Treťja kniga Carstv

Slavjanskij tekst

1

1 I car David bysť star prešed dni, i odevachu jego rizami (mnogimi), i ne sogrevašesja.
2 I reša otrocy jego jemu: da poiščut gospodinu našemu carju devicy junyja, i predstoit carevi, i budet grejušči jego, i da ležit s nim, i sogrejetsja gospodin naš car.
3 I iskaša otrokovicy dobryja ot vsego predela Izraileva, i obretoša Avisagu Sumanťjanyňu, i privedoša ju ko carju.
4 I be otrokovica dobra videnijem zelo: i bysť grejušči carja i služaše jemu: car že ne pozna jeja.
5 I Adonia syn Aggifin voznesesja, glagolja: az imam carstvovati. I sotvori sebe kolesnicy i konniki, i pjaťdesjat mužej ježe choditi pred nim.
6 I ne vozbrani jemu otec jego nikogda, glagolja: počto sije ty sotvoril jesi? I be toj krasen zrakom zelo, i togo rodi po Avessalome.
7 I beša soveti jego so Ioavom synom Saruinym i so Aviafarom ijereom, i pomogachu vsled Adonii.
8 Sadok že ijerej i Vanea syn Iodaev, i Nafan prorok i Semej, i Risij i synove silnii Davidovy ne byša po Adonii.
9 I požre Adonia ovcy i telcy i agncy pri kameni Zojelefe, iže be bliz istočnika Rogilja: i prizva vsju bratiju svoju, syny carevy, i vsja mužy Iudovy, otroki carevy:
10 Nafana že proroka i Vanea i silnych i Solomona brata svojego ne zva.
11 I reče Nafan ko Virsavii materi Solomoni, glagolja: ne slyšala li jesi, jako vocarisja Adonia syn Aggifin, gospodin že naš David ne vesť:
12 nyne ubo soveščaju ti sovet, i izbaviši dušu svoju i dušu syna tvojego Solomona:
13 grjadi, vnidi k carju Davidu i rečeši k nemu, glagoljušči: ne ty li, gospodi moj carju, kljalsja jesi rabe tvojej, glagolja: jako Solomon syn tvoj imať carstvovati po mne, i toj sjadet na prestole mojem? I čto jako vocarisja Adonia?
14 I se, ješče glagoljuščej tebe tamo so carem, i az vnidu vsled tebe i dopolňu slovesa tvoja.
15 I vnide Virsavia ko carju v ložnicu. I car star zelo, i Avisag Sumanťjanyňa bjaše služašči carju.
16 I priklonisja Virsavia i poklonisja carevi. I reče car: čto ti jesť?
17 Ona že reče: gospodi moj carju, ty kljalsja jesi pred Gospodem Bogom tvoim rabe tvojej, glagolja: jako syn tvoj Solomon imať carstvovati po mne, i toj sjadet na prestole mojem:
18 i se, nyne Adonia carstvujet, ty že, gospodi moj carju, ne vesi:
19 i požre telcy i agncy i ovcy vo množestve, i sozva vsja syny carevy, i Aviafara žerca i Ioava kňazja sily, Solomona že raba tvojego ne prizva:
20 ty že, gospodi moj carju, oči vsego Izrailja k tebe: da vozvestiši im, kto sjadet na prestole gospodina mojego carja po nem:
21 i budet jegda usnet gospodin moj car so otcy svoimi, i budu az i syn moj Solomon grešni.
22 I se, ješče jej glagoljuščej s carem, i Nafan prorok priide.
23 I vozvestiša carju, glagoljušče se, Nafan prorok. I vnide pred lice carevo, i poklonisja carju pred licem jego do zemli,
24 i reče Nafan: gospodi moj carju, ty li rekl jesi: Adonia da carstvujet po mne, i toj da sjadet na prestole mojem?
25 Jako snide dnes i zakla telcy i agncy i ovcy vo množestve, i sozva vsja syny carevy i kňazi silnych, i Aviafara ijerea: i se, suť jadušče i pijušče pred nim, i reša: da živet car Adonia:
26 i mene samago raba tvojego, i Sadoka ijerea, i Vanea syna Iodaeva, i Solomona raba tvojego ne zva:
27 ot gospodina li carja mojego bysť glagol sej? I ne skazal jesi rabu tvojemu, kto sjadet na prestole gospodina mojego carja po nem?
28 I otvešča car David i reče: prizovite mi Virsaviju. I vnide (Virsavia) pred carja i sta pred licem jego.
29 I kljatsja car i reče: živ Gospoď, iže izbavi dušu moju ot vseja pečali:
30 jakože bo kljachtisja pred Gospodem Bogom Izrailevym, glagolja: jako Solomon syn tvoj vocaritsja po mne, i toj sjadet na prestole mojem vmesto mene, jako tako sotvorju jemu v dnešnij deň.
31 I preklonisja Virsavia licem na zemlju, i poklonisja carju i reče: da živet gospodin moj car David vo veki.
32 I reče car David: prizovite mne Sadoka žerca i Nafana proroka, i Vanea syna Iodaeva. I vnidoša pred carja.
33 I reče im car: poimite s soboju raby gospodina vašego, i vsadite syna mojego Solomona na mska mojego, i vedite jego k Gionu,
34 i da pomažet jego tamo Sadok ijerej i Nafan prorok v carja nad Izrailem, i vostrubite truboju rožanoju i rečete: da živet car Solomon:
35 i izydite vsled jego, i vnidet, i sjadet na prestole mojem, i toj vocaritsja vmesto mene: i az zapovedach, da budet vlastelin nad Izrailem i Iudoju.
36 I otvešča Vanea syn Iodaev carju i reče: budi tako: da utverdit Gospoď Bog glagol sej gospodina mojego carja:
37 jakože be Gospoď so gospodinom moim carem, tako da budet i s Solomonom, i da vozveličit prestol jego pače prestola gospodina mojego carja Davida.
38 I snide Sadok ijerej i Nafan prorok, i Vanea syn Iodaev, i Chereffi i Feleffi, i vsadiša Solomona na mska carja Davida, i vozvedoša jego k Gionu:
39 i vzja Sadok ijerej rog s jelejem ot skinii, i pomaza Solomona, i vostrubi truboju rožanoju, i reša vsi ljudije: da živet car Solomon.
40 I vzydoša vsi ljudije vsled jego i likovaša v licech, i veseljachusja veselijem velikim, i razsedesja zemlja ot glasa ich.
41 I slyša Adonia i vsi zvannii jego, i tii skončaša uže jadušče. I slyša Ioav glas truby rožany i reče: kij glas jesť grada šumašča?
42 I ješče Jemu glagoljušču, i se, Ionafan syn Aviafara ijerea priide. I reče Adonia: vnidi, jako muž sily ty jesi, i blagaja vozvesti.
43 I otvešča Ionafan i reče: izvestno, gospodin naš car David postavi Solomona carem:
44 i posla s nim car Sadoka ijerea i Nafana proroka, i Vanea syna Iodaeva, i Chereffi i Feleffi, i vsadiša jego na mska careva:
45 i pomazaša jego Sadok ijerej i Nafan prorok na carstvo v Gione, i vzydoša ottudu veseljaščesja, i vozšume grad: sej glas, jegože slyšaste:
46 i sede Solomon na prestole carstem:
47 i vnidoša rabi carevy blagosloviti gospodina našego carja Davida, glagoljušče: da ublažit Bog ima Solomona syna tvojego pače imene tvojego, i da vozveličit prestol jego pače prestola tvojego: i poklonisja car na odre svojem,
48 i sice reče car: blagosloven Gospoď Bog Izrailev, Iže dade dnes ot semene mojego seďašča na prestole mojem, i oči moi viďat.
49 I užasošasja užasom, i vostaša vsi zvannii Adonijevy, i otide kijždo putem svoim.
50 I Adonia ubojasja ot lica Solomoňa, i vosta i otide, i jatsja za rog oltarja.
51 I vozvestiša Solomonu, glagoljušče: se, Adonia ubojasja carja Solomona, i deržitsja za rog oltarja, glagolja: da klenetmisja dnes car Solomon, jako ne ubijet raba svojego oružijem.
52 I reče Solomon: ašče budet syn sily, ni vlas glavy jego upadet na zemlju: ašče že zloba obrjaščetsja v nem, umret.
53 I posla car Solomon, i svedoša jego so oltarja. I vnide, i poklonisja carju Solomonu. I reče jemu Solomon: idi v dom svoj.

2

1 I približišasja Davidu dnije umreti jemu, i zapoveda Solomonu synu svojemu, glagolja:
2 az otchoždu v puť vseja zemli: ty že krepisja, i budi muž soveršen,
3 i sochrani zavet Gospoda Boga tvojego, ježe choditi vo vsech putech Jego, chraniti zapovedi Jego i opravdanija Jego, i sudby Jego i svidenija Jego, pisannaja v zakone Moiseove: da razumeješi jaže sotvoriši po vsem, jelika zapovedach tebe:
4 da utverdit Gospoď slovo Svoje, ježe reče o mne, glagolja: ašče sochraňat synove tvoi puti svoja, ježe choditi predo Mnoju vo istine vsem serdcem svoim i vseju dušeju svojeju, glagolja: ne iskorenitsja tebe muž s prestola Izraileva:
5 i ty vesi, jelika sotvori mne Ioav syn Saruin, jelika sotvori dvema vojevodama sil Izrailevych, Aveniru synu Nirovu i Amessaju synu Ijeferovu, i ubi ich, i izlija krovi brani v mire, i dade krov nepovinnych na pojase svojem, iže na čreslech jego, i na sapoze svojem suščem na noze jego:
6 i sotvoriši po mudrosti tvojej, i ne svedeši starosti jego s mirom vo ad:
7 synom že Verzellii Galaaditina sotvoriši milosť, i da budut s jaduščimi trapezu tvoju: jako tako približišasja mne, vnegda bežati mne ot lica Avessaloma brata tvojego:
8 i se, s toboju Semej syn Giraň syn Ijemeniin ot Vaurima, i toj proklja ma prokljatijem gorkim, v deň v oňže ischoždach v Polki: i toj snide na sretenije mi na Iordan, i kljachsja jemu o Gospode, glagolja: ne ubiju ťja oružijem:
9 i da ne obezviniši jego, jako muž mudr jesi ty, i uvesi čto sotvoriši jemu, i svedeši starosť jego s kroviju vo ad.
10 I uspe David so otcy svoimi, i pogreben bysť vo grade Davidove.
11 I bysť dnij, v ňaže carstvova David vo Izraili, četyredesjať let: v Chevrone carstvova sedm let, vo Ijerusalime že tridesjať tri leta.
12 I Solomon sede na prestole Davida otca svojego syn dvanadesjati let, i ugotovasja carstvije jego zelo.
13 I vnide Adonia syn Aggifin k Virsavii materi Solomoni, i poklonisja jej. Ona že reče: mir li vchod tvoj? I reče: mir.
14 I reče: slovo mne k tebe. I reče jemu: glagoli.
15 I reče jej: ty vesi, jako mne be carstvo, i na ma ves Izrail položi lice svoje, ježe carstvovati, i obratisja carstvo, i bysť bratu mojemu, jako ot Gospoda bysť jemu:
16 i nyne prošenija jedinago az prošu ot tebe, ne otvrati lica svojego. I reče jemu Virsavia: glagoli.
17 I reče k nej: rcy k Solomonu carju, jako ne imať otvratiti lica svojego ot tebe, i daby mi dal Avisagu Sumanťjanyňu v ženu.
18 I reče Virsavia: dobre, az imam glagolati o tebe k carju.
19 I vnide Virsavia pred carja Solomona glagolati jemu o Adonii. I vosta car na sretenije jej, i poklonisja jej, i sede na prestole svojem: i postaviša prestol drugij materi careve, i sede odesnuju jego,
20 i reče jemu: prošenija mala jedinago az prošu u tebe, ne otvrati lica mojego. I reče k nej car: prosi, mati moja, jako ne otvraščusja ot tebe.
21 I reče: dažď Avisagu Sumanťjanyňu Adonii bratu tvojemu v ženu.
22 I otvešča car Solomon i reče materi svojej: vskuju ty prosiši Avisagi Sumanťjanyni Adonii? Ješče prosi jemu i carstva, jako toj brat moj bolšij mene, i jemu Aviafar ijerej, i jemu Ioav syn Saruin vojevoda drug.
23 I kljatsja car Solomon Gospodem, glagolja: sija da sotvorit mne Bog i sija da priložit, jako na dušu svoju glagola Adonia slovo sije:
24 i nyne živ Gospoď, Iže ugotova ma, i posadi ma na prestole otca mojego Davida, i Toj sotvori mi dom, jakože glagola Gospoď, jako dnes umret Adonia.
25 I posla car Solomon rukoju Vanea syna Iodaeva, i ubi jego, i umre Adonia v toj deň.
26 I Aviafaru ijereju reče car: tecy ty vo Anafof na selo tvoje, jako muž smerti jesi ty v dnešnij deň, no ne umerščvlju tebe, jako nosil jesi kivot zaveta Gospodňa pred otcem moim (Davidom), i jako ozloblen byl jesi vo vsech, imiže ozloblen be otec moj.
27 I izgna Solomon Aviafara, ježe ne byti jemu ijerejem Gospodnim, jakože sbytisja slovesi Gospodňu, ježe glagola na dom Ilijev v Silome.
28 I sluch dojde do Ioava syna Saruina, jako Ioav posledova Adonii, i v sled Solomoň ne uklonisja. I beža Ioav v skiniju Gospodňu, i jatsja rogov oltarevych.
29 I vozvestiša Solomonu, glagoljušče: jako beža Ioav v skiniju Gospodňu, i se, deržitsja rogov oltarevych. I posla car Solomon ko Ioavu, glagolja: čto ti bysť, jako ubežal jesi vo oltar? I reče Ioav: jako ubojachsja ot lica tvojego, i bežach ko Gospodu. I posla Solomon Vanea syna Iodaeva, glagolja: idi, i ubij jego, i pogrebi jego.
30 I priide Vanea syn Iodaev ko Ioavu v skiniju Gospodňu, i reče jemu: sija glagolet car: izydi. I reče Ioav: ne izydu, no da zde umru. I vozvratisja Vanea syn Iodaev i reče carju, glagolja: sija glagola Ioav i sija otvešča mne.
31 I reče jemu car: idi i sotvori jemu, jakože reče, i ubij jego, i pogrebi jego, i otimi dnes krov, juže tune prolija Ioav, ot mene i ot domu otca mojego:
32 i vozvrati Gospoď krov nepravdy jego na glavu jego, jakože napade na dva muža pravedna i blaga pače jego, i ubi ich oružijem: i otec moj David ne razume krove ich, Avenira syna Nirova, vojevodu Izraileva, i Amessaja syna Ijeferova, vojevodu Iudina:
33 i vozvratisja krov ich na glavu jego i na glavu semene jego vo veki: Davidu že i semeni jego, i domu jego, i prestolu jego mir da budet do veka ot Gospoda.
34 I vzyde Vanea syn Iodaev i napade na nego, i ubi jego, i pogrebe jego v domu jego v pustyni.
35 I postavi car Solomon Vanea syna Iodaeva vmesto jego nad voinstvom: carstvo že upravljašesja vo Ijerusalime. I Sadoka ijerea dade Solomon car vo ijerea pervago vmesto Aviafara. ¹ i dade Gospoď smysl Solomonu i premudrosť mnogu zelo, i širotu serdca, jakože pesok iže pri mori: ² i ispolnisja razuma Solomon pače razuma vsech drevnich synov i pače vsech mudrych Jegipetskich. I pojat dščer faraoňu, i vvede ju vo grad Davidov, dondeže skonča sebe zdati dom svoj, i dom Gospodeň v pervych, i stenu Ijerusalima okrest: ³ v sedm let sotvori i skonča. ⁴ i bjaše u Solomona sedmdesjat tysjašč (mužej) nosjaščich bremena, i osmdesjat tysjašč kamenosečcev v gore. I sotvori Solomon more, i podkreplenija, i bani velikija, i stolpy, i istočnik dvornyj, i more meďanoje: ⁵ i sozda kraegradije, i zabrala nad nim, i razseče grad Davidov. ⁶ tako dšči faraoňa prejde ot grada Davidova v dom svoj, jegože sozda jej: ⁷ togda sozda kraegradije. I Solomon voznošaše triždy v leto vsesožženija i mirnaja na oltar, jegože sozda Gospodevi, i kaďaše pred Gospodem, i soverši dom. I sii starejšiny pristavleni nad delami Solomonimi, ⁸ tri tysjaščy i šesť sot pristavnik za ljuďmi delajuščimi delo. I sozda ⁹ Assur, i Magdon i Gazer, i Veforon vyšnij i Valalaf: obače po sozdanii domu Gospodňa i steny Ijerusalimskija okrest, po sich sozda grady sija. I ješče živ syj David, zapoveda Solomonu glagolja: ¹⁰ se, s toboju Semej syn Giraň, syn semene Ijemeniina, ot Chevrona: sej kljaše ma kljatvoju ukoriznennoju, v deň v oňže idoch v Polki: i toj snide v sretenije mi na Iordan, i kljachsja jemu Gospodem, glagolja, jako ne umerščvlju jego oružijem: i nyne da ne obezviniši jego, jako muž smyslen jesi ty, i razumeješi jaže sotvoriši jemu, i svedeši starosť jego s kroviju vo ad.
36 I poslav car Solomon, prizva Semea i reče jemu: soziždi sebe dom vo Ijerusalime i sedi tamo, i ne ischodi ottudu nikamože:
37 i budet v deň ischoda tvojego, i prejdeši potok Kedrskij, razumeja razumej, jako smertiju umreši: krov tvoja budet na glave tvojej. I zakljat jego car v deň toj.
38 I reče Semej k carju: blag glagol, jegože glagolal jesi, gospodi moj carju: tako sotvorit rab tvoj. I sede Semej vo Ijerusalime tri leta.
39 I bysť po trijech letech, i bežasta dva raba Semeina ko Agchusu synu Maachainu, carju Gefsku. I vozvestiša Semeju, glagoljušče: se, rabi tvoi vo Gefe.
40 I vosta Semej, i osedla oslja svoje, i ide vo Gef ko Agchusu vzyskati raby svoja: i pojde Semej, i privede raby svoja ot Gefa.
41 I vozvestiša Solomonu, glagoljušče: jako Semej chodi iz Ijerusalima v Gef i vozvrati raby svoja.
42 I posla car i prizva Semea i reče k nemu: ne zakljach li ťja Gospodem, i zasvidetelstvovach tebe, glagolja: v oňže ašče deň izydeši iz Ijerusalima i pojdeši na desno ili na šujeje, razumeja razumej, jako smertiju umreši? I rekl mi jesi: blag glagol, jegože slyšach:
43 i čto jako ne sochranil jesi kljatvy Gospodni i zapovedi, juže zapovedach na ťja?
44 I reče car k Semeju: ty vesi vsju zlobu tvoju, juže vesť serdce tvoje, jaže sotvoril jesi Davidu otcu mojemu: i vozvrati Gospoď zlobu tvoju na glavu tvoju:
45 i car Solomon blagosloven, i prestol Davidov budet gotov pred Gospodem vo veki.
46 I zapoveda car Solomon Vaneju synu Iodaevu: i izyde, i ubi jego, i umre (Semej).

