reče jemu: jakože az, tako i ty: i jakože ljudije tvoi, tako i ljudije moi s toboju na braň.
4 I reče Iosafat carju Izrailevu: voprosi ubo dnes Gospoda.
5 I sobra car Izrailev prorokov četyresta mužej i reče k nim: pojdu li v Ramof Galaadskij na braň, ili uderžusja? I reša: vzydi, i predast Bog v ruku carevu.
6 Reče že Iosafat: nesť li zde proroka Gospodňa ješče, da ot nego voprosim?
7 I reče car Izrailev ko Iosafatu: jesť ješče muž jedin, imže voprositi Gospoda, no az nenaviždu jego, poneže ne proricaet mne vo blagaja, zane vsi dnije jego vo zlaja: sej Michea syn Ijemvlin . Reče že Iosafat: ne glagoli, carju tako.
8 I prizva car Izrailev jedinago ot jevnuch i reče jemu: (prizovi) skoro Micheju syna Ijemvlina.
9 Car že Izrailev i Iosafat car Iudin kijždo seďaše na prestole svojem, i oblečena krasotoju carskoju, seďasta že na prostranstve bliz vrat Samarijskich, i vsi prorocy proročestvovachu pred nima.
10 I sotvori sebe Sedekia syn Chanaaň rogi železny i reče: sija glagolet Gospoď: simi izbodeši Siriju, dondeže skončaetsja.
11 I vsi prorocy proricachu tako, glagoljušče: vzydi v Ramof Galaadskij i preduspeješi, i predast Gospoď v ruku carevu.
12 Vestnik že, šedyj prizvati Micheju, reče jemu: se, rekoša prorocy jedinemi usty blagaja o cari da budut ubo i tvoja slovesa, jakože jedinago ot nich, i da rečeši blagaja.
13 I otvešča Michea: živ Gospoď, jako ježe ašče rečet Bog ko mne, sije vozglagolju.
14 I priide ko carju, i reče jemu car: Micheje, imam li iti Ramof Galaadskij na braň, ili uderžusja? I otvešča: vzydi i preduspeješi, i predadutsja (vrazi) v ruki vašja.
15 I reče jemu car: koliko krat zaklinaju ťja, da ne glagoleši mne, tokmo istinu vo ima Gospodne.
16 I reče Michea: videch vsego Izrailja rastočena po goram jako ovcy, imže nesť pastyrja: i reče Gospoď: ne imut sii vožda, da vozvraťjatsja kijždo v dom svoj v mire.
17 I reče car Izrailev ko Iosafatu: ne rech li tebe, jako ne proricaet o mne blagaja, no tokmo zlaja?
18 I reče Michea: ne tako: slyšite slovo Gospodne: videch Gospoda seďašča na prestole Svojem, i vsja sila nebesnaja predstojaše odesnuju Jego i ošujuju Jego:
19 i reče Gospoď: kto prelstit Achaava carja Izraileva, da vzydet i padet v Ramofe Galaadstem? I glagolaše jedin tako, i in reče tako:
20 i izyde duch, i sta pred Gospodem, i reče: az prelšču jego: jemuže Gospoď, v čem, reče, (prelstiši)?
21 I reče: izydu i budu duch lživ vo ustech vsech prorokov jego: reče že (Gospoď): prelstiši i prevozmožeši, izydi i sotvori tako:
22 i nyne se, Gospoď dade ducha lživa vo usta vsem prorokom tvoim sim, i Gospoď glagola o tebe zlaja.
23 I pristupi Sedekia syn Chanaaň, i udari Micheju v lanitu i reče jemu: koim putem projde Duch Gospodeň ot mene, ježe glagolati k tebe?
24 Reče že Michea: se, uzriši v deň toj, jegda vnideši v ložnicu iz ložnicy, da ukryešisja.
25 I reče car Izrailev: vozmite Micheju, i otvedite ko Jemmiru načalniku grada i ko Ioasu kňazju synu carevu,
26 i rcyte: sija glagolet car: vverzite sego v temnicu, i da jast chleb pečali i vodu pečali, dondeže vozvraščusja v mire.
27 Reče že Michea: ašče vozvraščajasja vozvratišisja v mire, ne glagola Gospoď mnoju. I reče: slyšite, vsi ljudije.
28 I vzyde car Izrailev i Iosafat car Iudin v Ramof Galaadskij.
29 Reče že car Izrailev ko Iosafatu: prikryjusja i vnidu vo braň, ty že oblecysja v rizy moja. I prikrysja car Izrailev i vnide vo braň.
30 Car že Sirskij povele voždem kolesnic svoich, glagolja: ne ustremljajtesja na mala i na velika, no tokmo na samago carja Izraileva.
31 I bysť jegda uvideša načalnicy kolesnic Iosafata, glagolaša: car Izrailev jesť sej. I obydoša jego vojujušče. Iosafat že vozopi ko Gospodu, i Gospoď posluša jego, i otvrati ich Bog ot nego.
32 I bysť jegda uvideša vojevody kolesnic, jako ne bjaše car Izrailev, ostaviša jego.
33 I muž naljače luk primetno i porazi carja Izraileva meždu legkim i persjami. I reče vozataju svojemu: obrati ruku tvoju i izvedi ma ot brani jako iznemogoch.
34 I skončana bysť braň v deň toj, i car Izrailev be stoja na kolesnice svojej protivu Siriom daže do večera, i umre zachoďašču solncu.

19

1 I vozvratisja Iosafat car Iudin v dom svoj mirno vo Ijerusalim.
2 I izyde vo sretenije jemu Iiuj syn Ananiin prorok i reče k nemu: carju Iosafate, nečestivu li daeši pomošč, ili nenavidimomu ot Gospoda družiši? I reče jemu Iiuj: sego radi bysť na ťja gnev Gospodeň:
3 no tokmo dela blagaja obretošasja v tebe, zane oťjal jesi kumiry ot zemli Iudiny i ispravil jesi serdce tvoje vzyskati Gospoda.
4 I vselisja Iosafat vo Ijerusalime, i paki izyde k ljudem ot Virsavei daže do gory Jefremli, i vozvrati ich ko Gospodu Bogu otec svoich.
5 I postavi sudii vo vsech gradech Iudinych krepkich, vo vsjacem grade,
6 i reče sudijam: vidite, čto vy tvorite, ne čelovečeskij bo vy sud tvorite, no Gospodeň, i s vami slovesa suda:
7 i nyne da budet strach Gospodeň na vas, i chranite i tvorite, jako nesť u Gospoda Boga našego nepravdy, niže divlenija licu, ni prijatija mzdy.
8 Vo Ijerusalime že postavi Iosafat levitov i svjaščennikov i otcenačalnikov ot Izrailja v sud Gospodeň, da suďat živuščich vo Ijerusalime.
9 Povele že im, glagolja: tako tvorite vo strase Gospodni, vo istine i serdcem soveršennym:
10 vsjakuju rasprju, jaže priidet k vam, bratij vašich obitajuščich vo gradech svoich, meždu kroviju krove, i meždu povelenijem i zapovediju, i opravdaňmi i sudbami, razsudite im, da ne sogrešajut Gospodevi, i ne priidet gnev na vas i na bratiju vašu: tako tvorite i ne sogrešite:
11 i se Amaria, svjaščennik vožď nad vami vo vsjako slovo Gospodne: i Zavdia syn Ismail vožď v domu Iudine vo vsjakomu slovu carevu: i knižnicy i leviti pred vami: ukrepitesja i tvorite, i budet Gospoď so blagim.

20

1 Po sich že priidoša synove Moavli i synove Ammoni i s nimi ot Ammanitov ko Iosafatu na braň.
2 Priidoša že i skazaša Iosafatu, glagoljušče: idet protivu tebe veliko množestvo ot ob on pol morja ot Sirii, i se, stojat vo Asasan-Famare, iže jesť Jengaddi.
3 I ubojasja, i vdade Iosafat lice svoje vzyskati Gospoda, i propoveda post vo vsej Iudei.
4 I sobrasja ves Iuda vzyskati Gospoda: i ot vsech gradov Iudinych priidoša ko umoleniju Gospodňu.
5 I sta Iosafat v sobranii Iudy vo Ijerusalime, v domu Gospodni pred licem dvora novago,
6 i reče: Gospodi Bože otec našich, ne Ty li jesi Bog na nebesi gore, i Ty vladyčstvuješi vsemi carstvy jazyk, i v ruku Tvojeju jesť kreposť sily, i kto protivostanet Tebe?
7 Ne Ty li jesi Bog naš iskorenivyj živuščyja na zemli sej ot lica ljudij Tvoich Izrailja, i dal jesi ju semeni Avraamlju vozljublennomu Tvojemu vo veki?
8 I vselišasja na nej, i ustroiša v nej svjatyňu imeni Tvojemu, glagoljušče:
9 ašče napadut na ny zlaja, meč, sud, gubitelstvo, glad, stanem pred domom sim i pred Toboju, jako prizvano ima Tvoje v domu sem, i vozopijem k Tebe ot skorbej našich, i uslyšiši i spaseši:
10 i nyne se, synove Ammoni i Moavli i gora Siir, skvoze jaže ne izvolil jesi Izrailju proiti, jegda ischoždachu ot zemli Jegipetskija, no uklonišasja ot nich i ne izbiša ich:
11 i se, nyne sii napadajut na ny ischoďašče izgoniti nas ot nasledija našego, ježe predal jesi nam.
12 Gospodi Bože naš, ne sudiši li im? V nas bo nesť tolika kreposť, da možem semu množestvu soprotivitisja, ježe napade na ny, i ne vemy čto sodelati imamy im: no tokmo oči naši k Tebe.
13 I ves Iuda stojaše pred Gospodem, i čada ich, i ženy ich.
14 Be že Ioziil syn Zachariin, synov Vanea, synov Jeleila, synov Mafania levitina, ot synov Asafovych, i bysť na nem Duch Gospodeň posrede naroda,
15 i reče: slyšite, ves Iuda i obitajuščii vo Ijerusalime, i ty, carju Iosafate: sija reče Gospoď vam: ne bojtesja, niže užasajtesja ot lica naroda sego mnogago, nesť bo vaše opolčenije, no Božije:
16 zautra izydite protivu ich: se, voschoďat po voschodu Assis, i obrjaščete ich na krai reki protivu pustyni Ijeriil:
17 ne vaše jesť vojevati: sija razumejte i uzrite sije spasenije Gospodne s vami, Iudo i Ijerusalime: ne ubojtesja, ni užasajtesja zautra izyti protivu ich, i Gospoď s vami.
18 I prekloňsja Iosafat na lice svoje, i ves Iuda, i obitajuščii vo Ijerusalime, padoša pred Gospodem poklonitisja Gospodevi.
19 I vostaša leviti ot synov Kaafovych i ot synov Koreovych, chvaliti Gospoda Boga Izraileva glasom velikim v vysotu.
20 I zautra vostaša rano i izydoša v pustyňu Fekoje. I vnegda ischoditi im, sta Iosafat (posrede ich), i vozopi i reče: uslyšite ma, mužije Iudiny i vsi obitajuščii vo Ijerusalime: verujte v Gospoda Boga našego i uveritesja: verujte proroku Jego, i blagopospešitsja vam.
21 I sovetova s ljuďmi, i postavi psalmopevcy, i chvaljaščich ispovedatisja, i chvaliti svjataja, vnegda izyti pred siloju, i glagolachu: ispovedajtesja Gospodevi, jako blag, jako v vek milosť Jego.
22 Jegda že načaša chvalenija i ispovedanija, obrati Gospoď vojevati synov Ammonich na Moava i goru Siir, izšedšich na Iudu, i poraženi byša.
23 I vostaša synove Ammoni i Moavli na obitajuščich v gore Siiri, da pobijut ich i sokrušat: i jegda skončaša obitajuščich v Siire, vostaša drug na druga, da potrebjatsja.
24 Iuda že priide na soziranije ot pustyni, i vozzre, i vide množestvo: i se, vsi mertvi padše na zemlju, i ne be spasyjsja.
25 I izyde Iosafat i ljudije jego vzjati korysti ich, i obretoša skota mnogo, i odeždy, i korysti, i sosudy dražajšyja i pleniša ich: i byša sobirajušče korysti ich tri dni, jako mnogi bjachu.
26 Dne že četvertago sobrachusja vo udol blagoslovenija, ibo tako blagosloviša Gospoda: sego radi prozvaša mesto to udol blagoslovenija daže do sego dne.
27 I vozvratišasja vsi mužije Iudiny vo Ijerusalim i Iosafat vožď ich s veselijem velikim: jako vozveseli ich Gospoď o vrazech ich.
28 I vnidoša vo Ijerusalim so psaltirmi i guslmi i trubami v dom Gospodeň.
29 I bysť strach Gospodeň na vsja carstva zemnaja, vnegda uslyšati im, jako porazi Gospoď vragi Izrailevy.
30 I umirisja carstvo Iosafatovo, i dade jemu Gospoď pokoj okrest.
31 I carstvova Iosafat nad Iudoju, syj let tridesjati pjati, jegda carstvo prija i dvadesjať pjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Azuva, dšči Saliina.
32 I choždaše v putech otca svojego Asy, i ne uklonisja ot nich tvoriti pravoje pred Gospodem:
33 obače vysokaja ješče bjachu, i ješče ljudije ne upraviša serdca svojego ko Gospodu Bogu otec svoich.
34 Pročaja že dejanija Iosafatova pervaja i posledňaja, se, pisana suť vo slovesech Iiua syna Ananiina, iže napisa knigu carej Izrailevych.
35 I po sich soobščisja Iosafat car Iudin so Ochozijeju carem Izrailevym, i sej bezzakonnova,
36 zaneže sotvori, i otide k nemu, da sotvorjat korabli, ježe iti vo Farsis: i sotvori korabli v Gasion-Gavere.
37 I proročestvova Jelijezer syn Dodia ot Marisisa na Iosafata, glagolja: poneže vozimel jesi ljubov so Ochozijeju, sokruši Gospoď delo tvoje, i sokrušišasja korabli tvoja i ne vozmogoša poiti vo Farsis.

21

1 I uspe Iosafat so otcy svoimi, i pogreben bysť s nimi vo grade Davidove. I vocarisja Ioram syn jego vmesto jego.
2 I bratija jego synove Iosafatovy šesť: Azaria i Ijeil, i Zacharia i Azaria, i Michail i Safatia: vsi sii synove Iosafata carja Iudina.
3 I dade im otec ich mnogi dary: srebro i zlato, i oružije so grady krepkimi vo Iudei, carstvo že dade Ioramu, poneže sej be pervenec.
4 I vosta Ioram na carstvo svoje, i ukrepisja, i izbi vsju bratiju svoju mečem i nekiich ot načalnik Izrailevych.
5 Tridesjati i dvu let be Ioram, jegda nača carstvovati, i osm let carstvova vo Ijerusalime,
6 i choždaše po putem carej Izrailevych, jakože sodela dom Achaavl: dšči bo Achaavlja bysť žena jego: i sotvori zloje pred Gospodem.
7 I ne chote Gospoď iskoreniti domu Davidova radi zaveta, jegože zavešča s Davidom, i jakože reče jemu, dati jemu svetilnik i synom jego vo vsja dni.
8 Vo dnech onech otstupi Jedom ot Iudy i postavi sebe carja.
9 I pojde Ioram s načalniki svoimi, i vsja konnica s nim: i bysť, i vosta noščiju, i porazi Jedoma, iže obyde okrest jego, i načalniki kolesnic: i pobegoša ljudije v selenija svoja.
10 I otstupi ot Iudy Jedom daže do sego dne togožde vremene i Lovna otstupi iz pod ruki jego, zane ostavi Gospoda Boga otec svoich:
11 ibo toj sotvori vysokaja bo gradech Iudinych, i bluditi sotvori obitajuščich vo Ijerusalime i prelsti Iudu.
12 I priide k nemu pisanije ot Ilii proroka, glagolja: sija reče Gospoď Bog Davida otca tvojego: poneže ne chodil jesi po puti Iosafata otca tvojego i v putech Asy carja Iudina,
13 i chodil jesi v putech carej Izrailevych, i bluditi sotvoril jesi Iudu i obitajuščich vo Ijerusalime, jakože sobludi dom Achaavl, i bratiju tvoju, syny otca tvojego, lučšch tebe izbil jesi,
14 se, Gospoď porazit ťja jazvoju velikoju s ljuďmi tvoimi i s synmi tvoimi i s ženami tvoimi i so vsem imenijem tvoim:
15 ty že budeši v jazve ljutej, v bolezni čreva, dondeže izydut vnutrenňaja tvoja s jazvoju ot dnij vo dni.
16 I vozdviže Gospoď na Iorama inoplemenniki i Aravov i sopredelnyja Jefiopy:
17 i vzydoša na Iudu, i preodoleša, i pleniša vsja sokrovišča, jaže obretoša v domu careve, i synov jego i dščeri jego i ženy jego, i ne ostasja jemu syn, tokmo Ochozia menšij synov jego.
18 I po sich vsech porazi jego Gospoď čreva bolezniju neizcelnoju.
19 I bysť ot dnij vo dni, i jegda priide vrema dnij dva dni, i izyde črevo jego s bolezniju, i umre v razslablenii ljutem. I ne sotvoriša jemu ljudije po obyčaju pogrebenija, jakože pogrebenije otcem jego.
20 Tridesjati dvoju let bjaše, jegda carstvovati nača, i osm let carstvova vo Ijerusalime: chodi že ne chvalno, i pogreboša jego vo grade Davidove, obače ne vo grobech carskich.

22

1 Postaviša že carem obitajuščii vo Ijerusalime Ochoziju syna jego menšago vmesto jego: vsech bo staršich izbiša našedšii na nich razbojnicy Aravi i Alimazoňane, i vocarisja Ochozia syn Ioramov car Iudin:
2 dvadesjati dvu let syj Ochozia carstvovati nača, i jedino leto carstvova vo Ijerusalime. I ima materi jego Gofolia dšči Amvriina.
3 I sej chodil jesť po puti domu Achaavlja, mati bo jego be sovetnica, da grešit:
4 i sotvori lukavoje pred Gospodem jakože dom Achaavov, sii bo byša jemu sovetnicy po smerti otca jego, v pogublenije jemu,
5 i v sovetech ich choždaše: i pojde so Ioramom synom Achaava carja Izraileva na braň protivu Azaila carja Sirska v Ramof Galaadskij. I poraziša strelcy Iorama.
6 I vozvratisja Ioram izcelitisja vo Ijezrael ot ran, imiže raniša jego Sirjane v Ramofe, vnegda bratisja jemu so Azailem carem Sirskim. Ochozia že syn Ioraml car Iudin snide posetiti Iorama syna Achaavlja vo Ijezrael, razbolesja bo.
7 I ot Boga bysť prevraščenije Ochozii, da priidet ko Ioramu: i vnegda priiti jemu, izyde s nim Ioram protivu Iiua syna Namessiina, jegože pomaza Gospoď na dom Achaavl.
8 I bysť jegda otmsti Iiuj domu Achaavlju, i obrete načalniki Iudiny i bratiju Ochoziinu, služaščich Ochozii, i ubi ich: i ubi Iiuj Iorama, i ubeža Ochozia.
9 I reče Iiuj, ježe vzyskati Ochoziju: i jaša jego vračujuščasja v Samarii i privedoša jego ko Iiujevi, i ubi jego, i pogreboša jego: reša bo, jako syn Iosafatov jesť, iže vzyska Gospoda vsem serdcem svoim. I ne bysť v domu Ochoziine vosprijati silu o carstve.
10 I Gofolia mati Ochoziina vide, jako umre syn jeja, i vosta i pogubi vse sema carskoje v domu Iudine.
11 I vzja Iosavejef dšči careva Ioasa syna Ochoziina, i ukrade jego ot sredy synov carevych, jegda ubivachu ich, i dade jego i kormilicu jego v chraminu postelňuju, i skry jego Iosavejef dščer carja Iorama, sestra Ochoziina, žena Iodaa archijerea, i skry jego ot lica Gofoliina, i ne ubi jego.
12 I bysť s nimi v domu Božii sokryt šesť let, i carstvova Gofolia na zemli.

23

1 V leto že sedmoje ukrepisja Iodaj, i vzja sotniki, Azariju syna Ioramlja i Ismaila syna Ioanaňa, i Azariju syna Ovidova i Amasiju syna Adijeva i Jelisafana syna Zachariina s soboju v dom Gospodeň.
2 I obydoša Iudeju, i sobraša levity ot vsech gradov Iudinych i načalniki otečestv Izrailevych, i priidoša vo Ijerusalim.
3 I zavešča vse sobranije Iudino zavet v domu Božii so carem: i pokaza im syna careva i reče im (Iodaj): se, syn carev da vocaritsja, jakože glagola Gospoď o dome Davidove:
4 i nyne slovo sije, ježe sotvorite: tretija časť ot vas da izydet v subbotu, svjaščennikov i levitov, i vo vrata vchodov,
5 i tretija časť v domu careve, i tretija časť vo vratech srednich, i vsi ljudije (da budut) vo dvorech domu Gospodňa:
6 i niktože da vnidet v dom Gospodeň, tokmo svjaščennicy i leviti i iže služat ot levit: tii vnidut, jako osvjaščeni suť, vsi že ljudije da deržat stražu Gospodňu:
7 leviti že da choďat okrest carja, kijždo imeja oružije svoje v ruku svojeju, i vchoďaj v cerkov da ubijetsja, i da budut so carem, vchoďašču jemu i ischoďašču.
8 I sotvoriša leviti i ves Iuda po vsemu, jelika povele im Iodaj žrec: i vzjaša kijždo mužy svoja ot načala subboty daže do ischoda subboty: zaneže ne ostavi Iodaj žrec služby dnevnyja.
9 I dade Iodaj svjaščennik sotnikom po činu postavlennym mečy i ščity i broňa, jaže bjachu carja Davida v domu Božii,
10 i postavi vsja ljudi, kojegoždo vo oružii jego, ot desnyja strany cerkve daže do levyja strany oltarja i cerkve, nad carem okrest:
11 i izvede syna careva, i vozložiša na nego diadimu i svidenija, i postaviša jego carem, i pomaza jego Iodaj žrec i synove jego i rekoša da živet car.
12 I uslyša Gofolia glas ljudij tekuščich i ispovedajuščich i chvaljaščich carja, i vnide ko carju v cerkov Gospodňu,
13 i vide, i se, car stojaše na stepeni svojem, na vchode že kňazi i truby, i načalnicy okrest carja: i vsi ljudije zemli vozradovašasja i vostrubiša trubami, i pojušče vo organy pevcy, i chvaljašče chvaloju. I rasterza Gofolia rizy svoja, i vozopi i reče: napadajušče napadaete.
14 Izyde že Iodaj archijerej, i povele sotnikom i načalnikom sily i reče im: izrinite ju von iz cerkve, i izydite vsled jeja, i da ubijetsja mečem. Reče bo svjaščennik da ne umret v domu Gospodni.
15 I daša jej oslabu na malo, dondeže projde vrata konnik domu careva i ubiša ju tamo.
16 I zavešča Iodaj zavet meždu soboju i vsemi ljuďmi i carem, da byša byli ljudije Gospodni.
17 I vnidoša vsi ljudije zemli v dom Vaalov i razoriša jego, i oltari jego i idoly jego sokrušiša, i Matfana žerca Vaalova ubiša pred oltarem jego.
18 I vruči Iodaj žrec dela domu Gospodňa v ruku svjaščennikov i levitov, i vozstavi dnevnyja čredy žercev i levitov, jaže razdeli Davide v domu Gospodni, i voznese vsesožženija Gospodevi, jakože pisano jesť v zakone Moiseove, v radosti i peniich po raspoloženiju Davidovu:
19 i postavi pridverniki vo vratech domu Gospodňa, i da ne vnidet nečist vo vsjacej vešči:
20 i vzja otečestv načalniki, i silnyja, i načalniki ljudij, i vsja ljudi zemli, i vozvedoša carja ot domu Gospodňa, i vnide vratami vnutrennimi v dom carev, i posadiša carja na prestole carstem.
21 I vozveselišasja vsi ljudije zemstii i grad upokoisja, i Gofolia ubijena jesť mečem.