3

1 Jegda že carstvo utverdisja v ruce Solomona, svatovstvo sotvori Solomon s faraonom carem Jegipetskim: i pojat dščer faraoňu i vvede ju vo grad Davidov, dondeže skonča zdati dom svoj i dom Gospodeň i stenu Ijerusalima okrest.
2 Obače ljudije togda bjachu žrušče na vysokich, jako ne be sozdan dom Gospodevi daže do dne onago.
3 I vozljubi Solomon Gospoda, choditi v zapovedaniich Davida otca svojego, tokmo na cholmech žrjaše i kaďaše.
4 I vosta Solomon, i ide v Gavaon požreti tamo, jako tamo be vysota velija: tysjašču vsesožženija voznese na žertvennice v Gavaone.
5 I javisja Gospoď Solomonu vo sne noščiju i reče jemu: prosi čto choščeši sebe.
6 I reče Solomon: Ty sotvoril jesi s rabom Tvoim Davidom otcem moim milosť veliju, jakože chodi pred Toboju istinoju i pravdoju i pravym serdcem s Toboju, i sochranil jesi jemu milosť velikuju siju, ježe dati synu jego sedeti na prestole jego, jakože dnes:
7 i nyne, Gospodi Bože moj, Ty dal jesi raba Tvojego vmesto Davida otca mojego: i az jesm otročišč mal, i ne vem ischoda mojego i vchoda mojego:
8 rab že Tvoj posrede ljudij Tvoich, ichže izbral jesi ljudij mnogich, iže ne izočtutsja ot množestva:
9 i dasi rabu Tvojemu serdce smysleno slyšati i suditi ljudi Tvoja v pravde, ježe razumevati posrede dobra i zla: jako kto možet suditi ljudem Tvoim ťjažkim sim?
10 I ugodno bysť slovo sije pred Gospodem, jako isprosi Solomon glagol sej.
11 I reče Gospoď k nemu: zaneže prosil jesi ot mene glagola sego, i ne prosil jesi ot mene dnij mnogich, i ne prosil jesi bogatstva, niže prosil jesi duš vrag tvoich, no isprosil jesi sebe razuma, ježe slyšati sud:
12 se, sotvorich po glagolu tvojemu, se, dach ti serdce smysleno i mudro: jakože ty, ne bysť muž prežde tebe i po tebe ne vostanet podoben tebe:
13 i jaže ne prosil jesi, dach tebe, i bogatstvo i slavu, jakože ty, ne bysť muž podoben tebe v carech vo vsja dni tvoja:
14 i ašče pojdeši putem Moim sochraniti zapovedi Moja i povelenija Moja, jakože choždaše David otec tvoj, i umnožu dni tvoja.
15 I vozbudisja Solomon, i se, snovidenije. I vosta, i ide vo Ijerusalim, i sta pred licem žertvennika, pred licem kivota zaveta Gospodňa v Sione, i voznese vsesožženija i sotvori mirnaja, i sotvori pir velij sebe i vsem otrokom svoim.
16 Togda javistesja dve žene bludnice pred carem i staste pred nim.
17 I reče žena jedina: vo mne, gospodi moj: az i žena sija žichome v domu jedinem i rodichome v domu:
18 i bysť po tretijem dni roždenija mojego, i rodi i žena sija: i bechom kupno, i ne be niktože s nami, krome oboich nas v domu:
19 i umre syn ženy seja v nošči, jako leža na nem:
20 i vosta v polunošči, i vzja otroča moje ot objatij moich, i uspi je na lone svojem, a otroča svoje umeršeje položi na lone mojem:
21 i vostach zautra nakormiti otroča moje, i obretoch i mertvo: i se, razsmotrich jego rano, i se, ne be syn moj, jegože rodich:
22 i reče drugaja žena: ni, no se jesť syn moj živyj, se že jesť syn tvoj umeryj. I prjastesja pred carem.
23 I reče ima car: ty glagoleši, jako sej syn moj živyj, syn že seja mertvyj: i ty glagoleši: ni, no živyj jesť syn moj, tvoj že syn umeršij.
24 I reče car: prinesite mi meč. I prinesoša meč pred carja.
25 I reče car: razsecyte otroča ssuščeje živoje na dvoje, i dadite polovinu jego sej, i druguju polovinu onej.
26 I otvešča žena, jejaže be syn živyj, i reče ko carju, poneže smatesja utroba jeja o syne jeja, i reče: vo mne, gospodi moj, dadite jej otroča živoje, smertiju že ne umertvite jego. I ta reče: da ne budet ni mne, ni tebe, no presecyte je.
27 I otvešča car i reče: dadite detišče živo žene rekšej: dadite sej je, smertiju že ne umertvite jego: sija mati jego.
28 I slyša ves Izrail sud sej, imže sudi car, i ubojašasja ot lica careva, razumeša bo, jako razum Božij v nem ježe tvoriti opravdanija.

4

1 I be car Solomon carstvujaj nad Izrailem.
2 I sii starejšiny iže beša s nim:
3 Azaria syn Sadokov, žrec: Jeliaf i Achia synove Siviny, knigočii: i Iosafat syn Achiludov, napominatel:
4 i Vanea syn Iodaev nad siloju: i Sadok i Aviafar, ijereje:
5 i Azaria syn Nafaň nad nastojatelmi: i Zavuf syn Nafaň drug carev:
6 i Achisar be stroitel, i Jeliav syn Safatov nad otečestvom: i Adoniram syn Avdonov nad daňmi.
7 I u Solomona bjachu dvanadesjať pristavnik nad vsem Izrailem, ježe podajati carju i domu jego: po mesjacu v lete byvaše jedin, ježe podajati,
8 i sija imena ich: Ven syn Orov na gore Jefremli, jedin:
9 syn Dakar vo Machemate i vo Visalamine i Vefsamise i Jelone, daže do Vefanana, jedin:
10 syn Sedov vo Aravofe, sego Socho i vsja zemlja Oferova:
11 syna Aminadavlja vsja Neffador: Tefaf dšči Solomoňa be jemu v ženu, jedin:
12 Vana syn Achilufov vo Ifaanache i Mageddo i ves Dom Sanyi, iže pri Sesafane pod Jezraelem, i ot Vifsana daže do Savelmaula, daže do Maever Lukam, jedin:
13 syn Naverov v Ravofe Galaadstem: semu oblasť Jergav v Vasane, šesťdesjat gradov velikich ograždennych stenami, i verei meďany, jedin:
14 Achinadav syn Saddov vo Maanaime:
15 Achimaas v Neffalime: i sej pojat Vasemafu dščer Solomoňu v ženu, jedin:
16 Vaana syn Chusiin vo Asire i vo Vaalofe, jedin:
17 Iosafat syn Farujev vo Issachare,
18 Semej syn Ily vo Veniamine,
19 Gaver syn Adaev v zemli Galaade, v zemli Siona carja Jesevonska i Oga carja Vasanska, i Nasif jedin v zemli Iudove.
20 Iuda i Izrail mnozi aki pesok iže pri mori vo množestve, jadušče i pijušče i veseljaščesja.
21 I Solomon be načalstvujaj vo vsech carstvach, ot reki zemli Filistimskija i daže do predel Jegipetskich, (i bjachu) prinosjašče dary i rabotajušče Solomonu vo vsja dni života jego.
22 I sija potrebnaja Solomonu v deň jedin: tridesjať mer muki semidalnyja i šesťdesjat mer muki smešanyja,
23 desjať telcev izbrannych i dvadesjať volov tučnych i sto ovec, krome jelenej i sern i ptic, izbranna ot izbrannych tučna.
24 Poneže be načalstvujaj vo vsech ob on pol reki ot Fapsy i daže do Gazy, nad vsemi carmi ob on pol reki, i mir be jemu ot vsech stran okrest.
25 I živjachu Iuda i Izrail bezpečalno, kijždo pod vinogradom svoim i pod smokovniceju svojeju, jadušče i pijušče, ot Dana i daže do Virsavii, vo vsja dni Solomona.
26 I bjaše u Solomona četyredesjať tysjašč kobylic v kolesnicy i dvadesjať tysjašč konnik.
27 I tako podajachu pristavniki carju Solomonu, i vsja povelennaja na trapezu carevu, kijždo v mesjac svoj, ne premeňajušče slovese:
28 i jačmeň i plevy konem, i kolesnicami privozjachu na mesto, ideže be car, kijždo po činu svojemu.
29 I dade Gospoď smysl i mudrosť Solomonu mnogu zelo, i širotu serdca, jako pesok iže pri mori:
30 i umnožisja mudrosť Solomonova zelo, pače smysla vsech drevnich čelovek i pače vsech smyslennych Jegipetskich:
31 i umudrisja pače vsech čelovek, i umudrisja pače Gefana Jezrailitnna i Jemana, i Chalkada i Dardy, syna Samadova, i proslavisja ima jego vo vsech stranach okrest.
32 I izglagola Solomon tri tysjaščy pritčej, i byša pesni jego pjať tysjašč:
33 i glagola o drevech, ot kedra iže v Livane i daže do issopa ischoďaščago iz steny: i glagola o skotech i o pticach i o gadech i o rybach.
34 I prichoždachu vsi ljudije slyšati premudrosť Solomoňu: i priimaše dary ot vsech carej zemnych, jelicy slyšachu premudrosť jego.

5

1 I posla Chiram car Tirskij otroki svoja k Solomonu: uslyša bo, jako pomazaša jego na carstvo vmesto Davida otca jego, jako ljubjaše Chiram Davida vo vsja dni.
2 I posla Solomon k Chiramu, glagolja:
3 ty vesi otca mojego Davida, jako ne vozmože sozdati domu imeni Gospoda Boga mojego, ot lica protivnych, okruživšich jego, dondeže dade ja Gospoď pod stopy nog jego:
4 i nyne upokoi Gospoď Bog moj mne okrest, nesť navetnika, niže soprotivnika lukavago:
5 i se, az glagolju sozdati dom imeni Gospoda Boga mojego, jakože glagola Gospoď Bog k Davidu otcu mojemu, glagolja: syn tvoj, jegože dam vmesto tebe na prestol tvoj, toj soziždet dom imeni Mojemu:
6 i nyne zapovežď, da nasekut mi drev ot Livana, i se, rabi moi s raby tvoimi, i mzdu trudov tvoich dam ti po vsemu jelika rečeši, poneže ty vesi, jako nesť nam veduščago dreva sešči, jakože Sidoňane.
7 I bysť jegda uslyša Chiram slovesa Solomoňa, vozradovasja zelo i reče: blagosloven Bog dnes, Iže dade Davidu syna razumna nad ljuďmi simi mnogimi.
8 I posla Chiram k Solomonu, glagolja: slyšach o vsech, ichže radi poslal jesi ko mne: az sotvorju vse chotenije tvoje o drevach kedrovych i pevgovych:
9 slugi moi iznesut ja ot Livana k morju, i az položu ja v skladenija na mesto, ideže vozvestiši mne, i dovezu ja tamo: i ty vozmeši, i sotvoriši chotenije moje, ježe dati chleby domu mojemu.
10 I be Chiram daja Solomonu kedry i pevgi i vsju volju jego.
11 I dade Solomon Chiramu dvadesjať tysjašč mer pšenicy, i pišču domu jego, i dvadesjať tysjašč mer jelea čistago: po semu davaše Solomon Chiramu na vsjako leto.
12 I Gospoď dade Solomonu premudrosť, jakože glagola jemu. I be mir meždu Chiramom i meždu Solomonom, i položiša zavet meždu soboju.
13 I vzja car daň ot vsego Izrailja, i be daň tridesjať tysjašč mužej.
14 I posla ja v Livan, desjať tysjašč na mesjac v premenu: mesjac byša v Livane i dva mesjaca v domu svojem: i bjaše Adoniram nad daniju.
15 I bjaše Solomonu sedmdesjat tysjašč nosjaščich bremena i osmdesjat tysjašč sekuščich kamenije v gore,
16 krome starejšin pristavlenych nad delami Solomonimi, tri tysjaščy i šesť sot pristavnik delajuščich dela.
17 I zapoveda car, i vzjaša kamenije velikoje, kamenije čestnoje na osnovanije chrama, i kamenije netesanoje.
18 I istesaša synove Solomoni i synove Chiramli i kamenosečcy Gevalstii: i izgotoviša kamenija i dreva v tri leta.

6

1 I bysť v četyredesjatnoje i v četvertosotnoje leto ischoda synov Izrailevych iz Jegipta, v leto četvertoje, v mesjac vtoryj, carstvujušču carju Solomonu nad Izrailem, i sozda chram Gospodevi.
2 I chram, jegože sozda Solomon car Gospodevi, (bjaše) šesťdesjat lakot dolgota jego, i dvadesjati lakot širota jego, i tridesjati lakot vysota jego:
3 i pritvor, iže pred licem chrama, dvadesjati lakot dolgota jego v širotu domu, i desjati lakot širota jego pred licem domu: i sozda chram, i soverši jego.
4 I sotvori chramu okna prekloneny sokroveny.
5 I sozda na stene domu pritvory okolo chrama i davira.
6 I sotvori boka okolo, bok iže s nizu, pjati lakot širota jego, i srednij šesti lakot širota, i tretij sedmi lakot širota jego: poneže razstojanije domu sotvori okrest vneudu chrama, jako da ne dosjazajut sten chrama.
7 I chramu ziždemu sušču, kamenijem kraesekomym netesanym sozdasja: mlat že, i teslica, i vsjakoje orudije železno ne slyšasja v chrame, jegda sozidatisja jemu.
8 I dveri boka nižňago pod stenoju chrama desnoju, i izvijennyj voschod do srediny, a ot srediny do trekrovnych.
9 I sozda chram, i soverši jego: i obstavi chram dskami kedrovymi.
10 I sotvori vjazanija okrest vsego chrama, pjať lakot v vysotu jego, i svjaza vjazanije drevom kedrovym.
11 I bysť slovo Gospodne k Solomonu, glagoljuščeje:
12 chram sej jegože ty sozidaeši, ašče pojdeši po zapovedem Moim, i sudby Moja sotvoriši, i sochraniši vsja povelenija Moja, ježe prebyvati v nich, utveržu slovo Moje s toboju, ježe glagolach Davidu otcu tvojemu,
13 i vseljusja posrede synov Izrailevych, i ne ostavlju ljudij Moich Izrailja.
14 I sozda Solomon chram, i skonča jego.
15 I sozda steny chramu vnutr drevom kedrovym, ot zemli chrama i daže do sten i daže do vercha: okolo obstavi soderžaščaja drevami vnutrudu i ukrepi vnutr chrama bokami pevgovymi.
16 I sozda dvadesjati lakot ot kraja steny bok jedin ot zemli daže do vercha: i sotvori jemu vnutr ot davira stenu do Svjataja svjatych.
17 I četyredesjati lakot bjaše chram: sej (esť) chram vnutrennejšij.
18 I ot kedra vo chrame vnutr postavi pletenije i dščicy i vajanija vsja kedrova: kameň ne javljašesja.
19 Pred licem davira, posrede chrama vnutr ugotova postaviti tamo kivot zaveta Gospodňa.
20 I pred licem davira dvadesjati lakot dolgota, i dvadesjati lakot širota, i dvadesjati lakot vysota jego, i objat jego zlatom čistym: i sotvori oltar kedrovyj: i povleče Solomon chram vnutr zlatom čistym, i prigvozdi gvozdmi zlatymi pred licem davira, i objat i zlatom.
21 I ves chram objat zlatom do skončanija vsego chrama.
22 I vse vnutr davira pokry zlatom.
23 I sotvori v davire dva cheruvima ot drev kiparisnych, desjať lakot meroju veličestvo:
24 i pjati lakot krilo cheruvima jedinago, i pjati lakot krilo jego vtoroje, desjati lakot ot kraja krila jego do kraja krila jego:
25 i desjati lakot takožde (mera) cheruvimu vtoromu, mera jedina soveršenije jedino oboim cheruvimom:
26 i vysota cheruvima jedinago desjať lakot, takožde i vtoromu cheruvimu.
27 I postavi oba cheruvima posrede chrama vnutrenňago: i prostirachu krila svoja, i dosjazaše krilo jedino do steny chrama, i krilo drugago cheruvima dosjazaše do steny vtoryja: i krila ich jaže bjachu posrede chrama, kasašesja krilo s krilom:
28 i objaty byša cheruvimy zlatom.
29 I na vsech stenach chrama okolo vajanija napisa podobijem cheruvimov, i finiki, i izvajanna proiznicajuščaja vnutrudu i vneudu.
30 I pomost chrama iz vnutrudu i vneudu objat zlatom.
31 I vchodu davira sotvori dveri ot drev smerčiich, i pragi pjateričny,
32 i dvoi dveri ot drev pevgovych, i izvajanija na nich izvajana, cheruvimy, i finiki, i dščicy prostertyja, i objat ja zlatom, i bjaše zlatom ustrojeno do cheruvimov i do finikov.
33 I tako sotvori vratom chrama: i pragi ot drev smerčiich, pritvory četverogubo.
34 I na oboich dverjach dreva pevgova: dva zatvora dver jedina i verei ich, i dva zatvora dver vtoraja vraščajuščajasja v sebe,
35 (na nichže sotvori) izvajannyja cheruvimy i finiki, i dščicy prostertyja, i objatyja zlatom svešenym na izobraženije.
36 I sozda dvor vnutrennij: v tri rjada netesanych, i rjad tesanago kedra okolo.
37 V leto četvertoje osnova chram Gospodeň v mesjace zii, vo vtoryj mesjac.
38 Vo jedinonadesjatoje leto v mesjace Vul, sej mesjac osmyj, soveršisja chram po vsemu slovesi svojemu i po vsemu ustrojeniju svojemu: i sozda jego v sedm let.

7

1 I dom svoj sozda Solomon treminadesjať lety, i soverši Solomon ves dom svoj.
2 I sozda dom drevom Livanskim, sto lakot dolgota jego, i tridesjať lakot vysota jego, i pjaťdesjat lakot širota jego, i tri rjady stolpov kedrovych, i ramena kedrova stolpom.
3 I pokry dskami kedrovymi dom svyše nad stranami stolpov: i čislo stolpov četyredesjať i pjať,
4 po pjatinadesjati rjad: i okon tri rjada, i kamara nad kamaroju tregubo.
5 I vsja dveri i kamary četverougolny pritvoreni: ot dverij nad dvermi tregubo.
6 I jelam stolpov, pjaťdesjat lakot v dolgotu, i tridesjať lakot v širotu privjazani ko Jelamu pred licem ich: i stolpi i tolstota pred licem togo jelama.
7 I jelam prestolov ideže suditi, jelam sudilišča, i pokry i ot zemli daže do vercha dščicami kedrovymi.
8 I dom v nemže živjaše, dvor jedin rasprostert sim po delu semu: i dom sozda dščeri faraoni, juže vzja Solomon, po jelamu semu.
9 Vsja sija bjachu ot kamenej dragocennych izvajana ot razstojanija vnutrudu, i ot osnovanija do krova.
10 I vneudu ko dvoru velikomu osnovanomu kamenijem dragim velikim, kamenijem desjati lakot i osmi lakot,
11 i s verchu čestnym kamenijem, po tojže mere nesečenych, i kedrami.
12 Okrest dvora velikago tri rjada netesanych, i rjad tesanago kedra: i sozda dvor chrama vnutrennejšij pritvora domu Suščago pred licem chrama.
13 I posla car Solomon v Tir, i vzja Chirama ot Tira,
14 syna ženy vdovicy, i toj be ot kolena Neffalimlja: i otec jego be muž Tirin, delatel medi, i ispolnen chudožestva i razuma i vedenija, ježe delati vsjako delo meďanoje. I privedoša jego ko carju Solomonu: i sotvori vsja dela:
15 i slija dva stolpa jelamu chrama, osminadesjati lakot vysota stolpa, i okrest mera jego četyrenadesjatich lakot okružaše jego tolstota stolpa: četyrech perstov vglublenija: takožde be i vtoryj stolp:
16 i dva vozloženija sotvori, ležati na glavach stolpov izlijannaja ot medi: pjati lakot vysota vozloženija jedinago, i pjati lakot vysota vozloženija vtorago:
17 i sotvori dve mreži ježe pokryti vozloženija stolpov: i mrežu vozloženiju jedinomu, i mrežu vozloženiju vtoromu:
18 i delo visimo, dva rjada jablok meďanych somreženy, delo visimo, rjad nad rjadom: takožde sotvori vozloženiju vtoromu:
19 i vozloženija na glavach stolpov, podobna krinu, jakože vo jelame, četyrech lakot:
20 i strojenije nad oboimi stolpami, i svyše stran vozloženije strojenija, i jablokov dvesti rjadov okolo na vtorej glave.
21 I postavi stolpy vo jelame chrama: i postavi stolp jedin i nareče ima jemu Iachun, i postavi stolp vtoryj i nareče ima jemu Voos.
22 I na glavach stolpov delo krinovo, i skonča delo stolpov.
23 I sotvori more lijano desjať lakot ot kraja do kraja jego, kruglo okrest jego: pjať lakot vysota jego, i objatije jego tridesjať laktej okružaše je okrest:
24 i podkreplenija pod kraem jego okrest, okružachu je desjať lakot okolo: dva rjada podkreplenij slity vo slijanii jego stojašča.
25 I dvanadesjať volov pod morem, tri zrjaščii na sever, i tri zrjaščii na jug, i tri na zapad, i tri na vostok, i vsja zadňaja ich vnutrudu, i more verchu ich.
26 I ustije jego bjaše jako ustije potirja prozjabajuščago krina, i tolstota jego na dlaň.
27 I sotvori desjať mechonofov meďanych, pjať lakot dolgota mechonofa jedinago, i četyri lakti širota jego, i šesť lakot vysota jego:
28 i sije delo mechonofov, spojenoje o sebe i spojenoje posrede proiznicajuščich:
29 i na spojeniich ich posrede proiznicajuščich lvy i voly i cheruvimy, i nad proiznicajuščimi, takožde i svyše i snizu lvov i volov mesta, delo nizchoždenija:
30 i četyri kolesa medna i mechonofu kojemuždo, i prideržanija meďana, i četyri časti ich, i ramena ich pod umyvalnicami, i ramena slijanaja ob onu stranu kojegoždo priležašče.
31 I usta jego vnutr glavy, i vyše jedinago lakťja, i usta jego krugla: delo takožde lakťja jedinago i pol lakťja: i na ustach jego izvajanija, i meždustolpija ich četverougolna, a ne krugla.
32 I četyri kolesa pod meždustolpijami, i ruce v kolesech v mechonofe: i vysota jedinago kolesa lakoť i pol.
33 I delo koles, jako delo koles kolesnicy: ruce ich i vyi ich, i chrebty ich i delanija ich vsja lijana.
34 Četyri ramena na četyrech uglech mechonofa jedinago, i ot mechonofa ramena jego.
35 I na glave mechonofa pol lakťja veličestvo jego, kruglo okrest nad glavoju mechonofovoju: i načalo ruk jego i spajanija jego ot nego: i otverzašesja v načalech ruk svoich.
36 I spajanija jego podobija cheruvimov i lvov i finikov stojaščaja, deržaščejesja koježdo protivu lica jego vnutr i okrest.
37 Po tomužde sotvori vsja desjať mechonofy, po činu jedinomu i po mere jedinej, mera jedina vsem.
38 I sotvori desjať konobov meďanych vmeščajuščich po četyredesjati mer vo jedin konob, meroju četyrech laktej: konob jedin na kojemždo mechonofe, ot desjati mechonofov.
39 I postavi pjať mechonofov po desnej strane chrama na vostok, i pjať po levej strane chrama: i more ot strany chrama odesnuju na vostoki v ugle poludennem.
40 I sotvori Chiram konoby i teplicy i fialy: i skonča Chiram vsja dela tvorja, jaže tvorjaše carevi Solomonu vo chrame Gospodni:
41 stolpa dva, i obvitija stolpov nad glavami stolpov dva: i mreži dve, ježe pokryvati oba obvitija izvajanych, jaže na stolpech suť:
42 jablokov meďanych četyresta obema mrežema, dva rjada jablokov mreži jedinej, pokryvati oba obvitija mechonofa, jaže na oboich stolpech:
43 i mechonofov desjať i konobov desjať na mechonofe:
44 i more jedino, i volov dvanadesjať pod morem:
45 i konoby i teplicy i fialy, i vsja sosudy, jaže sotvori Chiram carju Solomonu vo chrame Gospodni: i stolpov četyredesjať i osm domu careva i domu Gospodňa: vsja dela careva, jaže sotvori Chiram, byša meďana vsja.
46 Bliz Iordana slija ich car v tolstote zemli, meždu Sokchofom i meždu Siramom.
47 Ne be vesa medi, ot nejaže tvorjaše vsja dela sija, ot množestva zelo, ne be predela vesu medi.
48 I dade car Solomon vsja sosudy, jaže sotvori vo chram Gospodeň: oltar zlatyj i trapezu, na nejže chleby prinošenija, zlatuju,
49 i sveščniki pjať odesnuju i pjať ošujuju pred licem davira (Svjataja svjatych) zlatyja spajany, i lampady, i svetilniki, i ščipcy zlatyja,
50 i preddverije, i gvozdije, i fialy i bljuda i kadilnicy zlaty spajany: i verei vrat domu vnutrenňago Svjatago Svjatych, i dveri chrama zlatyja.
51 I soveršisja delo, ježe sotvori Solomon vo chrame Gospodni: i vnese Solomon svjataja Davida otca svojego i vsja svjataja Solomonova, srebro i zlato, i sosudy dade v sokrovišče chrama Gospodňa.