24

1 Sedmi let be Ioas, jegda carstvovati nača, i četyredesjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Savia ot Virsavei.
2 Sotvori že Ioas ugodnoje pred Gospodem vo vsja dni Iodaa svjaščennika.
3 I pojat jemu Iodaj ženy dve, i rodiša syny i dščeri.
4 I bysť po sich, i vzyde na serdce Ioasu, da voznovit dom Gospodeň.
5 I sobra svjaščenniki i levity i reče im: idite vo grady Iudiny, i soberite ot vsego Izrailja srebro ko obnovleniju chrama Gospodňa ot leta do leta, i pospešno sotvorite. Leviti že ne potščašasja.
6 I prizva car Ioas Iodaa načalnika i reče jemu: počto ne nadsmatrjal jesi levitov, ježe prinesti ot Iudy i ot Ijerusalima, ježe ustavleno jesť ot Moisea čeloveka Božija, jegda sobra Izrailja v skiniju svidenija?
7 Gofolia bo be nečestiva, i synove jeja razoriša dom Božij, jako svjataja domu Gospodňa sotvoriša Vaalimu.
8 I povele car, da sotvorjat kovčežec i postavjat pri vratech Gospodnich izvne,
9 i da propoveďat vo Iudei i vo Ijerusalime, prinositi Gospodu, jakože ustavi Moisej rab Božij nad Izrailem v pustyni.
10 I daša vsi načalnicy i vsi ljudije, i vnošachu i vlagachu v kovčežec, dondeže napolnisja.
11 I bysť jegda prinošachu kovčežec k nastojatelem carevym rukami levitskimi, i jegda uvideša, jako umnožisja srebro, i prichoždaše pisar carev i nastojatel velikago žerca, i vybirachu iz kovčežca, i (paki) postavljachu na mesto jego: tako tvorjachu ot dne do dne, i sobraša srebra mnogo.
12 I vdade je car i Iodaj žrec tvorjaščym dela na delo domu Gospodňa: i naimachu kamenosečcy i drevodeli, da ustrojajut dom Gospodeň, i kovačy železu i medi, da ukrepjat dom Gospodeň.
13 I tvorjachu tvorjaščii dela, i vzyde dolgota del rukami ich, i vozstaviša dom Gospodeň v sostojanije (prežneje) jego, i ukrepiša.
14 Jegda že soveršiša, prinesoša ko carju i ko Iodaju ostanok srebra, iz negože sotvoriša sosudy v dom Gospodeň, sosudy v služenije vsesožženij, i kadilnicy zlatyja i srebrjanyja, i prinošachu vsesožženija v domu Gospodni neprestanno, vo vsja dni Iodaevy.
15 I sostaresja Iodaj ispolnen dnij, i umre syj sta tridesjati let vnegda skončatisja jemu:
16 i pogreboša jego vo grade Davidove so carmi, poneže sotvori blagoje so Izrailem i s Bogom i s domom Jego.
17 I bysť po skončanii Iodaeve, vnidoša načalnicy Iudiny i poklonišasja carju: togda posluša ich car.
18 I ostaviša cerkov Gospoda Boga otec svoich i služachu Astarte i istukannym: i bysť gnev (Gospodeň) na Iudu i Ijerusalim v deň toj.
19 I posla k nim proroki, da obraťjatsja ko Gospodu, i ne poslušaša: i zasvidetelstvova im, i ne pokorišasja.
20 I Duch Božij obleče Azariju svjaščennika syna Iodaeva, i sta pred ljuďmi i reče im: sija glagolet Gospoď: počto prestupaete povelenija Gospodňa? Ne pospešitsja vam, jako ostaviste Gospoda, i ostavit vas.
21 I napadoša na nego i pobiša i kamenijem po poveleniju Ioasa carja, vo dvore domu Gospodňa.
22 I ne vospomanu Ioas car miloserdija, ježe sotvori Iodaj otec jego s nim, no ubi syna jego: iže, jegda umiraše, reče: da vidit i sudit Gospoď.
23 I bysť po skončanii leta, vosta na nego sila Sirskaja, i priide na Iudu i na Ijerusalim, i ubiša vsja načalniki v ljudech v cerkvi, i ves plen ich poslaša ko carju v Damask:
24 zane v malych mužech priide sila Sirskaja, i Bog predade v ruce ich silu mnogu zelo, zane ostaviša Gospoda Boga otec svoich: i na Ioasa sotvori sud.
25 I po otšestvii ich ot nego, ostavlenu jemu sušču v boleznech velikich, i napadoša na nego rabi jego za krov svjaščennika syna Iodaeva, i ubiša jego na posteli jego, i umre: i pogreboša jego vo grade Davidove, no ne pogreboša jego vo grobech carskich.
26 Napadšii že na nego, Zaved syn Semaafov Ammaniťjanin i Iozaved syn Samarifov Moaviťjanin,
27 i synove jego vsi, i pristupiša k nemu pjať. I pročaja sloves jego, se, napisana v letopisce carstem. I vocarisja Amasia syn jego vmesto jego.

25

1 Dvadesjati pjati let bysť Amasia, jegda carstvovati nača, i dvadesjať devjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Ioadaeň ot Ijerusalima.
2 I sotvori pravoje pred Gospodem, obače ne serdcem soveršennym.
3 I bysť jegda utverdisja carstvo v ruce jego, i umertvi raby svoja iže ubiša carja otca jego.
4 Synov že ich ne izbi po zapovedem zakona Gospodňa, jakože pisano jesť v knize zakona Moiseova, jakože povele Gospoď, glagolja: ne umrut otcy za syny, i synove ne umrut za otcy, no kijždo vo grese svojem umret.
5 I sobra Amasia dom Iudin, i postavi ich po domom otečestv ich v tysjaščniki i sotniki, vo vsej Iudei i Veniamine: i sočte ich ot dvadesjati let i vyšše, i obrete ich trista tysjašč silnych ischoditi na braň, deržaščich kopija i ščity.
6 Ješče že naja ot Izrailja sto tysjašč chrabrych v sile, za sto talant srebra.
7 I priide čelovek Božij k nemu, glagolja: o, carju da ne izydet s toboju sila Izraileva, nesť bo Gospoď so Izrailem, so vsemi syny Jefremli:
8 jako ašče mniši ukrepitisja s nimi, v begstvo obratit ťja Gospoď pred vragi, zane ot Gospoda jesť ukrepitisja i v begstvo obratitisja.
9 Reče že Amasia k čeloveku Božiju: i čto sotvorju o ste talantach, jaže dach sile Izraileve? I reče čelovek Božij: imať Gospoď dati tebe množae sich.
10 I otluči Amasia silu prišedšuju k nemu ot Jefrema, otiti na mesto svoje. I razgnevašasja zelo na Iudu, i vozvratišasja vo stranu svoju vo gneve jarosti.
11 I Amasia ukrepisja, i vzja ljudi svoja i ide vo udol Slanuju, i porazi tamo synov Siir desjať tysjašč.
12 I desjať tysjašč živych jaša synove Iudiny, i privedoša ich na verch nekotoryja stremniny, i svergoša ich stremglav s vysoty stremniny, i vsi razsedošasja.
13 Synove že sily, ichže otsla Amasia, da ne idut s nim na braň, napadoša na grady Iudiny ot Samarii daže do Veforona: i ubiša ot nich tri tysjaščy, i pleniša plen mnog.
14 I bysť jegda vozvratisja Amasia poraziv Idumeju, i prinese sebe bogov synov Siir, i postavi v bogi sebe, i poklaňašesja im i sam kaďaše im.
15 I bysť gnev Gospodeň na Amasiju, i posla k nemu proroka, i reče jemu: počto vzyskal jesi bogov ljudskich, iže ne izbaviša ljudij svoich ot ruku tvojeju?
16 I bysť jegda toj glagolaše k nemu, i otvešča jemu: jeda sovetnika careva postavich ťja? Vnemli, da ne bijen budeši. I umolča prorok i reče: vem, jako voschote Gospoď potrebiti ťja, zaneže sotvoril jesi sije zlo) i ne poslušal jesi soveta mojego.
17 I sovešča Amasia car Iudin, i posla ko Ioasu synu Ioachaza syna Iiujeva, ko carju Izrailevu, glagolja: priidi, da uvidimsja meždu soboju v lice.
18 I posla Ioas car Izrailev ko Amasii carju Iudinu, glagolja: tern, iže v Livane, posla ko kedru livansku, glagolja: dažď dščer tvoju synu mojemu v ženu, i se, priidut zverije, iže v dubrave Livanstej: i priidoša zverije i potoptaša tern:
19 rekl jesi: se, porazich Idumeju, i vozdvizaetsja serdce tvoje v gordyňu: nyne sedi v domu tvojem, i počto soveščavaeši sebe lukavoje? Padeši ty i Iuda s toboju.
20 I ne posluša Amasia, zane ot Gospoda bysť, da predastsja v ruki Ioasu, jako vzyska bogov Idumejskich.
21 I vzyde Ioas car Izrailev, i javistasja drug drugu, toj i Amasia car Iudin, v Vefsamise, iže jesť Iudin.
22 I pade Iuda pred licem Izrailevym, i beža kijždo v žilišče svoje.
23 I Amasiju carja Iudina syna Ioasova, syna Ochoziina, jat Ioas car Izrailev v Vefsamise, i vvede jego vo Ijerusalim, i razori steny Ijerusalimli ot vrat Jefremlich daže do vrat ugla na četyresta lakot:
24 i vse zlato i srebro, i vsja sosudy obretšyjasja v domu Gospodni i u Avdedoma, i sokrovišča domu careva, i synov zaloga, i vozvrati v Samariju.
25 I požive Amasia syn Ioasov, car Iudin, po umertvii Ioasa syna Ioachazova carja Izraileva pjaťnadesjať let.
26 Pročaja že slovesa Amasiina pervaja i posledňaja, ne se li, pisana suť v knize carej Iudinych i Izrailevych?
27 I vo vrema jegda Amasia otstupi ot Gospoda, i napadoša na nego napadenijem, i pobeže iz Ijerusalima v Lachis. I poslaša vsled jego v Lachis, i ubiša jego tu.
28 I vzjaša jego na konech i pogreboša jego so otcy jego vo grade Davidove.

26

1 I vzjaša vsi ljudije Iudiny (syna jego) Oziju, on že be let šestinadesjati, i postaviša jego carem vmesto Amasii otca jego.
2 Toj sozda Jelaf, toj vozvrati jego Iude po uspenii carja so otcy jego.
3 Šestinadesjati let bysť Ozia, jegda carstvovati nača, i pjaťdesjat dva leta carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Ijechelia ot Ijerusalima.
4 I sotvori pravoje pred Gospodem po vsem, jelika sotvori Amasia otec jego,
5 i be vzyskaja Gospoda vo dni Zacharii razumejuščago vo strase Gospodni, i vo dni jego vzyska Gospoda, i blagopospeši jemu Gospoď.
6 I izyde, i opolčisja protivu inoplemennikov, i razori steny Gefski i steny Iavnira i steny Azota i sozda grady Azotski i vo inoplemennicech.
7 I ukrepi jego Gospoď protivu inoplemennikov i protivu Aravov, iže obitachu v kameniich, i protivu Mineov.
8 I daša Mineje dary Ozii, i prosly ima jego daže do vchoda Jegipetskago, poneže ukrepisja do vysoty.
9 Sozda že Ozia stolpy vo Ijerusalime i nad vraty ugla i nad vraty judolnymi i nad uglami, i ukrepi ich:
10 i ustroi stolpy v pustyni, i iskopa klaďazi mnogi, poneže imaše mnogi skoty na poli i v pustyni, i delateli vinogradov na gorach i na Karmile, be bo muž ljubozemledelen.
11 Bysť že Ozii sila tvorjaščaja braň, i ischoďaščaja k opolčeniju na braň, i vchoďaščaja na opolčenije v čislo: i be čislo ich pod rukoju Ijeilja pisarja i Maasii sudii i pod rukoju Ananii namestnika carska.
12 Vse čislo otečestv načalnikov silnych na braň dve tysjaščy šesť sot,
13 i s nimi sily vojennyja trista sedm tysjašč i pjať sot: sii tvorjachu braň v sile krepce, pomogajušče carju protivu supostat.
14 Ugotova že im Ozia vsej sile ščity i kopija, i šlemy i broňa, luki že i praščy na metanije kamenija.
15 I sotvori vo Ijerusalime chitrosti uchiščrenyja vymyslom, ježe byti im na stolpech i na uglech, da meščut strely i kamenija velija: i slyšano bysť ustrojenije jego do daleča, poneže udivlen bysť iščja pomošči (ot Gospoda), dondeže ukrepisja.
16 I jegda ukrepisja, voznesesja serdce jego na pagubu (svoju): i obide Gospoda Boga svojego, i vnide v cerkov Gospodňu pokaditi nad oltarem fimiamov.
17 I vnide po nem Azaria svjaščennik i s nim svjaščennicy Gospodni osmdesjat, synove silnii.
18 I staša protivno Ozii carju i rekoša jemu: nesť tvoje, Ozije, da kadiši fimiamom Gospodevi, no tokmo svjaščennikom synom Aaronim osvjaščennym kaditi: izydi iz svjatilišča, jako otstupil jesi ot Gospoda: i ne vmenitsja tebe sije vo slavu ot Gospoda Boga.
19 I prognevasja Ozia, i v ruku jego kadilnica ježe kaditi vo chrame: i vnegda razjarisja on na žercy Gospodni, i prokaza vzyde na čelo jegože pred svjaščenniki v domu Gospodni, na oltari fimiamnem.
20 I obratisja k nemu Azaria archijerej i svjaščennicy, i se, toj prokažen na čele svojem, i izgnaša jego ottudu, ibo i sam tščašesja izyti, jako obliči jego Gospoď.
21 Bysť že Ozia car prokažen daže do dne smerti svojeja i seďaše v domu otlučene prokažen, poneže ottoržen bysť ot domu Gospodňu: Ioafam že syn jego be nad carstvom jego suďa ljudem zemli.
22 Pročaja že slovesa Ozii pervaja i posledňaja napisana u Isaii syna Amosova proroka.
23 I uspe Ozia so otcy svoimi, i pogreboša jego so otcy jego v poli carskich grobov, zane reša, jako prokažen bysť. I vocarisja Ioafam syn jego vmesto jego.

27

1 Syn dvadesjati i pjati let bjaše Ioafam, jegda carstvovati nača, i šesťnadesjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Ijerusa, dšči Sadokova.
2 I sotvori pravoje pred Gospodem po vsem, jaže sotvori Ozia otec jego, obače ne vnide v cerkov Gospodňu, i ješče ljudije sogrešachu.
3 Toj sozda vrata domu Gospodňa vysokaja, i na stene Ofli sozda mnoga:
4 i grady sozda na gorach Iudinych, i v dubravech dvory i stolpy.
5 I toj opolčisja protivu carja synov Ammonich i odole jego: i dajachu jemu synove Ammoni na vsjakoje leto po stu talant srebra i desjať tysjašč kor (mer) pšenicy i desjať tysjašč jačmeňa: sija jemu prinošaše car synov Ammonich na leto, v pervoje leto i vtoroje i tretije.
6 I ukrepisja Ioafam, jako ugotova puti svoja pred Gospodem Bogom svoim.
7 Pročaja že slovesa Ioafamlja, i braň, i dejanija jego, se, pisana v knize carej Iudinych i Izrailevych.
8 Syn dvadesjati i pjati let bjaše, jegda carstvovati nača, i šesťnadesjať let carstvova vo Ijerusalime.
9 Uspe že Ioafam so otcy svoimi i pogreben bysť vo grade Davidove. I vocarisja Achaz syn jego vmesto jego.

28

1 Syn dvadesjati i pjati let be Achaz, jegda carstvovati nača, i šesťnadesjať let carstvova vo Ijerusalime: i ne sotvori pravoje pred Gospodem, jakože David otec jego.
2 I pojde po putem carej Izrailevych: ibo i izvajannaja sotvori,
3 i idolom ich požre v zemli Vejennomli i provede synov svoich skvoze ogň po merzostem jazykov, ichže potrebi Gospoď ot lica synov Izrailevych:
4 i kaďaše na vysokich i na cholmech i pod vsjakim drevom dubravnym.
5 I predade jego Gospoď Bog jego v ruce carja Sirska i porazi jego, i pleni ot nich plen mnog, i privede v Damask, i v ruki carja Izraileva predade jego, i porazi jego jazvoju velikoju.
6 I ubi Fakej syn Romelijev car Izrailev ot Iudy vo jedin deň sto dvadesjať tysjašč mužej krepkich siloju, jegda ostaviša Gospoda Boga otec svoich.
7 I ubi Zechrij muž silen ot Jefrema Maasiju syna careva i Jezrikama načalnika domu jego i Jelkana namestnika careva.
8 Pleniša že synove Izrailevy ot bratii svoich trista tysjašč žen, synov i dščerej: i plen mnog pleniša ot nich, i prinesoša korysti v Samariju.
9 I be tamo prorok Gospodeň, imenem Odid, iže izyde vo sretenije vojem grjaduščym v Samariju i reče im: se, gnev Gospoda Boga otec vašich protivu Iudy, i predade ich v ruki vašja, i ubiste ich vo gneve, i daže do nebese dostiže (vaše nemiloserdije):
10 i nyne synov Iudinych i Ijerusalimlich vy glagolete pokoriti v raby i rabyni: ne se li, az jesm s vami, svidetelstvovati Gospodu Bogu vašemu?
11 I nyne poslušajte mene i vozvratite plen, jegože pleniste ot bratij vašich, jako gnev jarosti Gospodni na vas.
12 I vostaša načalnicy ot synov Jefremlich, Azaria syn Ioanan i Varachia syn Vasallimofov, i Jezekia syn Sellumov i Amasia syn Jeldaev na grjaduščich ot brani,
13 i rekoša im: ne vvedite plena semo k nam, zane sogrešim Gospodu, vy choščete priložiti ko grechom našym i k bezumiju našemu, velik bo grech naš, i gnev jarosti Gospodni na Izraili.
14 I ostaviša voini plen i korysti pred načalniki i pred vsem množestvom.
15 I vostaša mužije rečennii po imeni i vzjaša plenenych, i vsech nagich oblekoša ot korystej, i odejaša ich i obuša ich, i daša jasti i piti im i pomazatisja, i vsadiša na poďaremnika vsjakago nemoščnago, i otvezoša ich vo Ijerichon grad finičeskij ko bratii ich, i vozvratišasja v Samariju.
16 Vo vrema ono posla car Achaz ko carju Assursku, prosja pomošči sebe i v tom,
17 poneže Idumeane napadoša i poraziša Iudu i pleniša plen:
18 i inoplemennicy napadoša na grady napolnyja i ot poludennyja Iudei i vzjaša Vefsamis, i jaže v domu Gospodni, i jaže v domu carstem, i kňazej, i daša carju Ailon i Gadirof, i Sochof i vesi jego, i Gamzon i vesi jego, i Famnu i vesi jeja, i vselišasja tamo.
19 Jako smiri Gospoď Iudeju radi Achaza carja Iudina, poneže otstupi otstuplenijem ot Gospoda.
20 I priide na nego Felgafellasar car Assurskij, i ozlobi jego, i preseli, iže bjachu v Damasce, v Midiju, iz Sirii že preseli v Damask prebyvati.
21 I vzja Achaz suščaja v domu Gospodni i jaže v domu carstem i u načalnikov, i dade carju Assursku: i ne bysť na pomošč jemu, no tokmo k pečali jego.
22 I priloži otstupiti ot Gospoda i reče car Achaz:
23 vzyšu bogov Damaskovych bijuščich ma. I reče: bozi carja Sirska, tii ukrepljajut ich, sim ubo požru, i budut mi v pomošč. Tii že byša k padeniju jego i vsego Izrailja.
24 I ostavi Achaz sosudy domu Gospodňa i sokruši ich, i zaključi vrata domu Božija, i sotvori sebe trebišča vo vsech uglech Ijerusalima,
25 i vo vsech gradech Iudinych sotvori vysokaja, ježe kaditi bogom čuždim, i razgneva Gospoda Boga otec svoich.
26 Pročaja že slovesa jego i dejanija jego pervaja i posledňaja, se, pisana suť v knize carej Iudinych i Izrailevych.
27 I uspe Achaz so otcy svoimi, i pogreboša jego vo grade Davidove, ibo ne vnesoša jego vo groby carej Izrailevych. I vocarisja Jezekia syn jego vmesto jego.