8

1 I sobra car Solomon vsja starejšiny Izrailevy, vsja načala kolen, starejšiny otečestv synov Izrailevych k sebe vo Sion, ježe prenesti kivot zaveta Gospodňa ot grada Davidova: toj jesť Sion.
2 I sobrašasja ko carju Solomonu vsi ljudije Izrailevy v mesjac Afanim v prazdnik: sej jesť mesjac sedmyj.
3 I priidoša vsi starejšiny Izrailevy, i vzjaša ijereje kivot,
4 i voznesoša kivot Gospodeň, i skiniju svidenija, i vsja sosudy svjatyja jaže vo skinii svidenija: i voznesoša ja ijereje i leviti.
5 Car že Solomon i ves sobor Izrailskij, sobravšesja k nemu, s nim pred kivotom žrjachu voly i ovcy nesočtenny, bezčislenny ot množestva.
6 I vnesoša ijereje kivot zaveta Gospodňa na mesto jego vo davir chrama, vo Svjataja Svjatych, pod krila cheruvimov.
7 Cheruvimi bo beša rasprosterše krile nad mestom kivota: i okryvachu cheruvimi nad kivotom i nad svjatymi jego sverchu.
8 I obderžasta osvjaščenaja: i zrjachusja glavy osvjaščennych ot svjatych k licu davira, i ne javljachusja vne.
9 Ne be v kivote tokmo dve skrižali kamenny, skrižali zaveta, ichže položi Moisej v Chorive, jaže zavešča Gospoď so synami Izrailevymi, vnegda ischoditi im ot zemli Jegipetskija.
10 I bysť jegda izydoša ijereje iz svjatilišča, i oblak ispolni chram Gospodeň,
11 i ne možachu ijereje stati služiti ot lica oblaka, jako ispolni slava Gospodňa chram.
12 Togda reče Solomon: Gospoď reče ježe obitati vo mgle,
13 az že sozdach dom imeni Tvojemu svjat Tebe i gotov, i prestolu tvojemu, ježe obitati Tebe v nem vo veki.
14 I obrati car lice svoje i blagoslovi car vsego Izrailja: ves že sobor Izrailev stojaše.
15 I reče (car): blagosloven Gospoď Bog Izrailev dnes, Iže glagola usty Svoimi o Davide otce mojem i rukama Svoima ispolni, glagolja:
16 ot dne v oňže izvedoch ljudi Moja Izrailja iz Jegipta, ne izbrach grada ot vsech plemen Izrailevych na sozdanije chramu, ježe byti imeni Mojemu tamo: no izbrach vo Ijerusalime byti imeni Mojemu tamo: i izbrach Davida byti jemu vlastelinu nad ljuďmi Moimi Izrailem:
17 i bysť na serdcy otcu mojemu Davidu, ježe sozdati chram imeni Gospoda Boga Izraileva,
18 i reče Gospoď k Davidu otcu mojemu: poneže vzyde na serdce tvoje ježe sozdati chram imeni Mojemu, dobre sotvoril jesi, jako bysť na serdcy tvojem:
19 obače ty ne soziždeši chrama, no razve syn tvoj, iže izyde iz čresl tvoich, toj soziždet chram imeni Mojemu:
20 i vozstavi Gospoď glagolgol Svoj jegože glagola: i vostach vmesto Davida otca mojego, i sedoch na prestole Izraileve, jakože glagola Gospoď, i sozdach chram imeni Gospoda Boga Izraileva,
21 i postavich tamo mesto kivotu, v nemže jesť tamo zavet Gospodeň, jegože zavešča Gospoď so otcy našimi vo izvoždenii ich iz zemli Jegipetskija.
22 I sta Solomon pred licem oltarja Gospodňa pred vsem soborom Izrailevym i vozdviže ruce svoi na nebo,
23 i reče: Gospodi Bože Izrailev, nesť jakože Ty Bog na nebesi gore i na zemli nizu, chraňaj zavet i milosť rabu Tvojemu choďaščemu pred Toboju vsem serdcem svoim,
24 jaže sochranil jesi rabu Tvojemu Davidu otcu mojemu: ibo glagolal jesi usty Tvoimi i rukama Tvoima soveršil jesi, jakože deň sej:
25 i nyne, Gospodi Bože Izrailev, sochrani rabu Tvojemu Davidu otcu mojemu, jaže rekl jesi jemu, glagolja: ne oskudejet muž ot lica Mojego seďaj na prestole Izraileve, tokmo ašče sochraňat čada tvoja puti svoja, ježe choditi predo Mnoju, jakože chodil jesi predo Mnoju:
26 i nyne, Gospodi Bože Izrailev, da uveritsja glagolgol Tvoj, jegože rekl jesi Davidu otcu mojemu:
27 jako ašče istinno vselitsja Bog s čeloveki na zemli? Ašče nebo i nebo nebese ne dovlejut Ti, kolmi pače chram sej, jegože sozdach imeni Tvojemu?
28 I da prizriši na molitvu moju, Gospodi Bože Izrailev, poslušati molitvy, jejuže molitsja rab Tvoj pred toboju k Tebe dnes,
29 da budut oči Tvoi otversty na chram sej deň i nošč, na mesto o nemže rekl jesi: budet ima Moje tamo na uslyšanije molitvy, jejuže molitsja rab Tvoj na meste sem deň i nošč:
30 i uslyšiši molitvu raba Tvojego i ljudij Tvoich Izrailja, o nichže pomoljatsja na meste sem: i ty uslyšiši na meste obitališča Tvojego na nebesi, i sotvoriši i pomiluješi:
31 jelika ašče sogrešit kijždo ko iskrennemu svojemu, i ašče priimet na nego kljatvu ježe kljati jego, i priidet, i ispovesť pred licem oltarja Tvojego v chrame sem:
32 i Ty uslyšiši ot nebese, i sotvoriši sud ljudem Tvoim Izrailju: osuditi bezzakonnago, dati puť jego na glavu jego, i opravditi pravednago, dati jemu po pravde jego:
33 jegda padut ljudije Tvoi Izrail pred vragi, jako sogrešat Ti, i obraťjatsja k Tebe, i ispoveďatsja imeni Tvojemu, i pomoljatsja i vozglagoljut molitvu k Tebe v chrame sem:
34 i Ty uslyšiši s nebese, i milostiv budeši o sogrešeniich ljudij Svoich Izrailja, i vozvratiši ja v zemlju, juže dal jesi otcem ich:
35 vnegda zaključitisja nebesi i ne byti dožďu, jako sogrešat Ti, i pomoljatsja na meste sem, i ispoveďatsja imeni Tvojemu, i ot grech svoich obraťjatsja, jegda smiriši ich:
36 i uslyšiši s nebese, i milostiv budeši o gresech raba Tvojego i ljudij Tvoich Izrailja: jako javiši im puť blagij choditi po nemu, i dasi dožď na zemlju, juže dal jesi ljudem Tvoim v dostojanije:
37 glad ašče budet, smerť ašče budet, jegda budet vozžženije, gusenicy, rža ašče budet, i ašče oskorbjat ja vrazi ich v jedinem ot gradov ich: vse protivnoje, vsjaka bolezň,
38 vsjaka molitva, vsjako molenije ašče budet vsjakomu čeloveku ot ljudij Izrailevych, jegda poznaet kijždo bolezň serdca svojego, i vozdvignet ruce svoi v chrame sem:
39 i Ty uslyšiši ot nebese, ot gotovago žilišča Tvojego, i milostiv budeši, i sotvoriši, i dasi kojemuždo po putem jego, jakože uvesi serdce jego, jako Ty jedin tokmo vesi vsech serdca synov čelovečeskich:
40 da bojatsja Tebe vsja dni, v ňaže poživut na zemli, juže dal jesi otcem našym:
41 i čuždemu, iže nesť ot ljudij Tvoich Izrailja, toj ašče priidet ot zemli izdaleča radi imene Tvojego, zane uslyšat ima Tvoje veliko, i ruku Tvoju krepkuju, i myšcu Tvoju vysokuju,
42 i priidet, i pomolitsja na meste sem:
43 i ty uslyšiši s nebese ot gotovago žilišča Tvojego, i sotvoriši po vsem, v jelikich ašče prizovet Ťja čuždij, jako da urazumejut vsi ljudije zemnii ima Tvoje i ubojatsja Tebe, jakože ljudije Tvoi Izrail, i razumejut, jako ima Tvoje narečesja na chrame sem, jegože sozdach:
44 jegda izydut ljudije Tvoi na braň na vragi svoja, putem imže vozvratiši ja, i pomoljatsja imenem Gospodnim putem grada, jegože izbral jesi Sebe, i ko chramu, jegože az sozdach imeni Tvojemu:
45 i ty uslyšiši s nebese molitvu ich i molenija ich, i sotvoriši opravdanije im:
46 jako sogrešat Ti, jako nesť čelovek, iže ne sogrešit, i razgnevaešisja na ňa, i predasi ja pred vragi, i popleňat ich pleňaščii v zemlju daleče, ili bliz,
47 i obraťjat serdca svoja v zemli, amože preselišasja, i obraťjatsja, i pomoljatsja Tebe v zemli preselenija svojego, glagoljušče: sogrešichom, bezzakonnovachom, nepravdovachom:
48 i obraťjatsja ko Tebe vsem serdcem svoim i vseju dušeju svojeju v zemli vrag svoich, amože prevel jesi ich, i pomoljatsja k Tebe po puti zemli svojeja, juže dal jesi otcem ich, i ko gradu, jegože izbral jesi, i ko chramu, jegože sozdach imeni Tvojemu:
49 i uslyšiši ot nebese, ot gotovago žilišča Tvojego molitvu ich i molenije ich, i sotvoriši opravdanije im,
50 i milostiv budeši nepravdam ich, imiže sogrešiša Ti, i po vsem otmetanijem ich, imiže otvergošasja Tebe, da dasi ich v ščedroty pred plenivšimi ich, i uščedrjat ja:
51 jako ljudije Tvoi i nasledije Tvoje suť, ichže izvel jesi iz zemli Jegipetskija ot sredy pešči železnyja:
52 i da budut uši Tvoi i oči Tvoi otversty na molitvu raba Tvojego i k moleniju ljudij Tvoich Izrailja, poslušati ich o vsech, o nichže prizovut Ťja,
53 jako Ty izbral jesi ja Sebe v nasledije ot vsech ljudij zemli, jakože glagolal jesi rukoju raba Tvojego Moisea, vnegda izvesti Tebe otcy našja iz zemli Jegipetskija, Gospodi Gospodi. Togda glagola Solomon o chrame, jegda soverši sozidati jego: solnce poznano sotvori na nebesi: Gospoď reče prebyvati vo mgle: soziždi chram Moj, chram blagolepnyj sebe, ježe prebyvati v novosti: ne sije li pisano v knigach pesni?
54 I bysť jegda skonča Solomon moljasja ko Gospodu vseju molitvoju i molenijem sim, i vosta ot lica oltarja Gospodňa pripad na kolena svoja, i ruce svoi vozde na nebo,
55 i sta, i blagoslovi ves sobor Izrailev, glasom veliim glagolja:
56 blagosloven Gospoď (Bog) dnes, Iže dade pokoj ljudem Svoim Izrailju, po vsem jelika glagola: ne premenisja slovo ni jedino vo vsech slovesech Jego blagich, imiže glagola rukoju Moisea raba Svojego:
57 da budet Gospoď Bog naš s nami, jakože be so otcy našimi: da ne ostavit nas, niže da otvratit nas,
58 prekloniti serdca naša k Nemu, ježe choditi vo vsech putech Jego i chraniti vsja zapovedi Jego i povelenija Jego i opravdanija Jego, jaže zapoveda otcem našym:
59 i da budut slovesa sija, imiže molichsja pred Gospodem Bogom našim dnes, približajuščesja Gospodu Bogu našemu deň i nošč, ježe tvoriti opravdanija rabu Tvojemu i opravdanija ljudem Tvoim Izrailju vo vsja dni:
60 jako da razumejut vsi ljudije zemli, jako Gospoď Bog Toj Sam Bog, i nesť inago,
61 i da budut serdca naša soveršenna ko Gospodu Bogu našemu prepodobno choditi v poveleniich Jego i chraniti zapovedi Jego, jakože deň sej.
62 I car i vsi synove Izrailevy požroša žertvu pred Gospodem.
63 I požre car Solomon žertvy mirnyja, jaže požre Gospodu, volov dvadesjať dve tysjaščy i ovec sto i dvadesjať tysjašč. I obnovi car chram Gospodeň i vsi synove Izrailevy.
64 V toj deň osvjati car (Solomon) sredinu dvora, jaže pred licem chrama Gospodňa: jako sotvori tamo vsesožženije i dary, i žertvy i tučnaja mirnych, jako oltar meďanyj, iže pred Gospodem, mal be, ježe ne vozmošči vmestiti vsesožženija darov i žertvy mirnych.
65 I sotvori Solomon prazdnik v toj deň, i ves Izrail s nim, sobor velij, ot vchoda Jemafa daže do reki Jegipta, pred Gospodem Bogom našim, u chrama, jegože sozda, jadyj i pija i veseljasja pred Gospodem Bogom našim sedm dnij,
66 i vo osmyj deň raspusti ljudi. I blagosloviša carja, i idoša kijždo v domy svoja, radujuščesja veselym serdcem o blagich, jaže sotvori Gospoď Davidu rabu Svojemu i Izrailju ljudem Svoim.

9

1 I bysť jegda skonča Solomon zižďaj chram Gospodeň i dom carev i vsjakoje delo svoje Solomon, jelika voschote sotvoriti,
2 i javisja Gospoď Solomonu vtoriceju, jakože javisja jemu v Gavaone,
3 i reče k nemu Gospoď: uslyšach glas molitvy tvojeja i molenija tvojego, imže molilsja jesi predo Mnoju: sotvorich ti po vsej molitve tvojej, i osvjatich chram sej, jegože sozdal jesi, ježe položiti ima Moje tamo vo veki, i budut oči Moi tu i serdce Moje vo vsja dni:
4 i ty ašče pojdeši predo Mnoju, jakože chodi David otec tvoj v prepodobii serdca i v pravote, i ježe tvoriti po vsem, jaže zapovedach jemu, i povelenija Moja i zapovedi Moja sochraniši:
5 i vozstavlju prestol carstvija tvojego vo Izraili vo veki, jakože glagolach k Davidu otcu tvojemu, glagolja: ne oskudejet ti muž vlastelin vo Izraili:
6 ašče že otvraščajuščesja otvratitesja vy i čada vaša ot Mene i ne sochranite zapovedij Moich i povelenij Moich, jaže dade Moisej pred vami, i pojdete i porabotaete bogom inym i poklonitesja im:
7 i izrinu Izrailja iz zemli, juže dach im, i chram sej, jegože osvjatich imeni Mojemu, otvergu ot lica Mojego: i budet Izrail v pogublenije i vo glagolanije vsem ljudem:
8 i dom sej budet vysokij, vsjak prechoďaj skvoze jego užasnetsja, i vozsviščet i rečet: česo radi sotvori Gospoď tako zemli sej i chramu semu?
9 I rekut: poneže ostaviša Gospoda Boga svojego, iže izvede otcy ich iz Jegipta, iz domu raboty, i prijaša bogi čuždyja, i poklonišasja im, i porabotaša im, sego radi navede na ňa Gospoď zlo sije.
10 I bysť po dvadesjati letech, v ňaže sozda Solomon dva domy, chram Gospodeň i dom carev,
11 Chiram car Tirskij pomogaše Solomonu drevy kedrskimi i drevy pevgovymi i zlatom i vsem chotenijem jego: togda dade Solomon Chiramu dvadesjať gradov v zemli Galilejstej.
12 I izyde Chiram iz Tira i pojde v Galileju videti grady, jaže dade jemu Solomon: i ne byša jemu ugodni,
13 i reče: čto gradi sii, jaže dal mi jesi, brate? I nareče ja predel (Chavul), do dnešňago dne.
14 I prinese Chiram Solomonu sto i dvadesjať talant zlata.
15 Sije že jesť čislo dajanija ježe prinese car Solomon, da soziždet chram Gospodeň i dom carev, i Melon i stenu Ijerusalimsku i Kraegradije ježe ograditi stenu grada Davidova, i Asur i Magedo i Gazer.
16 Faraon car Jegipetskij vzyde i vzja Gazer i sožže i ognem, i Chanaana živuščago vo grade tom pogubi: i dade jego v dar dščeri svojej, žene Solomoni.
17 I sogradi Solomon Gazer i Veforon nižnij,
18 i Valaaf i Famor v pustyni.
19 I vsja grady krepkija, iže byša Solomonu, i vsja grady, ideže bjachu kolesnicy, i vsja grady, ideže bjachu konnicy jego, i vse ježe bysť ugodno carju Solomonu, sozda vo Ijerusalime, i v Livane i vo vsej zemli carstva svojego.
20 Vsech ljudij ostavšichsja ot Amorrea i Chettea, i Ferezea i Chananea, i Jevea i Ijevusea i Gergesea, ne suščich ot synov Izrailevych,
21 synov ich ostavšichsja po nich na zemli, ichže ne vozmogoša synove Izrailevy potrebiti ich, car Solomon poraboti ich dajati daň daže do dne sego:
22 ot synov že Izrailevych ne dade v rabotu Solomon, jako tii bjachu mužije chrabrii, i otrocy jego, i kňazi jego, i tristaty jego, i vojevody kolesnic jego, i konnicy jego.
23 I bjachu starejšiny pristavlennym nad dely carja Solomona, pjať sot pjaťdesjat povelevajuščii ljudem delajuščym delo.
24 Dščer že faraona prejde iz grada Davidova v dom svoj, jegože sozda jej Solomon, togda sozda Melon.
25 I prinošaše Solomon triždy v god vsesožženija i mirnyja žertvy na oltar, jegože sozižde Gospodu, i kaďaše fimiam pred Gospodem: i soverši chram.
26 I sotvori car Solomon korabl v Gasione Gaverstem, iže pri Jelafe, pri ustii morja Posledňago, v zemli Jedomstej.
27 I posla Chiram na korabli ot otrok svoich mužy korabelniki upravljati veduščich more so otroki Solomoni:
28 i priidoša v Sofir, i vzjaša ottudu zlata četyre sta i dvadesjať talant i prinesoša carju Solomonu.

10

1 I carica Savska uslyša ima Solomone i ima Gospodne, i priide iskusiti jego pritčami:
2 i priide vo Ijerusalim s siloju ťjažkoju zelo: i na velbljudech privezoša aromaty i zlata mnogo zelo, i kamenije dragoje: i vnide k Solomonu i glagola jemu vsja, jelika ime na serdcy svojem.
3 I vozvesti jej Solomon vsja glagoly jeja: i ne be slovo prezreno ot carja, jegože ne vozvesti jej.
4 I vide carica Savska ves smysl Solomoň i dom jegože sozda,
5 i snedi Solomoni, i žilišča otrokov jego, i predstojanije služaščich jemu, i oblačenije jego, i vinočerpcy jego, i vsesožženija jego, jaže prinošaše vo chrame Gospodni, i vne sebe bysť,
6 i reče k Solomonu carju: istinna suť slovesa, jaže slyšach v zemli mojej,
7 o slovesech tvoich i o smysle tvojem: i ne jach very glagoljuščym mi, dondeže priidoch semo, i videsta oči moi: i se, nesť ni pol togo, jakože mi povedaša: priložil jesi premudrosť i blagaja k sim pače vsjakago slucha, jegože slyšach v zemli mojej:
8 blaženny ženy tvoja, blaženi otrocy tvoi sii, iže predstojat pred toboju vsegda, slyšašče vsjakij smysl tvoj:
9 budi Gospoď Bog tvoj blagosloven, iže voschote ťja dati na prestol Izrailev, poneže vozljubi Gospoď Izrailja utverditi vo veki i postavi ťja carja nad nimi tvoriti sud v pravde i v sudbach ich.
10 I dade Solomonu sto i dvadesjať talant zlata, i aromaty mnogi zelo, i kamenije dragoje: ne priidoša ješče takovyja aromaty vo množestve, jaže dade carica Savska carju Solomonu.
11 I korabl Chiraml prinosjašč zlato iz Sofira, (i) prinese dreva netesana mnoga zelo, i kamenije dragoje.
12 I sotvori car drevom netesanym podpory chramu Gospodňu i domu carevu, i sopeli i gusli pevcem: ne priidoša po sem takovaja drevesa netesanaja na zemli, niže videna byša gde daže do dne sego.
13 I car Solomon dade carice Savstej vsja, jelika voschote i jeliki prosi u nego, krome vsech, jaže dade jej rukama svoima Solomon car, i vozvratisja, i otide v zemlju svoju, sama i vsi otrocy jeja.
14 I be ves prinesennago zlata Solomonu vo jedino leto šesť sot i šesťdesjat i šesť talant zlata,
15 krome danej ot poddannych i ot kupcov i ot vsech carej strannych i ot vojevod zemnych.
16 I sotvori car Solomon trista kopij zlatych kovannych, po trista zlatych vo jedino kopije vdela:
17 i trista ščitov kovannych zlatych, po tri litry zlata bjaše na kojemždo ščite: i dade ja car vo chram dubravy Livanskija.
18 I sotvori car prestol ot kostej slonovych velij i pozlati jego zlatom iskušenym:
19 šesť stepenej prestolu, i obrazy telcov prestolu sozadi, i verch prestola krugl be sozadi jego, i ruce sjudu i sjudu na prestole sedališča, i dva lva stojašča pri rukach,
20 i dvanadesjať lvy stojašče tu na šesti stepenech sjudu i sjudu: ne bjaše tako vo vsjakom carstve.
21 I vsi sosudi, iže bjachu pri care Solomone, zlati beša, i umyvalnicy zlaty i vsi sosudi v chrame dubravy Livanskija zlatokovanny: ne bjaše srebra, poneže za ničto be srebro vo dni Solomoni:
22 korabl bo Farsijskij carju Solomonu na mori s korabli Chiramlimi, jedinoju vo trijech letech prichoždaše carevi korabl iz Farsisa i prinošaše zlato i srebro, i zuby slonovy, i pifiki i pavy, i kamenije točenoje i tesanoje.
23 I vozveličisja Solomon pače vsech carej zemnych i bogatstvom i smyslom.
24 I vsi carije zemstii iskachu videti lice Solomona, ježe by uslyšati smysla jego, jegože dade jemu Gospoď v serdcy jego:
25 i tii prinošachu kijždo dary svoja, i sosudy zlaty i srebrjany, i rizy, stakti i sladkosti, i koni i mski na vsjakoje leto.
26 I sobra Solomon kolesnicy i koni, i bjachu Solomonu četyredesjať tysjašč kobylic v kolesnicy, i dvanadesjať tysjašč konnych: i postavi ja vo gradech kolesnic, a (druzii bjachu) u carja vo Ijerusalime: i be vlastelin vsem carem ot reki i do zemli inoplemennik i do predel Jegipta.
27 I složi car zlato i srebro vo Ijerusalime jakože kamenije, i kedry složi jakože černičije, ježe na poli vo množestve.
28 I privoždachu Solomonu koni ot Jegipta i ot Fekuja kupcy carstii i kupovachu ot Fekuja promenoju.
29 I prichoždachu kolesnicy iz Jegipta za šesť sot srebrenik, i koň za sto pjaťdesjat srebrenik: takožde i ko vsem carem Chettimskim i Sirijskim po morju ischoždachu.

11

1 I car Solomon be ženoljubiv, i poja ženy čuždyja, i dščer faraoňu, Moaviťjanyni, Ammaniťjanyni, i Amorreanyni,
2 ot jazyk, ichže otreče Gospoď synom Izrailevym: ne vchodite v ňa, i tii da ne vchoďat v vas, da ne otvraťjat duš vašich vsled idol svoich: k tem prilepisja Solomon ljubiti,
3 i byša jemu žen načalnych sedm sot, i podložnic trista.
4 I bysť v vrema starosti Solomoni, i sovratiša ženy čuždija serdce jego vsled bogov inych, i ne be serdce jego soveršenno s Gospodem Bogom jego, jakože serdce Davida otca jego,
5 i choždaše Solomon vsled Astarta merzosti Sidonskija i vsled carja ich, idola synov Ammonich.
6 I sotvori Solomon lukavoje pred Gospodem: i ne choždaše vsled Gospoda, jakože David otec jego.
7 Togda sozda Solomon vysoko (kapišče) Chamosu, idolu Moavlju, i carju ich, idolu synov Ammonich, i Astarte, merzosti Sidonstej, na gore jaže pred Ijerusalimom:
8 i tako sotvori vsem ženam svoim čuždim, jaže kaďachu i žrjachu idolom svoim.
9 I razgnevasja Gospoď na Solomona, jako ukloni serdce svoje ot Gospoda Boga Izraileva, i javlšagosja jemu dvaždy
10 i zapovedavšago jemu dvaždy o slovesi sem, vesma ne choditi jemu vsled bogov inech, no chraniti i tvoriti jaže zapoveda jemu Gospoď Bog,
11 i reče Gospoď k Solomonu: poneže byša sija s toboju, i ne sochranil jesi zapovedij Moich i povelenij Moich, jaže zapovedach tebe, razdiraja razderu carstvo tvoje iz ruku tvojeju i dam je rabu tvojemu:
12 obače vo dni tvoja ne sotvorju sich Davida radi otca tvojego: ot ruki že syna tvojego otimu je:
13 tokmo vsego carstva ne vozmu, skipetr jedin dam synu tvojemu Davida radi raba Mojego i Ijerusalima radi grada, jegože izbrach.
14 I vozdviže Gospoď protivnika na Solomona Adera Idumeanina ot semene carska vo Idumei.
15 I bysť jegda iskoreni David Jedoma, jegda ide Ioav vojevoda voj pogrebati pobijennyja, izseče vsjak mužesk pol vo Idumei:
16 jako šesť mesjac seďaše tamo Ioav i ves Izrail vo Idumei, dondeže izbi vsjak mužesk pol v Idumei:
17 i izbeže Ader sam i vsi mužije Idumejstii ot otrokov otca jego s nim, i vnidoša vo Jegipet: Ader že bjaše otročišč mal.
18 I vostaša mužije iz grada Madiamska, i priidoša v Faran, i vzjaša mužej s soboju i priidoša k faraonu carju Jegipetskomu. I vnide Ader k faraonu, i dade jemu (car) dom, i pišču opredeli jemu, i zemlju dade jemu.
19 I obrete Ader blagodať pred očima faraonima zelo, i dade jemu v ženu sestru ženy svojeja, sestru Fekeminy bolšuju.
20 I rodi jemu sestra Fekeminy Aderu Ganivafa syna svojego, i voskormi jego Fekemina posrede synov faraonich, i be Ganivaf posrede synov faraonich.
21 I Ader uslyša bo Jegipte, jako uspe David so otcy svoimi, i jako umre Ioav vojevoda voinstvu, i reče Ader k faraonu: otpusti ma, da vozvraščusja v zemlju moju.
22 I reče faraon Aderu: čim ty ne dovolen jesi u mene? I se, ty prosišisja otiti v zemlju svoju? I reče jemu Ader: jako otpuščaja da otpustiši ma. I vozvratisja Ader v zemlju svoju.
23 I vozdviže Gospoď protivnika Solomonu Razona, syna Jeliadaeva, iže ubeže ot Adadezera carja Suvska, gospodina svojego.
24 I sobrašasja k nemu mužije, i be vojevoda polka matežnago, jegda ubivaše ja David: i idoša v Damask, i sedoša v nem, i vocarišasja v Damasce.
25 I be stužaja Izrailevi vo vsja dni Solomoni: sija zloba Adera: i oťjagči Izrailja i vocarisja v zemli Jedomstej.
26 I Ijerovoam syn Navatov, Jefrafjanin ot Sariry, syn ženy vdovicy, rab Solomonov, i vozdviže ruce na carja Solomona.
27 I sija vina, jako vozdviže ruce na carja Solomona: car Solomon sozidaše Kraegradije i ograždaše stenoju grad Davida otca svojego:
28 Ijerovoam že čelovek krepok siloju. I vide Solomon otroka, jako muž del jesť, i postavi jego nad bremenami domu Iosifova.
29 I bysť vo vrema ono, i Ijerovoam izyde iz Ijerusalima, i obrete jego Achia Siloniťjanin prorok na puti, i sovrati jego s puti: i be Achia oblečen v rizu novu: i (besta) oba jediny na poli.
30 I vzja Achia za rizu svoju novuju, jaže be na nem, i razdra ju na dvanadesjať žrebij,
31 i reče Ijerovoamu: priimi sebe desjať žrebij, jako tako glagolet Gospoď Bog Izrailev: se, Az ottorgaju carstvo iz ruki Solomoni, i dam ti chorugvij desjať:
32 i dve chorugvi budut jemu, raba radi Mojego Davida i Ijerusalima radi grada, jegože izbrach Sebe ot vsech kolen Izrailevych,
33 zaneže ostavi Ma i poklonisja Astarte merzosti Sidonstej i Chamosu i kumirom Moavlim i carju ich pretykaniju synov Ammonich, i ne pojde po putem Moim, ježe tvoriti ugodnaja predo Mnoju, jakože David otec jego:
34 i ne otimu carstva vsego ot ruku jego, poneže zaščiščaja zaščišču jego vo vsja dni života jego, Davida radi raba Mojego, jegože izbrach, iže sochrani zapovedi Moja i opravdanija:
35 i otimu carstvo ot ruki syna jego, i dam ti desjať chorugvij,
36 synu že jego dam dve chorugvi, jako da budet prestol rabu Mojemu Davidu vo vsja dni predo Mnoju vo Ijerusalime grade, jegože izbrach Sebe na položenije imeni Mojemu tamo:
37 i priimu ťja, i vocarišisja, v nichže želaet duša tvoja, i ty budeši car nad Izrailem:
38 i budet ašče sochraniši vsja, jelika zapovedaju ti, i pojdeši po putem Moim, i sotvoriši ugodnaja predo Mnoju, chraniti zapovedi Moja i povelenija Moja, jakože sotvori David rab Moj, i budu s toboju, i soziždu ti dom veren, jakože sozdach Davidu, i dam ti Izrailja:
39 i ozloblju rod Davidov za sija, no ne vo vsja dni.
40 I iskaše Solomon ubiti Ijerovoama. I vosta Ijerovoam, i ubeža vo Jegipet k Susakimu carju Jegipetsku, i be vo Jegipte, dondeže Solomon umre.
41 I pročaja sloves Solomonich, i vsja jelika sotvori, i ves smysl jego, ne se li, sija pisana byša v knize sloves Solomonich?
42 I dnije, v ňaže carstvova Solomon vo Ijerusalime nad vsem Izrailem, četyredesjať let.
43 I uspe Solomon so otcy svoimi: i pogreboša jego vo grade Davida otca jego, i vocarisja Rovoam syn jego vmesto jego.