29

1 I Jezekia nača carstvovati syj dvadesjati i pjati let, i dvadesjať devjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Avia, dščer Zachariina.
2 Sotvori že pravoje pred Gospodem po vsem, jaže sotvori David otec jego.
3 I bysť jegda sta na carstve svojem v mesjac pervyj, otverze dveri domu Gospodňa i obnovi ich,
4 i vvede svjaščenniki i levity, i postavi ich na strane jaže k vostoku,
5 i reče im: poslušajte ma, leviti, nyne očistitesja i očistite dom Gospoda Boga otec našich, i izrinite nečistotu iz svjatilišča:
6 jako otstupiša otcy naši i sotvoriša lukavoje pred Gospodem Bogom našim, i ostaviša Jego, i otvratiša lice svoje ot skinii Gospodni, i daša chrebet,
7 i zaključiša vrata chrama, i pogasiša svetilniki, i fimiamom ne kadiša, i vsesožženij ne prinesoša vo svjatilišči Bogu Izrailevu:
8 i razgnevasja jarostiju Gospoď na Iudu i na Ijerusalim, i predade ich vo užas i pogublenije i na zvizdanije, jakože vy vidite očima vašima:
9 i se, poraženi byša otcy naši mečem, i synove naši i dščeri našja i ženy našja v plenenii v zemli ne svojej, jakože i nyne suť:
10 nyne ubo položite na serdca vaša, ježe zaveščati zavet s Gospodem Bogom Izrailevym, i otvratit gnev jarosti Svojeja ot nas:
11 i nyne ne prenebregajte, jako vas izbra Gospoď stojati pred Nim, služiti Jemu, i da budete Jemu služašče i kaďašče.
12 I vostaša leviti, Maal syn Amasijev i Ioil syn Zacharijev ot synov Kaafovych, i ot synov Merarinych Kis syn Avdijev i Azaria syn Ilaelilov, i ot synov Gedsonich Ioadad syn Zemmaň i Ioadam, sii synove Ioachaini:
13 ot synov Jelisafanich Samarij i Ijeiil, i ot synov Asafovych Zacharia i Matfania,
14 i ot synov Jemanich Ijeiil i Semej, ot synov že Idifumlich Samafia i Oziil:
15 sobraša že bratiju svoju i osvjatišasja po zapovedi careve povelenijem Gospodnim, da očisťjat dom Božij:
16 i vnidoša svjaščennicy vnutr cerkve Gospodni, da očisťjat ju, i izvergoša vsju nečistotu obretennuju v domu Gospodni i vo dvore domu Gospodňa: i vzemše leviti, iznesoša k potoku Kedrsku von.
17 I načaša v pervyj deň novomesjačija pervago mesjaca očiščati, i v deň osmyj togo mesjaca vnidoša vo chram Gospodeň, i očistiša cerkov Gospodňu vo osmi dnech, i v deň šestyjnadesjať mesjaca pervago soveršiša.
18 I vnidoša vnutr ko Jezekii carju i rekoša: očistichom vsja, jaže v domu Gospodni, oltar vsesožženija i sosudy jego, i trapezu predloženija so vsemi sosudy jeja,
19 i vsja sosudy, jaže oskverni car Achaz v carstvo svoje vo otstuplenii svojem, ugotovachom i očistichom, i se, suť pred oltarem Gospodnim.
20 I vosta rano Jezekia car, i sobra načalniki grada, i vzyde v dom Gospodeň,
21 i voznese telcev sedm i ovnov sedm, agncev sedm i kozlov ot koz sedm za grech, za carstvo i za svjatilišče i za Izrailja, i reče synom Aaronim svjaščennikom, da vzydut na oltar Gospodeň žreti telcev.
22 I zaklaša telcev, i vzjaša krov svjaščennicy i izlijaša na oltar: i zaklaša ovnov i krov na oltar vozlijaša: i zaklaša agncev i oblijaša kroviju oltar:
23 i privedoša kozlov, iže za grech, pred carja i cerkov, i vozložiša ruki svoja na nich,
24 i požroša ich svjaščennicy, i pokropiša kroviju ich pred oltarem, i pomolišasja o vsem Izraili: zane reče car, o vsem Izraili vsesožženije i jaže o grese.
25 Postavi že levity v domu Gospodni s kimvaly i psaltirmi i guslmi, po zapovedi Davida carja i Gada providca carju i Nafana proroka, jako po zapovedi Gospodnej povelenije (bysť) rukoju prorokov Jego.
26 Staša že leviti so organy Davidovy i svjaščennicy s trubami.
27 I povele Jezekia, da voznesut vsesožženije na oltar: i jegda načaša voznositi vsesožženije, načaša chvaly peti Gospodevi i trubiti pri organech Davida carja Izraileva.
28 I vsja cerkov poklaňašesja, i pevcy pojachu, i truby trubjachu, dondeže soveršisja vsesožženije.
29 Jegda že skončaša prinošenije, preklonisja car i vsi iže bjachu s nim i poklonišasja Gospodevi.
30 Povele že Jezekia car i kňazi levitom, da voschvaljat Gospoda slovesy Davidovymi i Asafa proroka: iže voschvališa v veselii, i padoša, i poklonišasja Gospodevi.
31 I otvešča Jezekia i reče: nyne ispolniste ruki vašja Gospodu, privedite i prinesite žertvy chvalenija v dom Gospodeň. I prinese (vse) sobranije žertvy i chvaly v dom Gospodeň, i vsjak userdnyj serdcem vsesožženija.
32 I bysť čislo vsesožženija, ježe prinese sobranije, telcev sedmdesjat, ovnov sto, agncev dvesti, vsja sija vo vsesožženije Gospodevi:
33 osvjaščennych že telcev šesťsot, ovec tri tysjaščy.
34 No svjaščennicy ne mnozi bjachu i ne možachu odirati kož vsesožženija, i pomogoša im bratija ich leviti, dondeže ispolnisja delo i dondeže osvjatišasja žercy, leviti bo userdneje osvjatišasja, neželi svjaščennicy:
35 vsesožženija že mnogo v tukach soveršenija spasenija, i vozlijanij vsesožženija: i ispravisja delo v domu Gospodni.
36 Vozveselisja že Jezekia i vsi ljudije, jako ugotova Bog ljudem, poneže vnezapu bysť slovo.

30

1 Posla že Jezekia ko vsemu Izrailju i Iude, i napisa poslanija ko Jefremu i Manassii, da priidut k domu Gospodňu vo Ijerusalim sotvoriti paschu Gospodu Bogu Izrailevu.
2 I usovetova car i kňazi i vse množestvo vo Ijerusalime sotvoriti paschu vo vtoryj mesjac:
3 ne vozmogoša bo sotvoriti vo vrema svoje, jako svjaščennicy ne očistišasja dovolni, i ljudije ne u sobrašasja vo Ijerusalim.
4 I ugodno bysť slovo carevi i vsemu množestvu.
5 I postaviša slovo, da projdet propoveď vo ves Izrail ot Virsavei daže do Dana, da priidut sotvoriti paschu Gospodu Bogu Izrailevu vo Ijerusalime, mnozi bo ne sotvoriša po pisaniju.
6 I poidoša goncy s poslaňmi ot carja i ot načalnikov vo ves Izrail i Iudeju po poveleniju carevu, glagoljušče: synove Izrailevy, obratitesja ko Gospodu Bogu Avraamlju i Isaakovu i Iakovlju, i obratite spasšichsja, iže izbyša ot ruki carja Assurska,
7 i ne budite jakože otcy vaši i bratija vaša, iže otstupiša ot Gospoda Boga otec svoich, i predade ich v pogublenije, jakože vy vidite:
8 i nyne ne ožestočite serdec vašich, jakože otcy vaši: dadite slavu Gospodu Bogu i vnidite vo svjatilišče Jego, ježe osvjati vo vek, i služite Gospodu Bogu vašemu, i otvratit ot vas gnev jarosti Svojeja:
9 poneže jegda obratitesja vy ko Gospodu, bratija vaša i čada vaša budut v ščedrotach pred vsemi plenivšimi ich, i vozvratit v zemlju siju, zane milostiv i ščedr Gospoď Bog naš, i ne otvratit lica Svojego ot nas, ašče obratimsja k Nemu.
10 I bjachu goncy prochoďašče ot grada vo grad, na gore Jefremli i Manassiine, daže i do Zavulona: i byša jako posmejavaemi i porugaemi.
11 No mužije ot Asira i ot Manassii i ot Zavulona ustydišasja i priidoša v Ijerusalim i vo Iudeju.
12 I bysť ruka Gospodňa dati im serdce jedino priiti, ježe sotvoriti po poveleniju carevu i kňazej slovo Gospodne.
13 I sobrašasja vo Ijerusalim ljudije mnozi, da sotvorjat prazdnik opresnokov v mesjac vtoryj, sonm mnog zelo.
14 I vostaša, i razoriša oltari, iže vo Ijerusalime, i vsja, v nichže kaďachu idolom, isprovergoša i vvergoša ich v potok Kedrskij,
15 i požroša paschu v četvertyjnadesjať deň mesjaca vtorago: svjaščennicy že i leviti umilišasja i osvjatišasja, i prinesoša vsesožženija v dom Gospodeň:
16 i staša v čine svojem po obyčaju svojemu, po zapovedi Moisea čeloveka Božija, i svjaščennicy prijemljachu krov ot ruku levitsku.
17 Poneže mnog narod osvjaščen ne bysť, leviti že bjachu žrušče paschu vsjakomu, iže ne možaše osvjatitisja Gospodu:
18 poneže bolšaja časť ljudij ot Jefrema i Manassii, i Issachara i Zavulona osvjaščenna ne bysť, no jadoša paschu ne po pisaniju.
19 I pomolisja Jezekia o nich glagolja Gospoď Bog blag da umilostivitsja o vsjacem serdcy napravivšemsja ježe vzyskati Gospoda Boga otec svoich, a ne po očiščeniju svjatyň.
20 I uslyša Gospoď Jezekiju i izceli ljudi.
21 I sotvoriša synove Izrailevy obretšiisja vo Ijerusalime prazdnik opresnokov sedm dnij v veselii velice chvaljašče Gospoda na vsjak deň, leviti že i svjaščennicy vo organy Gospodu.
22 I glagola Jezekia ko vsjakomu serdcu levitov, iže imech razum blag ko Gospodu: i skončaša prazdnik opresnokov sedm dnij žrušče žertvu spasenija i ispovedajuščesja Gospodu Bogu otec svoich.
23 I usovetova ves sobor kupno sotvoriti iny sedm dnij (prazdnika): i sotvoriša sedm dnij inych v veselii.
24 Poneže Jezekia car Iudin dade načatki vsemu narodu tysjašču telcev i sedm tysjašč ovec: načalnicy že daša ljudem telcev tysjašču i ovec desjať tysjašč, i osvjatišasja svjaščennikov množestvo.
25 I vozradovasja vsja cerkov, svjaščennicy i leviti, i vse množestvo Iudino i obretšiisja iz Ijerusalima, i prišelcy prišedšii ot zemli Izrailevy i obitajuščii vo Iudei.
26 I bysť veselije velije vo Ijerusalime: jako ot dnij Solomona, syna Davidova carja Izraileva, ne bysť takovyj prazdnik vo Ijerusalime.
27 I vostaša svjaščennicy i leviti i blagosloviša ljudij, i uslyšan bysť glas ich, i priide molenije ich v žilišče svjatoje Jego na nebo.