12

1 I ide car Rovoam v Sikimu, jako v Sikimu priide ves Izrail vocariti jego.
2 I bysť jegda uslyša Ijerovoam syn Navatov, sušču jemu ješče vo Jegipte, jako ubegl be ot lica Solomona, i vozvratisja Ijerovoam iz Jegipta:
3 i poslaša, i prizvaša jego. I priide Ijerovoam i ves sonm Izrailev, i rekoša ljudije k carju Rovoamu glagoljušče:
4 otec tvoj oťjagči jarem naš, ty že nyne oblegči ot raboty otca tvojego žestokija i ot jarma jego ťjažkago, jegože vozloži na ny, i porabotaem ti.
5 I reče k nim: otidite (i prebudite) do tretijago dne, i vozvratitesja ko mne. I idoša.
6 I vozvesti Rovoam car starejšinam, iže byša predstojašče pred Solomonom otcem jego, ješče živu jemu sušču, glagolja: kako vy myslite, da otveščaju ljudem sim slovo?
7 I reša jemu, glagoljušče: ašče v dnešnij deň budeši rab ljudem sim i porabotaeši im, i rečeši im slovesa blaga, i budut ti rabi vo vsja dni.
8 I prenebreže sovet starejšin, jaže soveščaša jemu, i sovetova so otroki vospitannymi s nim predstojavšimi pred licem jego,
9 i reče im: čto vy soveščavaete? I čto otveščaju ljudem sim, iže reša ko mne, glagoljušče: oblegči naš jarem, jegože vozloži otec tvoj na ny?
10 I glagolaša k nemu otrocy vospitannii s nim i reša jemu: sice da glagoleši ljudem sim, iže reša k tebe, glagoljušče: otec tvoj oťjagči jarem naš: ty že nyne oblegči ot nas: sija rečeši k nim: junosť moja tolsteje čresl otca mojego:
11 i nyne otec moj naloži na vy jarem ťjažek, az že priložu k jarmu vašemu: otec moj nakaza vy ranami, az že nakažu vy skorpionami.
12 I priide ves Izrail k carju Rovoamu v deň tretij, jakože reče im car, glagolja: vozvratitesja ko mne v deň tretij.
13 I otvešča car k ljudem žestoko: i ostavi car Rovoam sovet starejšin, jaže soveščaša jemu,
14 i reče k nim po sovetu otrokov, glagolja: otec moj oťjagči jarem vaš, az že priložu k jarmu vašemu: otec moj nakaza vy ranami, az že nakažu vy skorpionami.
15 I ne posluša car ljudij, jako be prevraščenije ot Gospoda, jako da utverdit glagolgol Svoj, jegože glagola rukoju Achii Siloniťjanina o Ijerovoame syne Navatove.
16 I vide ves Izrail, jako ne posluša car glasa ich, i otveščaša ljudije carju, glagoljušče: kaja nam časť v Davide? I nesť nam nasledija v syne Ijesseove: beži, Izrailju, v krovy svoja: nyne pasi dom tvoj, Davide. I otide Izrail v krovy svoja.
17 Nad synmi že Izrailevymi, iže živjachu vo gradech Iudinych, vocarisja Rovoam nad nimi.
18 I posla car Rovoam Adonirama, iže nad daniju, i pobi jego kamenijem ves Izrail, i umre. Car že Rovoam potščasja vzyti na kolesnicu ubežati vo Ijerusalim.
19 I otložisja Izrail ot domu Davidova daže do dnes.
20 I bysť jegda uslyša ves Izrail, jako vozvratisja Ijerovoam ot Jegipta, i poslaša, i prizvaša jego na sobor, i vocariša jego nad Izrailem: i ne be vsled domu Davidova, tokmo chorugv Iudina i Veniaminova.
21 I Rovoam vnide vo Ijerusalim i sobra ves sonm Iudin i chorugv Veniamiňu, sto i dvadesjať tysjašč junošej, tvorjaščich braň, ratovati na dom Izrailev, ježe vozvratiti carstvo Rovoamu synu Solomoňu.
22 I bysť slovo Gospodne ko Sameju čeloveku Božiju, glagolja:
23 rcy k Rovoamu synu Solomoňu carju Iudinu i ko vsemu domu Iudinu i Veniaminovu i ko ostavšymsja ljudem, glagolja:
24 tako glagolet Gospoď: ne voschodite, niže ratujte na bratiju vašu, na syny Izrailevy: no vozvratitesja kijždo v domy svoja, jako ot Mene bysť glagolgol sej. I poslušaša slovese Gospodňa, i prestaša iti po glagolgolu Gospodňu.
25 I sozda Ijerovoam Sikimu v gore Jefremli, i vselisja v nej, i izyde ottudu, i sozda Fanuila.
26 I reče Ijerovoam v serdcy svojem: se, nyne vozvratitsja carstvo v dom Davidov,
27 ašče vzydut ljudije sii voznesti žertvu v chrame Gospodni vo Ijerusalim, i obratitsja serdce ljudij ko Gospodu i gospodinu svojemu, k Rovoamu carju Iudinu, i ubijut ma, i vozvraťjatsja k Rovoamu carju Iudinu.
28 I usovetova car, i sotvori dve junicy zlaty, i reče k ljudem: dovlejet vam voschoditi vo Ijerusalim: se, bozi tvoi, Izrailju, izvedšii ťja iz zemli Jegipetskija.
29 I postavi jedinu v Vefili, a druguju v Dane.
30 I bysť slovo sije na sogrešenije, i iďachu ljudije pred licem junicy jedinyja daže do Dana, i ostaviša chram Gospodeň.
31 I sotvori kapišča na vysokich, i sotvori žercov časť ot ljudij, iže ne beša ot synov Leviinych.
32 I sotvori Ijerovoam prazdnik v osmyj mesjac v pjatyjnadesjať deň mesjaca, po prazdniku, iže v zemli be Iudine, i vzyde na oltar, jegože sotvori v Vefili, žreti junicam, jaže sotvori, i postavi v Vefili žercy na vysokich, jaže sotvori.
33 I vzyde na oltar, jegože sotvori v Vefili, v osmyj mesjac, v pjatyjnadesjať deň v prazdnik, jegože sostavi po serdcu svojemu: i sotvori prazdnik synom Izrailevym, i vzyde na oltar ježe požreti.

13

1 I se, čelovek Božij priide ot Iudy po slovesi Gospodňu v Vefil, i Ijerovoam stojaše na oltari svojem žreti choťja:
2 i vozzva ko oltarju slovom Gospodnim i reče: oltarju, oltarju, sice glagolet Gospoď: se, syn raždaetsja domu Davidovu, Iosia ima jemu, i požret na tebe žercy, iže na vysokich žruščyja na tebe, i kosti čelovečeskija sožžet na tebe.
3 I dast v deň toj čudo, glagolja: sej glagolgol, jegože reče Gospoď, glagolja: se, oltar razsjadetsja, i izlijetsja tuk iže na nem.
4 I bysť jegda uslyša car Ijerovoam slovesa čeloveka Božija vozzvavšago ko oltarju iže v Vefili, i prostre car ruku svoju ot oltarja, glagolja: imite jego. I se, usše ruka jego, juže prostre naň, i ne možaše vozvratiti ju k sebe:
5 i oltar razsedesja, i izlijasja tuk ot oltarja, po čudesi, ježe dade čelovek Božij slovom Gospodnim.
6 I reče car Ijerovoam čeloveku Božiju: pomolisja nyne pred licem Gospoda Boga tvojego, daby vozvratilasja ruka moja ko mne. I pomolisja čelovek Božij pred licem Gospodnim, i vozvratisja ruka carja k nemu, i bysť jakože prežde.
7 I glagola car k čeloveku Božiju: vnidi so mnoju v dom, i obedaj, i dam ti dar.
8 I reče čelovek Božij k carevi: ašče dasi mi pol domu tvojego, ne vnidu s toboju, niže jam chleba, niže piju vody na meste sem,
9 jako tako zapoveda mi Gospoď slovom, glagolja: ni jažď chleba, ni pij vody, niže vozvratisja putem, imže šel jesi.
10 I otide putem inym, i ne vozvratisja putem, imže priide vo Vefil.
11 I prorok jedin star živjaše v Vefili, i priidoša synove jego i povedaša jemu vsja dela, jaže sotvori čelovek Božij v deň toj v Vefili, i slovesa, jaže glagola carevi, povedaša otcu svojemu.
12 I reče k nim otec ich, glagolja: kiim putem ide? I pokazaša jemu synove jego puť, imže ide čelovek Božij izšedyj ot Iudy.
13 I reče synom svoim: osedlajte mi oslja. I osedlaša jemu oslja, i vsede na ne,
14 i ide vsled čeloveka Božija, i obrete jego pod dubom seďašča, i reče jemu: ty li jesi čelovek Božij prišedyj ot Iudy? I reče jemu: az.
15 I reče jemu: grjadi so mnoju, i jažď chleb.
16 I reče jemu: ne mogu vozvratitisja s toboju, niže jam chleba, ni piju vody na meste sem,
17 jako tako zapoveda mi Gospoď slovom, glagolja: ne jažď chleba tamo, niže pij vody tamo, i da ne vozvratišisja putem tem, imže šel jesi.
18 I reče k nemu: i az prorok jesm jakože ty, i Angel glagola ko mne slovom Gospodnim, glagolja: vozvrati jego k sebe v dom tvoj, da snest chleba i pijet vodu. I solga jemu,
19 i vozvrati jego: i jade chleb, i pi vodu v domu jego.
20 I bysť im seďaščym na trapeze, i bysť slovo Gospodne ko proroku vozvraščšemu jego.
21 I reče k čeloveku Božiju prišedšemu ot Iudy, glagolja: sice glagolet Gospoď: poneže preogorčil jesi glagolgol Gospodeň i ne sochranil jesi zapovedi, juže zapoveda tebe Gospoď Bog tvoj,
22 i vozvrativsja jal jesi chleb i pil jesi vodu na meste sem, o nemže reče k tebe, glagolja: da ne jasi chleba i ne piješi vody: sego radi ne vnidet vo grob telo tvoje so otcy tvoimi.
23 I bysť po jadenii chleba i po pitii vody, i osedla oslja tomu proroku, i vozvratisja, i otide:
24 i obrete jego lev na puti, i umertvi jego: i be telo jego poverženo na puti, i osel stojaše nad nim, i lev stojaše bliz telese (ego):
25 i se, mužije mimoidušče, i videša mertva poveržena na puti i lva stojašča bliz mertvago: i priidoša, i povedaša vo grade, v nemže živjaše prorok staryj.
26 I uslyša (sije prorok) vozvrativyj jego s puti i reče: čelovek Božii sej jesť, iže prestupi glagolgol Božij, i predade jego Gospoď lvu, i sokruši jego, i umertvi jego po glagolgolu Gospodňu, jegože reče jemu.
27 I povele synom svoim, glagolja: osedlajte mi oslja. I osedlaša.
28 I pojde, i obrete telo jego poverženo na puti, i osel i lev stojasta nad telom, i ne snede lev telese čeloveka Božija i ne sokruši osla.
29 I vzja prorok telo čeloveka Božija, i vozloži je na oslja, i vozvrati je prorok, i vnide vo grad pogrebsti jego,
30 i položi telo jego vo grobe svojem, i rydaše po nem: uvy, brate.
31 I bysť po rydanii o nem, i reče k synom svoim, glagolja: ašče umru, pogrebite ma vo grobe sem, ideže čelovek Božij pogreben jesť, pri kostech jego položite ma, da spasutsja kosti moja s kosťmi jego,
32 jako sbudetsja glagol, jegože glagola slovom Gospodnim o oltari, iže vo Vefili, i o domech vysokich, iže v Samarii.
33 I po glagole sem ne obratisja Ijerovoam ot zloby svojeja, i vozvratisja, i sotvori ot časti jedinyja ljudij žercy vysokich: iže choťjaše, ispolňaše ruku svoju, i byvaše žrec na vysokich.
34 I bysť glagol sej v pregrešenije domu Ijerovoamlju, i na isproverženije, i na izčeznovenije ot lica zemli.

14

1 Vo vrema ono razbolesja Avia syn Ijerovoaml.
2 I reče Ijerovoam k žene svojej: vostani i izmeni rizy svoja, da ne poznajut, jako ty žena Ijerovoamova, i idi v Silom: se bo, tamo Achia prorok: toj glagola mne ježe carstvovati nad ljuďmi simi:
3 i vozmi v ruce tvoi čeloveku Božiju desjať chlebov, i opresnoki čadom jego, i grozdije i sosud meda, i idi k nemu: toj vozvestit ti, čto budet otročati.
4 I sotvori tako žena Ijerovoamlja: i vosta i ide v Silom, i vnide v dom Achiin: čelovek že star bjaše ježe videti, i pritupistasja oči jego ot starosti jego.
5 I reče Gospoď ko Achii: se, žena Ijerovoamova vchodit voprošati ťja o syne svojem, jako boleznujet: po semu i po semu da glagoleši k nej. I bysť vnegda vniti jej, i ona strannojavljašesja.
6 I bysť jegda uslyša Achia šum nog jeja, vchoďaščej jej vo vrata, i reče: vnidi, ženo Ijerovoamova, počto ty tako strannojavljaešisja? Az bo jesm poslannik k tebe žestok:
7 šedši rcy Ijerovoamu: sija glagolet Gospoď Bog Izrailev: poneže toliko voznesoch ťja ot sredy ljudij, i dach ťja vožda nad ljuďmi Moimi Izrailem,
8 i razdrach carstvo ot domu Davidova, i dach je tebe, ty že ne byl jesi jakože rab Moj David, iže sochrani zapovedi Moja, i iže choždaše vsled Mene vsem serdcem svoim, ježe tvoriti vsjakuju pravotu pred očima Moima,
9 i izlukavstvoval jesi, ježe tvoriti pače vsech jelicy byša pred licem tvoim, i pošel jesi i sotvoril jesi sebe bogi čuždy i slijany, ježe razdražiti Ma, i otvergl Ma jesi nazad sebe:
10 sego radi se, Az navoždu zlaja na dom Ijerovoamov, i potreblju Ijerovoamlja močaščago k stene, deržaščagosja i ostavlenago vo Izraili, i istreblju dom Ijerovoamov, jakože istrebljaetsja gnoj, dondeže skončatisja jemu:
11 umeršich Ijerovoamlich vo grade sneďat psi, i umeršago na sele sneďat pticy nebesnyja, jako Gospoď glagola:
12 ty že vostavši idi v dom tvoj: vnegda vchoditi nogama tvoima vo grad, umret detišč,
13 i vosplačetsja po nem ves Izrail, i pogrebut jego, jako toj jedin vnidet Ijerovoamu vo grob, jako obretesja v nem glagol blag o Gospode Boze Izraileve v domu Ijerovoamli:
14 i vozstavit Gospoď Sebe carja nad Izrailem, iže porazit dom Ijerovoamov v sej deň: a čto, i nyne?
15 I porazit Gospoď Bog Izrailja, jakože kolebletsja trosť na vode: i istrebit Izrailja svyše zemli blagija seja, juže dade otcem ich, i zavejet ich za onu stranu reki, poneže sotvoriša dubravy svoja, prognevljajušče Gospoda,
16 i predast Gospoď Izrailja za grechi Ijerovoamli, iže sogreši i iže vo grech vvede Izrailja.
17 I vosta žena Ijerovoamlja i priide vo Sariru. I bysť jegda vnide v preddverije domu, i detišč umre.
18 I pogreboša jego, i plakašasja jego ves Izrail po slovesi Gospodňu, ježe glagola rukoju raba Svojego Achii proroka.
19 I ostanok sloves Ijerovoamovych, jelika ratovaše i jelika carstvovaše, se, sija napisana v knize sloves dnij carej Izrailevych.
20 I dnije, v nichže carstvova Ijerovoam, dvadesjať dva leta: i uspe so otcy svoimi, i vocarisja Navat syn jego vmesto jego.
21 Rovoam že syn Solomonov carstvova nad Iudoju: be četyredesjati i jedinago leta, jegda nača carstvovati, i sedmnadesjať let carstvova vo Ijerusalime grade, jegože izbra Gospoď položiti ima Svoje tamo ot vsech plemen Izrailevych. I ima matere jego Naama Ammaniťjanyňa.
22 I sotvori Rovoam lukavoje pred Gospodem: i razdraži Jego o vsech, jaže sotvoriša otcy ich, o gresech ich, imiže sogrešiša:
23 i sozdaša sii sebe vysokaja, i stolpy, i kapišča na vsjacem cholme vysocem i pod vsjacem drevom senovnym:
24 i smešenije be v zemli ich, i sotvoriša ot vsech merzostej jazyčeskich, jaže oťja Gospoď ot lica synov Izrailevych.
25 I bysť v leto pjatoje carstvujuščago Rovoama, vzyde Susakim car Jegipetskij na Ijerusalim
26 i vzja vsja sokrovišča domu Gospodňa i sokrovišča domu careva, i kopija zlataja, jaže vzja David iz ruki otrokov Adraazara carja Suvskago i vnese ja vo Ijerusalim: vsja sija vzja, i ščity zlatyja, jaže sotvori Solomon, i vnese ja vo Jegipet.
27 I sotvori car Rovoam ščity meďanyja vmesto tech, i postavi nad nimi vlasteli ot predchoďaščich pred nim, iže chraňachu vrata domu careva:
28 i bysť jegda vchoždaše car v dom Gospodeň, i nošachu onyja predchoďaščii, i paki vozvraščachu tyja vo oružechranilišče predchoďaščich.
29 Pročaja že sloves Rovoamlich, i vsja jaže sotvori, ne se li, sija pisana suť v knize sloves dnij carstva Iudina?
30 I braň be meždu Rovoamom i meždu Ijerovoamom vo vsja dni.
31 I uspe Rovoam so otcy svoimi, i pogreben bysť so otcy svoimi vo grade Davidove. I vocarisja Avia syn jego vmesto jego.

15

1 I vo osmojenadesjať leto carstva Ijerovoama syna Navatova, vocarisja Avia syn Rovoaml nad Iudoju,
2 i tri leta carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Maacha, dšči Avessalomlja.
3 I choždaše vo vsech gresech otca svojego, jaže sotvori pred nim, i ne be serdce jego soveršeno s Gospodem Bogom jego, jakože serdce Davida otca jego:
4 jako Davida radi ostavi jemu Gospoď Bog jego ostanok vo Ijerusalime, da vozstavit po nem čada jego i utverdit Ijerusalim,
5 poneže sotvori David pravoje pred Gospodem i ne uklonisja ot vsech, jaže zapoveda jemu vsja dni života jego, krome slova Urii Chetteanina.
6 I braň be meždu Rovoamom i meždu Ijerovoamom vo vsja dni života ich.
7 I pročaja sloves Aviinych, i vsja jaže sotvori, ne se li, sija napisana v knize slov dnij carej Iudinych? I braň be meždu Avijeju i meždu Ijerovoamom.
8 I uspe Avia so otcy svoimi v dvadesjatoje leto Ijerovoama, i pogreboša jego so otcy jego vo grade Davidove. I vocarisja Asa syn jego vmesto jego.
9 I v leto dvadesjatoje Ijerovoama carja Izraileva, carstvovaše Asa nad Iudoju,
10 i četyredesjať i jedino leto carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Ana, dšči Avessalomlja.
11 I sotvori Asa pravoje pred Gospodem, jakože David otec jego,
12 i oťja skvernaja ot zemli, i iskoreni vsja izvajannaja, jaže sotvoriša otcy jego,
13 i Anu mater svoju otstavi ježe ne vladeti jej, poneže sotvori sonmišče v Dubrave svojej: i izseče Asa Gaj jeja i sožže ognem v potoce Kedrstem:
14 vysokich že ne iskoreni, obače serdce Asy be soveršenno pred Gospodem vo vsja dni jego:
15 i vnese stolpy otca svojego, i stolpy svoja vnese vo chram Gospodeň srebrjany i zlaty, i sosudy.
16 I braň be meždu Asoju i meždu Vaasom carem Izrailevym vo vsja dni ich.
17 I vzyde Vaasa car Izrailev na Iudu i sozda Ramu, jako ne byti na ischoždenije i vchoždenije Ase carju Iudinu.
18 I vzja Asa vse srebro i zlato obretšejesja v sokroviščach domu Gospodňa i v sokroviščach domu careva i dade ja v ruce otrok svoich: i posla ich car Asa ko synu Aderovu synu Taverema vo Ramman, ko synu Azaila, carja Sirskago, živuščago v Damasce, glagolja:
19 položi zavet meždu mnoju i toboju, i meždu otcem moim i otcem tvoim: se, poslach ti dary, srebro i zlato: priidi, razruši zavet tvoj, iže so Vaasoju carem Izrailevym, da otidet ot mene.
20 I posluša syn Aderov carja Asy, i posla vojevody sil svoich na grady Izrailevy, i poraziša Aina i Dana, i Avelja, Domu Maachiina, i ves Chenneref, daže do vseja zemli Neffalimli.
21 I bysť jako uslyša Vaasa, i ostavi sozidati Ramu, i vozvratisja vo Fersu.
22 Car že Asa zapoveda vsemu Iude vo jenakime, i vzjaša kamenije iz Ramy i dreva jeja, imiže osnova Vaasa, i sozda v nich car Asa vsjak Cholm Veniamiň i Stražbišča.
23 Pročaja že sloves Asinych, i vsja sila jego, i vsja jaže sotvori, i grady jaže sozda, ne se li, sija pisana suť v knize sloves dnij carej Iudinych? Obače vo vrema starosti svojeja načat boleti nogama svoima:
24 i uspe Asa so otcy svoimi, i pogreben bysť vo grade Davida otca svojego. I vocarisja Iosafat syn jego vmesto jego.
25 Navat že syn Ijerovoaml nača carstvovati nad Izrailem vo vtoroje leto Asy carja Iudina, i carstvova nad Izrailem dva leta,
26 i sotvori lukavoje pred Gospodem, i choždaše putem otca svojego i vo gresech jego, imiže sogrešiti sotvori Izrailju.
27 I obsede jego Vaasa syn Achiin v domu Velaana syna Achiina, i ubi jego vo Gavafone inoplemenniči: Navat že i ves Izrail obsedoša Gavafon.
28 I umertvi jego Vaasa v leto tretije Asy carja Iudina, i vocarisja vmesto jego.
29 I bysť jegda vocarisja, izbi ves dom Ijerovoaml i ne ostavi ničtože ot vsego dychanija Ijerovoamlja, dondeže iskoreni ich po glagolu Gospodňu, jegože glagola rukoju raba Svojego Achii Silonitskago,
30 grech radi Ijerovoamlich, iže sogreši, iže vvede vo grech Izrailja, i v prognevanii jego, imže progneva Gospoda Boga Izraileva.
31 I pročaja slovesa Navata, i vsja jaže sotvori, ne se li, sija pisana suť v knize sloves dnij carej Izrailevych?
32 I bjaše braň meždu Asoju (carem Iudinym) i Vaasoju carem Izrailevym vo vsja dni ich.
33 I v tretije leto Asy carja Iudina carstvova Vaasa syn Achiin nad vsem Izrailem vo Ferse dvadesjať i četyre leta,
34 i sotvori lukavoje pred Gospodem, i ide putem Ijerovoama syna Navatova, i vo gresech jego, imiže v sogrešenije privede Izrailja.

16

1 I bysť slovo Gospodne rukoju Iua syna Ananijeva ko Vaase, glagolja:
2 poneže voznesoch ťja ot zemli i dach ťja vlastelja nad ljuďmi Moimi Izrailem, i pošel jesi putem Ijerovoamlim i vvel jesi v grech ljudi Moja Izrailja, ježe prognevati Ma sujetnymi ich:
3 se, Az otvergu nasledije Vaasy i nasledije domu jego, i sotvorju dom tvoj jako dom Ijerovoama syna Navatova:
4 umeršago Vaasova vo grade sneďat jego psi, i umeršago na poli sneďat jego pticy nebesnyja.
5 I pročaja sloves Vaasovych, i vsja jaže sotvori, i silnaja jego, ne se li, suť pisana v knize sloves dnij carej Izrailevych?
6 I uspe Vaasa so otcy svoimi, i pogreben bysť vo Ferse, i vocarisja Ila syn jego vmesto jego.
7 I rukoju Iua syna Ananii proroka glagola Gospoď na Vaasu i na dom jego vsju zlobu, juže sotvori pred Gospodem, ježe prognevati Jego delami ruk svoich, byti jemu jakože i domu Ijerovoamlju, i o ježe jemu poraženu byti.
8 V leto dvadesjať šestoje Asy carja Iudina, carstvova Ila syn Vaasin nad Izrailem vo Ferse dva leta.
9 I vozdviže (Gospoď) na nego otroki jego, i Zamvria vojevodu poloviny konnikov: i Ila be vo Ferse upivajasja, i pijan syj v domu Arsy domostroitelja vo Ferse:
10 i vnide Zamvrij, i porazi jego, i umertvi jego, v leto dvadesjať sedmoje Asy carja Iudina, i vocarisja vmesto jego.
11 I bysť carstvujušču jemu, vnegda sesti jemu na prestole jego, i izbi ves dom Vaasov: ne ostavi jemu močaščago k stene, i užikov jego, i druga jego.
12 I izbi Zamvrij ves dom Vaasov po glagolu Gospodňu, jegože glagola na dom Vaasov i ko Iuju proroku,
13 o vsech gresech Vaasovych i Ily syna jego, jako sotvori sogrešiti Izrailju, ježe razgnevati Gospoda Boga Izraileva sujetnymi ich.
14 Pročaja že sloves Ily, jaže sotvori, ne se li, sija pisana v knize sloves dnij carej Izrailevych?
15 V leto dvadesjať sedmoje Asy carja Iudina carstvova Zamvrij sedm dnij vo Ferse: i be polk Izrailev na Gavafon inoplemenničeskij.
16 I slyšaša ljudije suščii v polce, glagoljuščich: prevratisja Zamvrij i porazi carja. I postaviša carem vo Izraili Amvria vojevodu, iže nad vojami vo Izraili v deň on v polce.
17 I vzyde Amvrij i ves Izrail s nim ot Gavafona i obsede Fersu.
18 I bysť jegda uvide Zamvrij, jako predvzjat bysť grad jego, i vnide vo vnutrennij dom carskij, i zažže nad soboju dom carev ognem, i umre
19 za grechi svoja, jaže sotvori, sotvorenija radi lukavago pred Gospodem, ježe choditi putem Ijerovoama syna Navatova, i vo gresech jego, jaže sotvori, jako vvede vo grech Izrailja.
20 I pročaja sloves Zamvriinych, i navety jego, jaže sovešča, ne se li, sija suť pisana v knigach sloves dnij carej Izrailevych?
21 Togda razdelišasja ljudije Izrailstii, pol ljudij bysť za Famnijem synom Gonafovym, jako da carstvujet on, i pol ljudij bysť so Amvrijem.
22 Ljudije že suščii po Amvrii prevozmogoša ljudij byvšich so Famnijem synom Gonafovym i umre Famnij i Ioram brat jego vo vrema ono, i vocarisja Amvrij po famnii.
23 V leto tridesjať pervoje Asy carja Iudina carstvova Amvrij vo Izraili dvanadesjať let, vo Ferse že šesť let carstvova.
24 I kupi Amvrij goru Semeron u Semira gospodina gory dvema talanty srebra, i sozda goru, i nareče ima gore, juže sozda, vo ima Semira gospodina gory onyja, gora Semiron.
25 I sotvori Amvrij lukavoje pred Gospodem, i prelukavnova pače vsech byvšich pred nim:
26 i choždaše po vsem putem Ijerovoama syna Navatova i vo gresech jego, imiže vvede vo grech Izrailja, ježe razgnevati Gospoda Boga Izraileva v sujetnych ich.
27 I pročaja sloves Amvrijevych, i vsja jaže sotvori, i vsja sila jego, ne se li, sija pisana v knize sloves dnij carej Izrailevych?
28 I uspe Amvrij so otcy svoimi, i pogreben bysť v Samarii. I vocarisja Achaav syn jego vmesto jego.
29 Achaav že syn Amvrijev vocarisja nad Izrailem v leto tridesjať osmoje Asy carja Iudina: carstvova že Achaav syn Amvrijev nad Izrailem v Samarii dvadesjať dva leta:
30 i sotvori Achaav lukavoje pred Gospodem, i prelukavnova pače vsech byvšich prežde jego:
31 i ne be jemu dovolno, ježe choditi vo gresech Ijerovoama syna Navatova, i vzja ženu Ijezavel dščer Ijefevaala carja Sidonskago: i ide, i nača služiti Vaalu, i poklonisja jemu,
32 i postavi trebišče Vaalu v domu merzostej jego, jegože sozda v Samarii:
33 i sotvori Achaav dubravu: i priloži Achaav tvoriti prognevanija, ježe razgnevati Gospoda Boga Izraileva i dušu svoju pogubiti: zlodejstvova pače vsech carej Izrailevych byvšich prežde jego.
34 Vo dni že jego sozda Achiil Vefiljanin Ijerichon: na Avirone pervorodnem svojem osnova jego, i na Seguve junejšem svojem postavi dveri jego, po glagolu Gospodňu, jegože glagola rukoju Iisusa syna Navina.

17

1 I reče Ilia prorok Fesviťjanin, iže ot fesvii Galaadskija, ko Achaavu: živ Gospoď Bog sil, Bog Izrailev, Jemuže predstoju pred Nim, ašče budet v leta sija rosa i dožď, točiju ot ust slovese mojego.
2 I bysť glagol Gospodeň ko Ilii:
3 idi otsjudu na vostok i skryjsja v potoce Chorafa prjamo licu Iordanovu:
4 i budeši piti ot potoka vodu, i vranom zapovedach prepitati ťja tamo.
5 I sotvori Ilia po glagolu Gospodňu, i sede pri potoce Chorafove prjamo licu Iordanovu:
6 i vranove prinošachu jemu chleby i masa zautra, i chleby i masa k večeru, i ot potoka pijaše vodu.
7 I bysť po dnech, i izsše istočnik, jako ne be dožďa na zemlju,
8 i bysť glagol Gospodeň ko Ilii glagolja:
9 vostani i idi v Sareptu Sidonskuju, i prebudi tamo: se bo, zapovedach tamo žene vdovice prepitati ťja.
10 I vosta i ide v Sareptu Sidonskuju, i priide ko vratom grada: i se, tamo žena vdova sobiraše drova. I vozopi Ilia vsled jeja i reče jej: prinesi nyne mi malo vody v sosude, i ispiju.
11 I ide vzjati. I vozopi vsled jeja Ilia i reče jej: priimi ubo mne i ukruch chleba v ruce svojej, da jam.
12 I reče žena: živ Gospoď Bog tvoj, ašče jesť u mene opresnok, no tokmo gorsť muki v vodonose i malo jelea v čvance: i se, az soberu dva polenca, i vnidu, i sotvorju je sebe i detem moim, i snemy je, i umrem.
13 I reče k nej Ilia: derzaj, vnidi i sotvori no glagolu tvojemu: no sotvori mi ottudu opresnok mal prežde, i prinesi mi, sebe že i čadom svoim da sotvoriši posležde,
14 jako tako glagolet Gospoď Bog Izrailev: vodonos muki ne oskudejet, i čvanec jelea ne umalitsja do dne, dondeže dast Gospoď dožď na zemlju.
15 I ide žena, i sotvori po glagolu Iliinu, i dade jemu, i jade toj, i ta, i čada jeja.
16 I ot togo dne vodonos muki ne oskude, i čvanec jelea ne umalisja, po glagolu Gospodňu, jegože glagola rukoju Iliinoju.
17 I bysť po sich, i razbolesja syn ženy gospoži domu, i be bolezň jego krepka zelo, dondeže ne ostasja v nem duch jego.
18 I reče ko Ilii: čto mne i tebe, čeloveče Božij? Všel jesi ko mne vospomanuti nepravdy moja i umoriti syna mojego.
19 I reče Ilia k žene: dažď mi syna tvojego. I vzjat jego ot nedra jeja, i voznese jego v gornicu, ideže sam počivaše, i položi jego na odre svojem.
20-22 I vozopi Ilia ko Gospodu i reče: uvy mne, Gospodi, svidetelju vdovy, u nejaže az nyne prebyvaju, Ty ozlobil jesi ježe umoriti syna jeja. I dunu na otročišča triždy, i prizva Gospoda i reče: Gospodi Bože moj, da vozvratitsja ubo duša otročišča sego v oň. I bysť tako: i vozopi otročišč, i svede jego s gornicy v dom, i dade jego materi jego. I reče Ilia: vižď, živ jesť syn tvoj.
23 I reče žena ko Ilii: se, urazumech, jako čelovek Božij jesi ty, i glagol Gospodeň vo ustech tvoich istinen.