31

1 Jegda že sija vsja soveršišasja, izyde ves Izrail obretšijsja vo gradech Iudinych, i sokrušiša idoly i posekoša dubravy, i razoriša vysokaja i trebišča ot vseja Iudei i Veniamina, i ot Jefrema i ot Manassii v konec: i vozvratisja ves Izrail, kijždo vo oderžanije svoje i vo grady svoja.
2 I ustavi Jezekia čredy svjaščennikov i levitov, i čredy kojegoždo po služeniju jego, svjaščennikov i levitom, vo vsesožženije i v žertvu spasenija, i daby chvalili i ispovedalisja i služili vo vratech vo dvorech domu Gospodňa.
3 Časť že careva bysť ot imenija jego vo vsesožženije utrenneje i večerneje, i vsesožženija v subboty i v novomesjačija i v prazdniki pisannyja v zakone Gospodni.
4 I zapoveda ljudem živuščym vo Ijerusalime dati časť svjaščennikom i levitom, da ukrepjatsja vo služenii domu Gospodňa.
5 I jegda ustavi slovo, daša mnogo synove Izrailevy načatok pšenicy i vina i jelea i meda, i vsja jaže rodit zemlja, i desjatiny vsja prinesoša zelo mnogo synove Izrailevy i Iudiny.
6 I iže obitachu vo gradech Iudinych, i tii prinesoša desjatiny ot telcev i ovec, i desjatiny ot koz, i posvjatiša Gospodu Bogu svojemu, i vnesoša i položiša kupy mnogi.
7 Mesjaca tretijago načaša kupam polagati osnovanija, i mesjaca sedmago i soveršiša ich.
8 I vnide Jezekia i načalnicy, i videša kupy, i blagosloviša Gospoda i ljudi Jego Izrailja.
9 Voprosi že Jezekia svjaščennikov i levitov o kupach.
10 I otvešča k nemu Azaria svjaščennik načalnyj v domu Sadokov i reče otneleže načaša prinositi načatki v dom Gospodeň, jadochom i pichom, i ostavichom daže do množestva, jako blagoslovi Gospoď ljudi Svoja, i ostavichom ješče množestvo sije.
11 I povele Jezekia ješče ugotoviti žitnicy v domu Gospodni: i ugotovaša.
12 I vnesoša tamo načatki i desjatiny verno: nad nimi že be nastojatel Chonenia levit, i Semej brat jego vtoryj,
13 i Ijeiil i Ozia, i Naef i Asail, i Ijerimof i Iozavad, i Jeliil i Samachia, i Maaf i Vanaia, i synove jego pristavleni rukoju Chonenii i Semea brata jego, jakože povele Jezekia car i Azaria načalnik domu Gospodňa.
14 I Korej syn Ijemnain levit, dvernik k vostoku nad dajaňmi, ježe dajati načatki Gospodni i Svjataja svjatych,
15 rukoju Odoma i Veniamina, i Iisusa i Semea, i Amaria i Sechonia, rukoju svjaščennikov verno, dajati bratii svojej po čredam, malu i veliku,
16 krome roždennych mužeska polu ot let trijech i vyšše, vsem, iže vchoždachu v cerkov Gospodňu po čislu dnij na deň, v službu čred raspoloženija ich.
17 Sije razdelenije svjaščennikov po domom otečestv: i leviti v čredach svoich, ot dvadesjati let i vyšše, po činom, v razdeleniich.
18 Vsjakomu roždennomu žen ich i synov ich i dščerej ich vo vse množestvo, poneže verno osvjatiša svjatoje.
19 I synovom Aaronim svjaščenstvujuščym v selech, i iže ot gradov ich vo vsjacem grade i grade, mužije iže imenovani suť po imeni, dajati časť vsjakomu mužesku polu vo svjaščennicech i vsjakomu sočisljaemomu v levitech.
20 I sotvori tako Jezekia vo vsej Iudei, i sotvori blagoje i pravoje i istinnoje pred Gospodem Bogom svoim,
21 i vo vsjacem dele, ježe nača delati v domu Gospodni, i v zakone i v poveleniich vzyska Boga svojego vsem serdcem svoim i sotvori, i blagopospešisja jemu.

32

1 I po slovesech sich i po istine sej, priide Sennachirim car Assirijskij, i priide na Iudeju, i opolčisja na grady krepkija choťja vzjati ich.
2 I vide Jezekia, jako priide Sennachirim, i lice jego vojevati na Ijerusalim:
3 i sovetova so starejšiny svoimi i s silnymi, da zaključat vody istočnikov, iže beša vne grada: i soizvoliša jemu.
4 I sobra mnogo ljudij, i zaključi vody istočnikov i potok tekušč posrede grada, glagolja: da ne priidet car Assirijskij, i obrjaščet vod mnogo, i ukrepitsja.
5 I ukrepisja Jezekia, i sozda vsja steny, jaže byša razsypany, i stolpy, i otvne predstenije ino, i ukrepi razrušennaja grada Davidova, i ugotova oružija mnoga:
6 i postavi načalniki branem nad ljuďmi, i sobrašasja k nemu na ploščaď vrat debri, i glagola v serdca ich glagolja:
7 ukrepitesja i mužajtesja i ne ustrašajtesja, niže užasajtesja ot lica carja Assirijska i ot lica vsego množestva, ježe s nim: jako množajšii s nami suť neže s nim:
8 s nim myšca plotskaja, s nami že Gospoď Bog naš, ježe spasati i poborati na brani našej. I ukrepišasja ljudije slovesy Jezekii carja Iudina.
9 I po sich posla Sennachirim car Assirijskij raby svoja vo Ijerusalim, sam že so vsemi voi svoimi obstojaše Lachis, i posla ko Jezekii carju Iudinu i ko vsemu Iude, iže vo Ijerusalime, glagolja:
10 sija glagolet Sennachirim car Assirijskij: na čto vy upovaete i sedite vo obstojanii vo Ijerusalime?
11 Ni li Jezekia prelščaet vas, da predast vy v smerť i v glad i žaždu, glagolja: Gospoď Bog naš spaset nas ot ruki carja Assirijska?
12 Ne sej li jesť Jezekia, iže razori oltari Jego i vyšňaja Jego, i povele Iude i živuščym vo Ijerusalime, glagolja: oltarem pred oltarem sim poklaňajtesja i v nem kadite fimiam?
13 Ili ne veste sego, čto az sotvorich i otcy moi vsem ljudem zemli? Jeda mogušče vozmogoša bozi jazykov vseja zemli izbaviti ljudi svoja ot ruki mojeja?
14 Kto vo vsech bozech jazykov sich, ichže iskoreniša otcy moi? Jeda vozmogoša izbaviti ljudi svoja ot ruki mojeja, i kako možet Bog vaš izbaviti vas ot ruki mojeja?
15 Nyne ubo da ne prelščaet vas Jezekia i da ne tvorit vas upovati po semu, i ne verujte jemu: ašče bo ni jedin bog vsjakago jazyka i carstva vozmože izbaviti ljudi svoja ot ruki mojeja i ot ruku otec moich, to niže Bog vaš vozmožet izbaviti vas ot ruki mojeja.
16 I ina (mnoga) glagolaša rabi jego protivu Gospoda Boga i protivu Jezekii raba Jego.
17 I poslanija napisa ponošaja Gospoda Boga Izraileva, i reče Naň, glagolja: jakože bozi jazyk zemli ne mogoša izbaviti ljudij svoich ot ruki mojeja, tako niže Bog Jezekiin izbavit ljudi Svoja ot ruki mojeja.
18 I vozopi voplem velikim jazykom Iudejskim k ljudem, iže seďachu na stenach Ijerusalimlich, da ustrašit ich i užasit, i vozmet grad:
19 i glagola na Boga Ijerusalimlja, jakože i na bogov ljudij zemli, dela ruk čelovečeskich.
20 I pomolisja Jezekia car i Isaia syn Amosov prorok o sich, i vozopiša na nebo.
21 I posla Gospoď Angela, i porazi vsech mužej chrabrych i brannikov, i načalnikov i vojevod v polcech carja Assirijska: i vozvrati lice jego so stydom na zemlju jego, i priide v dom boga svojego, i synove jego izšedšii iz čreva jego pogubiša jego mečem.
22 I spase Gospoď Jezekiju i obitajuščich vo Ijerusalime ot ruki Sennachirima carja Assirijska i ot ruku vsech, i podade im pokoj okrest.
23 I mnozi prinošachu dary Gospodu vo Ijerusalim i dajanija Jezekii carju Iudinu, i vozvyšen bysť pred očesy vsech jazykov po sich.
24 Vo dnech onych razbolesja Jezekia daže do smerti i pomolisja ko Gospodu: i uslyša jego i dade jemu znamenije.
25 I ne po vozdajaniju, ježe dade jemu, vozdade Jezekia, no voznesesja serdce jego, i bysť na nego gnev i na Iudu i na Ijerusalim.
26 I smirisja Jezekia ot vysoty serdca svojego sam i živuščii vo Ijerusalime, i ne priide na nich gnev Gospodeň vo dni Jezekiiny.
27 I bysť Jezekijevi bogatstvo i slava mnoga zelo: i sokrovišča sebe sobra srebra i zlata i kamenija čestnago, i aromaty, i oružija chranilnicy, i sosudy dragocenny,
28 i žitnicy žit, pšenicy i vina i jelea, i sela, i jasli vsjakomu skotu, i ogrady stadom,
29 i grady, jaže sozda sebe, i strojenija ovcam i volom množestvo: zane dade jemu Gospoď sobranija mnoga zelo.
30 Toj Jezekia zagradi ischod vody Geona vyšňago i provede ju v niz k poludňu grada Davidova. I preuspe Jezekia vo vsech delech svoich.
31 I tako poslom kňazej ot Vavilona, iže poslani bjachu k nemu, da voprosjat jego o čudesi, ježe slučisja na zemli, ostavi jego Gospoď, da iskusit jego uvedati, jaže v serdcy jego.
32 Pročaja že sloves Jezekiinych, i ščedroty jego, se, pisana suť v proročestve Isaii proroka syna Amosova i v knize carej Iudinych i Izrailevych.
33 I uspe Jezekia so otcy svoimi, i pogreboša jego na voschodech grobov synov Davidovych: i slavu i česť daša jemu v smerti jego ves Iuda i živuščii vo Ijerusalime. I vocarisja Manassia syn jego vmesto jego.

33

1 Dvanadesjati let be Manassia, jegda carstvovati nača, i pjaťdesjat pjať let carstvova vo Ijerusalime:
2 sotvori že lukavoje pred Gospodem po vsem merzostem jazyčeskim, ichže istrebi Gospoď ot lica synov Izrailevych:
3 i vozvrati i sozda vysokaja, jaže raskopa Jezekia otec jego, i sostroi kumiry Vaalimu, i sotvori dubravy, i poklonisja vsemu voinstvu nebesnomu, i posluži im,
4 i sozda oltari v domu Gospodni, o nemže glagola Gospoď: vo Ijerusalime budet ima Moje vo veki:
5 sozda že žertvenniki vsemu voinstvu nebesnomu vo dvoju dvorech domu Gospodňa.
6 Toj že provede čada svoja črez ogň vo udoli Vejennomli i vražaše (so žrebii), i posledovaše gadanijem, i volchvovanijem služaše, i imejaše črevovolšebniki i obajanniki, i mnoga lukavaja sotvori pred Gospodem, da prognevaet Jego:
7 istukany že i slijanny obrazy sotvori i postavi v domu Božii, o nemže glagola Bog k Davidu i k Solomonu synu jego: v domu sem i vo Ijerusalime, jegože izbrach ot vsech kolen Izrailevych, položu ima Moje vo vek,
8 i ne priložu podvignuti nogu Izrailevu ot zemli, juže predach otcem ich, tokmo ašče sochraňat sotvoriti vsja, jaže povelech im, po vsemu zakonu i povelenijem i sudbam, rukoju Moiseovoju.
9 I prelsti Manassia Iudu i živuščich vo Ijerusalime, da sotvorjat lukavoje pače vsech jazyk, ichže isproverže Gospoď ot lica synov Izrailevych.
10 I glagola Gospoď k Manassii i k ljudem jego, i ne poslušaša.
11 I navede Gospoď na nich načalniki vojev carja Assirijska, i jaša Manassiju vo uzach, i svjazaša jego okovy nožnymi, i otvedoša v Vavilon.
12 I jegda ozloblen bysť, vzyska lice Gospoda Boga svojego, i smirisja zelo pred licem Boga otec svoich,
13 i pomolisja k Nemu i posluša jego, i uslyša vopl jego, i vozvrati jego vo Ijerusalim na carstvo jego: i pozna Manassia, jako Gospoď Toj jesť Bog.
14 I po sich sozda stenu vne grada Davidova ot Livy k jugu v potoce i ko vchodu vrat Rybnych, ischoďaščym vratami suščimi okrest v vysotu, i vozvysi zelo: i postavi načalniki vojem vo vsech gradech Iudinych stenatych,
15 i oťjat bogi čuždyja i idoly ot domu Gospodňa, i vsja oltari, jaže sozda v gore domu Gospodňa i vo Ijerusalime, i izverže vsja von iz grada.
16 I paki vozdviže oltar Gospodeň, i požre na tom žertvu spasenija i chvalenija, i zapoveda Iude, da služat Gospodu Bogu Izrailevu.
17 No ješče ljudije žrjachu na vysokich, obače Gospodu Bogu svojemu.
18 Pročaja že sloves Manassiinych, i molitva jego, jaže k Bogu, i slovesa proviďaščich, iže glagolachu k nemu vo ima Gospoda Boga Izraileva,
19 se, vo slovesech molitvy jego, i jako uslyša jego, i vsi gresi jego i otstuplenija jego, i mesta, na nichže sozida vysokaja, i sotvori tamo Dubravy i izvajannaja, prežde neže obratitisja jemu, se, pisana suť vo slovesech proviďaščich.
20 Uspe že Manassia so otcy svoimi, i pogreboša jego v sadu domu jego. I vocarisja vmesto jego syn jego Amon.
21 Dvadesjati dvu let be Amon, jegda carstvovati nača, i dva leta carstvova vo Ijerusalime,
22 i sotvori lukavoje pred Gospodem, jakože tvorjaše Manassia otec jego, i vsem idolom, ichže sotvori Manassia otec jego, požre Amon i posluži im:
23 i ne smirisja pred Gospodem, jakože smirisja Manassia otec jego, zane syn jego Amon umnoži grechi.
24 I napadoša naň rabi jego i ubiša jego v domu jego.
25 I ubiša ljudije zemli napadšich na carja Amona, i postaviša ljudije zemli carja Iosiju syna jego vmesto jego.

34

1 Osmi let bysť Iosia, jegda carstvovati nača, i tridesjať jedino leto carstvova vo Ijerusalime,
2 i sotvori pravoje pred Gospodem, i chodi v putech Davida otca svojego, i ne uklonisja ni na desno, ni na levo.
3 I vo osmoje leto carstva svojego, i toj ješče syj otrok, nača vzyskati Gospoda Boga otca svojego Davida: i vo vtorojenadesjať leto carstva svojego nača očiščati Iudeju i Ijerusalim ot vysokich i lesov, i ot kapišč i ot istukannych.
4 I razoriša pred licem jego oltari Vaalimli, i vysokaja, jaže na nich: i poseče dubravy i istukannyja, i slijannaja sokruši i istni, i rastopi i poverže pred licem grobov žruščich im:
5 i kosti žercev sožže na oltarech ich, i očisti Iudu i Ijerusalim,
6 i vo gradech Manassiinych i Jefremlich i Simeonich daže do Neffalima, i v mestech ich okrest:
7 i oltari razmeta i lesy, i idoly razseče v časticy, i vsja vysokaja izseče ot vseja zemli Izrailevy, i vozvratisja vo Ijerusalim.
8 I vo osmojenadesjať leto carstva svojego, jegda očiščena bysť zemlja i cerkov Gospodňa, posla Safana syna Jeselijeva i Amesiju načalnika grada i Ioasa syna Ioachazova pamatopisca svojego, da utverďat dom Gospoda Boga svojego.
9 I priidoša ko Chelkii svjaščenniku velikomu, i daša srebro prinesennoje v dom Gospodeň, ježe sobraša leviti chraňaščii dver ot ruki Manassiiny i Jefremli, i ot načalnikov i ot vsech pročich vo Izraili, i ot synov Iudinych i Veniaminich i obitajuščich vo Ijerusalime,
10 i daša onoje v ruce tvorjaščich dela, pristavnicy v domu Gospodni, i daša je tvorjaščym dela, iže tvorjachu v domu Gospodni da, obnovjat i ukrepjat chram:
11 i daša tektonom i domozdatelem, da kupjat kamenije četverougolnoje i dreva na bervna na pokrytije domov, ichže razoriša carije Iudiny.
12 I mužije verno tvorjachu v delech, i nad nimi nadziratele Ijef i Avdia leviti ot synov Merarinych, i Zacharia i Mosollam ot synov Kaafovych nadzirati, i vsjak levitin, i vsjak znajaj vo organy peti:
13 i nad nosjaščimi bremena i nad vsemi tvorjaščimi dela, vsjakim delanijem: i ot levit beša pisareve i sudii i dvernicy.
14 I vnegda iznositi im srebro prinesennoje v cerkov Gospodňu, obrete Chelkia svjaščennik knigu zakona Gospodňa, (jaže dana bysť) rukoju Moiseovoju.
15 I otvešča Chelkia i reče k Safanu pisarju: knigu zakona obretoch v domu Gospodni. I dade Chelkia knigu Safanu.
16 I prinese Safan knigu ko carju, i vozvesti ješče ko carju slovo, glagolja: vse srebro dano v ruki rabov tvoich tvorjaščich dela:
17 i slijaša srebro obretennoje v domu Gospodni, i daša v ruki nadziratelej i v ruki tvorjaščich delo.
18 I vozvesti Safan pisar slovo carju, glagolja: knigu dade mi Chelkia svjaščennik. I pročte ju Safan pred carem.
19 I bysť jegda uslyša car slovesa zakona, i rasterza rizy svoja.
20 I povele car Chelkijevi i Achikamu synu Safanovu i Avdonu synu Michejevu, i Safanu pisarju i Asaiju rabu carevu, glagolja:
21 idite i molitesja Gospodu za ma i za vsjakago ostavšagosja vo Izraili i Iude, o slovesech knigi, jaže obretena jesť, velik bo gnev Gospodeň razgoresja na nas, poneže ne poslušaša otcy naši sloves Gospodnich, ježe tvoriti po vsem napisannym v knize sej.
22 I ide Chelkia, i imže povele car, ko Oldane proročice, žene Sellima syna Fekujeva, syna Jeserii rizochranitelja, chraňaščej zapovedi, jaže obitaše vo Ijerusalime v masane, i glagolaša jej po sim.
23 I ta otvešča im: sija reče Gospoď Bog Izrailev: glagolite mužu, iže posla vas ko mne: sija reče Gospoď:
24 se, Az navedu zlaja na mesto sije i na obitajuščich v nem vsja slovesa, jaže pisana suť v knize pročtennej pred carem Iudinym,
25 zane ostaviša Ma i kaďachu bogom čuždim, da prognevajut Ma vo vsech delech ruk svoich: i razgoresja jarosť Moja na mesto sije i ne ugasitsja:
26 i ko carju Iudinu, iže posla vas ko Gospodu pomolitisja, tako glagolite jemu: sija reče Gospoď Bog Izrailev: slovesa, jaže slyšal jesi,
27 i sokrušisja serdce tvoje, i smirilsja jesi pred licem Moim, jegda uslyšal jesi slovesa Moja na mesto sije i na obitajuščich v nem, i smirilsja jesi predo Mnoju, i rasterzal jesi rizy tvoja, i plakal jesi predo Mnoju, i Az uslyšach, reče Gospoď:
28 se, priložu ťja ko otcem tvoim, i priložišisja ko grobom tvoim v mire, i ne uzrjat oči tvoi vsjakago zla, jaže Az navedu na mesto sije i na obitajuščich v nem. I vozvestiša carju slovo.
29 I posla car, i sobra starejšiny Iudiny i Ijerusalimli.
30 I vzyde car v dom Gospodeň i vsi mužije Iudiny i živuščii vo Ijerusalime, i svjaščennicy i leviti, i vsi ljudije ot mala daže do velika: i čitaše vo ušesa ich vsja slovesa knigi zaveta obretennyja v domu Gospodni.
31 I sta car na stolpe, i zavešča zavet pred Gospodem choditi pred Gospodem, chraniti zapovedi Jego i svidenija Jego i povelenija Jego vsem serdcem i vseju dušeju, ježe tvoriti slovesa zaveta napisannaja v knize sej.
32 I postavi vsech, iže obreteni bjachu vo Ijerusalime i Veniamine, i sotvoriša obitajuščii vo Ijerusalime zavet v domu Gospoda Boga otec svoich.
33 I oťja Iosia vsja merzosti ot vseja zemli, jaže be synov Izrailevych, i sotvori vsech obretšichsja vo Ijerusalime i vo Izraili služiti Gospodu Bogu svojemu vo vsja dni svoja, i ne uklonisja ot Gospoda Boga otec svoich.

35

1 I sotvori Iosia vo Ijerusalime paschu Gospodu Bogu svojemu, i požre paschu v četvertyjnadesjať deň mesjaca pervago:
2 i postavi svjaščenniki na stražach ich, i ukrepi ich na dela domu Gospodňa,
3 i reče levitom silnym vo vsem Izraili, da osvjaťjatsja Gospodu i postavjat kivot svjatyj v domu Gospodni. I postaviši kivot svjatyj vo chrame, jegože sozda Solomon syn Davida carja Izraileva. I reče car: nesť vam na ramenach nositi ničtože: nyne ubo služite Gospodu Bogu vašemu i ljudem Jego Izrailju,
4 i ugotovajtesja po domom otečestv vašich i po čredam vašym, po pisaniju Davida carja Izraileva i rukoju Solomona syna jego,
5 i stojte vo chrame po razdelenijem domov otečestv vašich vo bratii vašej synech ljudskich, i po časti domu otečestva v levitech:
6 i požrite paschu i svjataja ugotovajte bratii vašej, ježe sotvoriti po slovesi Gospodňu, (eže glagola) rukoju Moiseovoju.
7 I dade načatki Iosia synom ljudskim ovcy i agncy i kozly ot koz, vsja na paschu, i vsech obretenych v čislo tridesjať tysjašč, i volov tri tysjaščy, sija ot careva imenija.
8 I načalnicy jego daša načatki ljudem i svjaščennikom i levitom: dade že i Chelkia i Zacharia i Ijeiil načalnicy svjaščennikom domu Gospodňa, i daša na paschu ovec i agncev i kozlišč dve tysjaščy šesť sot i volov trista.
9 Chonenia že i Vanea, i Samea i Nafanail brat jego, i Asavia i Ijeiil i Iozavad, načalnicy levitov, daša levitom na paschu pjať tysjašč ovec i volov pjať sot.
10 I ugotovano bysť služenije, i staša svjaščennicy v čine svojem i leviti po razdelenijem svoim po poveleniju carevu,
11 i požroša paschu, i prolijaša svjaščennicy rukama svoima krov, i leviti odirachu kožy:
12 i ugotovaša vsesožženija predati im po razdeleniju, po domom otečestv synom ljudskim, prinesti Gospodevi vsesožženija, jakože pisano jesť v knize zakona Moiseova: tako i zautra:
13 i ispekoša paschu na ogni po činu, i svjataja svariša v mednicach i v kotlech, i preduspe im, i razdeliša vsem synom ljudskim:
14 sebe že i svjaščennikom potom ugotovaša, jako v voznošenii vsesožegaemych i tukov daže do nošči svjaščennicy (byša ne prazdni), i leviti ugotovaša im i bratii ich synom Aaronim.
15 I pevcy synove Asafovy (stojachu) v čine svojem po poveleniju Davida, i Asafa i Jemana i Idifuma prorokov carevych: i načalnicy i dvernicy vsech vrat, imže ne be vozmožno otlučitisja ot služby svjatych, poneže bratija ich leviti ugotovaša im (brašna).
16 I upravisja i ugotovasja vsja služba Gospodňa v deň toj, da sotvorjat paschu i prinesut vsesožženija na oltar Gospodeň po poveleniju carja Iosii.
17 I sotvoriša synove Izrailevy, iže obreteni bjachu, paschu vo vrema to i prazdnik opresnokov sedm dnij.
18 I ne bysť paschi podobnyja toj vo Izraili ot dnij Samuila proroka, i vsi carije Izraileva ne sotvoriša paschi, juže sotvori Iosia i svjaščennicy i leviti, i ves Iuda i Izrail, iže obreten bysť, i obitajuščii vo Ijerusalime, Gospodu.
19 Vo osmojenadesjať leto carstva Iosiina sija pascha prazdnovana bysť.
20 Po sich vsech, ichže sotvori Iosia v domu, i basnočrevnych i volchvujuščich, i kumirnicy i idoly i dubravy, jaže bjachu vo Ijerusalime i vo Iudei, požže ognem car Iosia, da utverdit glagoly zakona pisannyja v knize, juže obrete Chelkia žrec v domu Gospodni: podoben jemu ne bysť pred nim, iže by obratilsja ko Gospodu vsem serdcem svoim i vseju dušeju svojeju i vseju krepostiju svojeju po vsemu zakonu Moiseovu, i po nem ne vosta podoben jemu. Obače ne otvratisja Gospoď ot gneva jarosti Svojeja velikija, jejuže razgnevasja jarostiju Gospoď na Iudeju, vsech radi razgnevanij jeja, imiže progneva Manassia. I reče Gospoď: i Iudu ubo otrinu ot lica Mojego, jakože otrinuch dom Izrailev, i otvergoch grad, jegože izbrach, Ijerusalim, i chram, o nemže rech: budet ima Moje tamo. I izyde faraon Nechao car Jegipetskij na carja Assirijskago na reku Jevfrat, ježe ratovati jego v Charchamise. I izyde vo sretenije jemu Iosia car.
21 I posla k nemu posly, glagolja: čto mne i tebe, carju Iudin? Ne protivu tebe dnes idu vojevati, no na mesto brani mojeja: i Bog reče potščatisja mne: vnemli ty o Boze iže so mnoju, da ne ubijet ťja.
22 I ne vozvrati Iosia lica svojego ot nego, no ratovati jego ukrepisja, niže posluša sloves Nechaovych, jaže ot ust Božiich, no ide, da vojuet na poli Mageddo.
23 I ustreliša strelcy v carja Iosiju. I reče car otrokom svoim: izvedite mene (ot brani), jako iznemogoch zelo.
24 I svedoša jego otrocy jego s kolesnicy, i v druguju kolesnicu posadiša jego, jaže bjaše jemu, i privezoša jego vo Ijerusalim, i umre i pogreben bysť so otcy svoimi: i ves Iuda i Ijerusalim plakaša o Iosii.
25 I Ijeremia vozryda po Iosii, i glagolaša vsi kňazi i kňagini plač po Iosii daže do dnes: i daša jego v povelenije Izrailju, i se, pisano jesť v rydaniich.
26 Pročaja že slovesa Iosiina i upovanije jego bjachu pisana v zakone Gospodni:
27 dela že jego, pervaja i posledňaja, se, pisana suť v knize carej Izrailevych i Iudinych.

36

1 I vzjaša ljudije zemli Ioachaza syna Iosiina, i pomazaša jego, i postaviša jego carem vmesto otca jego vo Ijerusalime.
2 Dvadesjati trijech let bysť Ioachaz, jegda carstvovati nača, i tri mesjacy carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Amital, dščer Ijeremiina ot Lovny. I sotvori lukavoje pred Gospodem po vsem, jaže sotvoriša otcy jego. (i pleni Ioachaza,) i okova jego faraon Nechao v Devlafe v zemli Jefamli, ježe ne carstvovati jemu vo Ijerusalime,
3 i prevede jego car vo Jegipet, i vozloži daň na zemlju (Izrailevu) sto talant srebra i talant zlata.
4 I postavi faraon Nechao Jeliakima syna Iosiina carem nad Iudoju i Ijerusalimom vmesto Iosii otca jego, i premeni ima jego Ioakim. Ioachaza že brata jego vzja faraon Nechao i vvede jego vo Jegipet, i umre tamo: srebro že i zlato dade faraonu. Togda nača zemlja poddana byti, ježe dajati srebro po slovesi faraonovu: i kijždo po sile isťjazaše srebro i zlato ot ljudij zemli, ježe dajati faraonu Nechao.
5 Dvadesjati pjati let be Ioakim, jegda carstvovati nača, i jedinonadesjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Zechora, dščer Nirijeva ot Ramy. Sotvori že lukavoje pred Gospodem po vsem, jelika sotvoriša otcy jego. Vo dni jego priide Navuchodonosor car Vavilonskij na zemlju, i be jemu služa tri leta i otstupi ot nego. I posla Gospoď na nich Chaldei i razbojniki Sirskija i razbojniki Moavitskija, i synov Ammonovych i Samarijskich, i po slovesi sem otstupiša po slovesi Gospodňu, (eže glagola) usty rabov Svoich prorokov. Obače jarosť Gospodňa be na Iude, ježe otrinuti jego ot lica Svojego, grech radi Manassiinych vo vsech, jaže sotvori, i v krovi nepovinnej, juže izlija Ioakim, i napolni Ijerusalim krove nepovinnyja. No ne voschote Gospoď iskoreniti ich.
6 I vzyde na nego Navuchodonosor car Vavilonskij, i okova jego okovami meďanymi, i privede jego v Vavilon:
7 i časť sosudov domu Gospodňa prenese v Vavilon i postavi ja vo chrame svojem v Vavilone.
8 Pročaja že sloves Ioakimovych, i vsja, jaže sodela, ne se li, sija pisana v knize sloves dnij carej Iudinych? I uspe Ioakim so otcy svoimi i pogreben bysť v Ganozane so otcy svoimi. I vocarisja Ijechonia syn jego vmesto jego.
9 Osminadesjati let be Ijechonia, jegda carstvovati nača, i tri mesjacy i desjať dnij carstvova vo Ijerusalime, i sotvori lukavoje pred Gospodem.
10 Jegda že letu krug vraščašesja, posla Navuchodonosor car, iže i vvede jego v Vavilon s predragimi sosudy domu Gospodňa, a carem postavi Sedekiju brata otcu jego nad Iudoju i Ijerusalimom.
11 Dvadesjať jedino leto bysť Sedekii, jegda carstvovati nača, jedinnadesjať let carstvova vo Ijerusalime:
12 i sotvori lukavoje pred Gospodem Bogom svoim, i ne usramisja lica Ijeremii proroka ot ust Gospodnich,
13 jegda ot carja Navuchodonosora otveržesja, iže zaklja jego pred Bogom: i ožestoči vyju svoju i serdce svoje ukrepi, da ne obratitsja ko Gospodu Bogu Izrailevu.
14 I vsi slavnii Iudiny i svjaščennicy i ljudije zemli umnožiša ježe prestupiti prestuplenija merzostej jazyčeskich, i oskverniša dom Gospodeň, iže vo Ijerusalime.
15 I posylaše Gospoď Bog otec ich k nim rukoju prorokov Svoich utreňuja i posylaja vestniki Svoja, poneže ščaďaše ljudij Svoich i svjatilišča Svojego: i tii ponošachu poslom Božiim,
16 i uničižachu slovesa Jego, i rugachusja prorokom Jego, dondeže snide gnev Gospodeň na ljudi Jego, dondeže ne bysť izcelenija.
17 I navede na nich carja Chaldejska, i pobi mladency ich mečem v domu svjatyni jego: i ne poščade Sedekii i dev ich ne pomilova, i starcy ich izvede, i vsech predade v ruki ich,
18 i vsja sosudy domu Božija velikija i malyja, i sokrovišča cerkve Gospodni, i vsja sokrovišča careva i velmož, vsja vnese v Vavilon:
19 i zažže dom Gospodeň i razori stenu Ijerusalimlju, i stolpy jego sožže ognem i vsjak sosud dragij istni:
20 i preseli ostavšichsja v Vavilon, i byša jemu i synom jego v raby daže do carstva Midskago,
21 da ispolnitsja slovo Gospodne ustami Ijeremii, doneleže prija zemlja subboty svoja subbotstvovati vo vsja dni zapustenija svojego: subbotstvova do soveršenija sedmidesjati let.
22 V leto pervoje Kira carja Persskago, povnegda ispolnitisja slovesem Gospodnim usty Ijeremii, vozdviže Gospoď duch Kira carja Persskago, i povele propovedati vo vsem carstvii svojem pisanijem, glagolja:
23 sija glagolet Kir car Persskij: vsja carstva zemli dade mi Gospoď Bog nebesnyj, i Toj zapoveda mne sozdati Sebe dom vo Ijerusalime, iže jesť vo Iudei: kto v vas ot vsech ljudij Jego? Da budet Bog jego s nim, i da vzydet.
Molitva Manassii carja Iudejska, jegda plenen deržašesja vo Vavilone. Gospodi Vsederžitelju, ¹ Bože otec našich, Avraamov i Isaakov i Iakovl i semene ich pravednago, sotvorivyj nebo i zemlju so vseju lepotoju ich i svjazavyj more slovom povelenija Tvojego, zaključivyj bezdnu i zapečatstvovavyj ju strašnym i slavnym imenem Tvoim, jegože vsja bojatsja, i trepeščut ot lica sily Tvojeja, ² jako niktože postoit pred velikolepijem slavy Tvojeja, i nesterpim gnev, ³ ježe na grešniki, preščenija Tvojego. ⁴ Bezmerna že i neizsledovanna milosť obeščanija Tvojego: Ty bo jesi Gospoď, vyšnij, blagoutroben, dolgoterpeliv i mnogomilostiv i kajajsja o zlobach čelovečeskich. Ty, Gospodi, po množestvu blagosti Tvojeja ⁵ obeščal jesi pokajanije i ostavlenije sogrešivšym Tebe, i množestvom ščedrot Tvoich opredelil jesi pokajanije grešnikom vo spasenije. Ty ubo, Gospodi Bože sil, ⁶ ne položil jesi pokajanije pravednym Avraamu i Isaaku i Iakovu, ne sogrešivšym Tebe, no položil jesi pokajanije mne grešnomu, ⁷ zane sogrešich pače čisla peska morskago: umnožišasja bezzakonija moja, Gospodi, umnožišasja bezzakonija moja, i nesm dostoin vozzreti i videti vysotu nebesnuju ot množestva nepravd moich. ⁸ Sljačen jesm mnogimi uzami železnymi, vo ježe ne vozvesti glavy mojeja, i nesť mi oslablenija: zane prognevach jarosť Tvoju ⁹ i lukavoje pred Toboju sotvorich: ne sotvorivyj voli Tvojeja i ne sochranivyj povelenij Tvoich, postavich merzosti i umnožich pretykanija. ¹⁰ I nyne prikloňaju kolena serdca, trebuja ot Tebe blagosti. Sogrešich, Gospodi, sogrešich, i bezzakonija moja az vem, no prošu moljasja: oslabi mi, Gospodi, oslabi mi, i ne pogubi mene so bezzakonii moimi, niže v vek vraždovav sobljudeši zol moich, niže osudiši ma v preispodnich zemli: zane Ty jesi, Bože, Bog kajuščichsja, i na mne javiši vsju blagosť Tvoju: jako nedostojna sušča spaseši ma po mnozej milosti Tvojej, ¹¹ i voschvalju Ťja vynu vo dnech života mojego: jako Ťja pojet vsja sila nebesnaja, i Tvoja jesť slava vo veki vekov. Amiň.

{pokazať odnu glavu na stranice}