18

1 I bysť po dnech mnozech, i glagol Gospodeň bysť ko Ilii v leto tretije glagolja: idi i javisja Achaavu, i dam dožď na lice zemli.
2 I ide Ilia ko Achaavu javitisja, i be glad krepok v Samarii.
3 I prizva Achaav Avdia stroitelja domu: i Avdij be bojasja Gospoda zelo.
4 I bysť jegda nača izbivati Ijezavel proroki Gospodni, i vzja Avdij sto mužej proroki i skry ja po pjatidesjati vo dvoich vertepech i kormaše ich chlebom i vodoju.
5 I reče Achaav ko Avdiju: grjadi, i prejdem na zemlju, i na istočniki vodnyja, i na vsja potoki, da negli kako obrjaščem bylije i prekormim koni i mski, da ne izgibnut ot skot.
6 I razdeliša sebe puť iti po nemu: Achaav ide putem jedinym jedin, i Avdij ide putem drugim jedin.
7 I be Avdij jedin na puti: i priide Ilia na sretenije jemu jedin. I Avdij potščasja, i pade na lice svoje i reče: ty li jesi sam, gospodi moj Ilije?
8 I reče Ilia ko Avdiju: az jesm: idi i povežď gospodinu tvojemu, glagolja: se, Ilia.
9 I reče Avdij: čto sogrešich az, jako predaeši raba tvojego v ruce Achaavli ježe umertviti ma?
10 Živ Gospoď Bog tvoj, ašče jesť jazyk ili carstvo, amože ne posla gospodin moj iskati tebe: i reša, nesť: i zaklja carstvo i strany jego, jako ne obrete tebe:
11 i nyne ty glagoleši mi: idi, vozvesti gospodinu tvojemu: se, Ilia:
12 i budet jegda az otidu ot tebe, i Duch Gospodeň vozmet ťja v zemlju, jejaže ne vem, i vnidu vozvestiti Achaavu, i ne obrjaščet tebe, i ubijet ma: rab že tvoj jesť bojajsja Gospoda ot junosti svojeja:
13 ili ne vozvestisja tebe gospodinu mojemu, jaže sotvorich, jegda ubivaše Ijezavel proroki Gospodni, i sokrych proroki Gospodni sto mužej, po pjatidesjati v vertepe, i kormich ich chlebom i vodoju?
14 I nyne ty glagoleši mi: idi, povežď gospodinu tvojemu: se, Ilia: i ubijet ma.
15 I reče Ilia: živ Gospoď Sil, jemuže predstoju pred Nim, jako dnes pokažusja jemu.
16 I ide Avdij vo sretenije Achaavu i vozvesti jemu. I uskori Achaav i ide vo sretenije Ilii.
17 I bysť jegda uzre Achaav Iliju, i reče Achaav ko Ilii: ty li jesi razvraščajaj Izrailja?
18 I reče Ilia: ne razvraščaju az Izrailja, no razve ty i dom otca tvojego, jegda ostaviste vy Gospoda Boga vašego i idoste vsled Vaala:
19 i nyne posli i soberi ko mne vsego Izrailja na goru Karmilskuju, i proroki studnyja Vaalovy četyresta i pjaťdesjat, i prorokov dubravnych četyresta, jaduščich trapezu Ijezavelinu.
20 I posla Achaav vo ves Izrail, i privede vsja proroki na goru Karmilskuju.
21 I privede ko vsem im Iliju, i reče im Ilia: dokole vy chramlete na obe plesne vašy? Ašče jesť Gospoď Bog, idite vsled Jego: ašče že Vaal jesť, to idite za nim. I ne otveščaša ljudije slovese.
22 I reče Ilia k ljudem: az ostach prorok Gospodeň jedin: i prorocy Vaalovy četyresta i pjaťdesjat mužej, i prorokov dubravnych četyresta.
23 (I reče Ilia:) da daďat nam dva vola, i da izberut sebe jedinago, i da rastešut i (na udy), i vozložat na drova, i da ne vozgneťjat ogňa: i az rastešu vola drugago, i vozložu na drova, i ogňa ne vozgnešču:
24 i da prizovete imena bogov vašich, i az prizovu ima Gospoda Boga mojego: i budet Bog, Iže ašče poslušaet ognem, Toj jesť Bog. I otveščaša vsi ljudije i reša: dobr glagol (Iliin), jegože glagola (da budet tako).
25 I reče Ilia prorokom studnym: izberite sebe junca jedinago, i sotvorite vy prežde, jako vas jesť množestvo: i prizovite imena bogov vašich, i ogňa ne vozgneščajte.
26 I pojaša junca, i sotvoriša (tako), i prizyvachu ima Vaalovo ot utra do poludne, i reša: poslušaj nas, Vaale, poslušaj nas. I ne be glasa, ni poslušanija. I ristachu okolo žertvennika, jegože sotvoriša.
27 I bysť v poludne, i porugasja im Ilia Fesviťjanin i reče: zovite glasom velikim, jako bog jesť, jako neprazdnosť jemu jesť, i negli čto ino stroit, ili spit sam, i vostanet.
28 I zovjachu glasom velikim, i krojachusja po obyčaju svojemu nožami, i mnozi bišasja bičmi, do prolitija krove svojeja,
29 i proricachu, dondeže prejde večer: i bysť jegda priide vrema vzyti žertve, i ne be glasa, niže poslušanija. I reče Ilia Fesviťjanin prorokom studnym, glagolja: otstupite nyne, da i az sotvorju žertvu moju. I otstupiša tii, i umolknuša.
30 I reče Ilia k ljudem: pristupite ko mne. I pristupiša vsi ljudije k nemu.
31 I vzja Ilia dvanadesjať kamenij po čislu kolen Izrailevych, jakože glagola k nemu Gospoď, glagolja: Izrail budet ima tvoje.
32 I sozda kamenije vo ima Gospodne, i izceli oltar raskopannyj, i sotvori more vmeščajuščeje dve mery semene okrest oltarja.
33 I vosklade drova na oltar, jegože sotvori, i rastesa na udy vsesožegaemaja, i vozloži na drova, i vosklade na oltar.
34 I reče Ilia: prinesite mi četyri vodonosy vody, i vozlivajte na vsesožženije i na polena. I sotvoriša tako. I reče: udvojte. I udvoiša. I reče: utrojte. I utroiša.
35 I prochoždaše voda okrest oltarja, i more ispolnisja vody.
36 I vozopi Ilia na nebo i reče: Gospodi Bože Avraamov i Isaakov i Iakovl, poslušaj mene, Gospodi, poslušaj mene dnes ognem, i da urazumejut vsi ljudije sii, jako Ty jesi Gospoď jedin Izrailev, i az rab Tvoj, i Tebe radi sotvorich dela sija:
37 poslušaj mene, Gospodi, poslušaj mene ognem, i da razumejut vsi ljudije sii, jako Ty jesi (edin) Gospoď Bog, i Ty obratil jesi serdca ljudij sich vsled Tebe.
38 I spade ogň ot Gospoda s nebese, i pojade vsesožegaemaja, i drova, i vodu, jaže v mori, i kamenije i persť poliza ogň.
39 I padoša vsi ljudije na lice svoje i reša: voistinnu Gospoď Bog Toj jesť Bog.
40 I reče Ilia k ljudem: poimajte proroki Vaalovy, da ni jedin skryetsja ot nich. I jaša ich, i vede ja Ilia na potok Kissov, i zakla ich tamo.
41 I reče Ilia ko Achaavu: vzydi, i jažď i pij, jako glas jesť doždevnago choždenija.
42 I vzyde Achaav jasti i piti. Ilia že vzyde na Karmil, i preklonisja na zemlju, i položi lice svoje meždu kolenoma svoima,
43 i reče otročišču svojemu: vzydi i vozzri na puť morskij. I vzyde, i vozzre otročišč, i reče: nesť ničtože. I reče Ilia: i ty obratisja sedmiždy.
44 I obratisja otročišč sedmiždy: i bysť v sedmoje, i se, oblak mal, aki sled nogi mužeskija, voznosjašč vodu iz morja. I reče: vzydi i rcy Achaavu: vprjazi kolesnicu tvoju i snidi, da ne postignet tebe dožď.
45 I bysť do zde i do zde, i nebo primračisja oblaki i duchom, i bysť dožď velij. I plakasja, i ide Achaav do Ijezraelja.
46 I ruka Gospodňa bysť na Ilii, i sťjagne čresla svoja, i teče pred Achaavom vo Ijezrael.

19

1 I vozvesti Achaav Ijezaveli žene svojej vsja, jelika sotvori Ilia, i jako izbi proroki oružijem.
2 I posla Ijezavel ko Ilii i reče: ašče ty jesi Ilia, az že Ijezavel: sija da sotvorjat mi bozi i sija da priložat mi, jako v sej že čas utro položu dušu tvoju, jakože dušu jedinago ot nich.
3 I ubojasja Ilia, i vosta, i otide duši radi svojeja, i priide v Virsaviju zemlju Iudinu, i ostavi otročišče svoje tamo,
4 sam že ide v pustyňu dne puť, i priide, i sede pod smerčijem, i prosi duši svojej smerti, i reče: dovlejet nyne (mi), vozmi ubo ot mene dušu moju, Gospodi, jako nesm az lučšij otec moich.
5 I ljaže, i uspe pod sadom: i se, Angel Gospodeň kosnusja jemu i reče jemu: vostani, jažď i pij.
6 I vozzre Ilia: i se, u vozglavija jego opresnok jačmennyj i čvanec vody. I vosta, i jade i pi, i vozvrativsja uspe.
7 I obratisja Angel Gospodeň vtoriceju, i kosnusja jemu, i reče jemu: vostani, jažď i pij, jako mnog ot tebe puť.
8 I vosta, i jade i pi: i ide v kreposti jadi toja četyredesjať dnij i četyredesjať noščej do gory Božija Choriv.
9 I vnide tamo v peščeru, i vselisja v nej. I se, glagol Gospodeň k nemu i reče: čto ty zde, Ilije?
10 I reče Ilia: revnuja porevnovach po Gospode (Boze) Vsederžiteli, jako ostaviša Ťja synove Izrailevy: oltari Tvoja raskopaša, i proroki Tvoja izbiša oružijem, i ostach az jedin, i iščut duši mojeja izjati ju.
11 I reče: izydi utro i stani pred Gospodem v gore: i se, mimo pojdet Gospoď, i duch velik i krepok razorjaja gory i sokrušaja kamenije v gore pred Gospodem, (no) ne v duse Gospoď: i po duse trus, i ne v truse Gospoď:
12 i po truse ogň, i ne vo ogni Gospoď: i po ogni glas chlada tonka, i tamo Gospoď.
13 I bysť jako uslyša Ilia, pokry lice svoje milotiju svojeju, i izyde i sta pred vertepom. I se, k nemu bysť glas i reče: čto ty zde, Ilije?
14 I reče Ilia: revnuja porevnovach po Gospode Boze Vsederžiteli, jako ostaviša zavet Tvoj synove Izrailevy, i oltari Tvoja raskopaša, i proroki Tvoja izbiša oružijem, i ostach az jedin, i iščut duši mojeja izjati ju.
15 I reče Gospoď k nemu: idi, vozvratisja putem svoim, i izydeši na puť pustyni Damaskovy, i pomažeši Azaila na carstvo Sirijskoje,
16 i Iiua syna Namessiina pomažeši na carstvo nad Izrailem, i Jelissea syna Safatova ot Avelmaula pomažeši vmesto sebe proroka:
17 i budet spasaemago ot oružija Azaileva ubijet Iiuj, i spasaemago ot oružija Iiuina ubijet Jelissej:
18 i ostaviši vo Izraili sedm tysjašč mužej, vsja kolena, jaže ne prekloniša kolena Vaalu, i vsjaka usta, jaže ne molišasja jemu.
19 I ide ottudu, i obrete Jelissea syna Safatova, i sej orjaše dvemanadesjaťma suprugoma volov pred nim, i toj sam po dvojunadesjati suprug. I priide Ilia k nemu, i poverže miloť svoju na nego.
20 I ostavi Jelissej voly, i teče vsled Ilii, i reče: (molju ťja,) da oblobyžu otca mojego i mater moju, i idu vsled tebe. I reče jemu Ilia: idi, vozvratisja, jako sotvorich tebe.
21 I vozvratisja ot nego: i vzja suprugi volov, i zakla, i ispeče ja v sosudech volovnych, i dade ljudem, i jadoša. I vosta, i ide vsled Ilii, i služaše jemu.

20

1 I syn Aderov car Sirskij sobra vsju silu svoju, i vozšed obsede Samariju, i s nim tridesjať dva carja i vsi konnicy i kolesnicy: i vzydoša, i obsedoša Samariju, i ratovaša na ňu:
2 i posla ko Achaavu carju Izrailevu vo grad i reče k nemu: sice glagolet syn Aderov:
3 srebro tvoje i zlato tvoje moje jesť, i ženy tvoja i čada tvoja dobraja moja suť.
4 I otvešča car Izrailev i reče: jakože glagolal jesi, gospodi moj carju, tvoj jesm az i vsja moja.
5 I vozvratišasja posly i reša: sice glagolet syn Aderov: az posylach k tebe, glagolja: srebro i zlato tvoje i ženy tvoja i čada tvoja dažď mne:
6 jako v sej čas utro poslju raby moja k tebe, i izyščut dom tvoj i domy otrok tvoich, i budut vsja želaemaja očes ich, na nichže ašče vozložat ruki svoja, i vozmut.
7 I prizva car Izrailev vsja starejšiny zemli i reče: znajte nyne i vidite, jako toj zle prosit, jako prisla ko mne (glagolja) o ženach moich i o synech moich i o dščerech moich: srebra mojego i zlata mojego ne vozbranich jemu.
8 I reša jemu starejšiny i vsi ljudije: ne poslušaj, ni voschošči (dati).
9 I reče poslom syna Aderova: rcyte gospodinu vašemu: vsja, ichže radi posylal jesi k rabu tvojemu prežde, sotvorju, sego že glagola ne mogu sotvoriti. I otidoša mužije (aderovy) i vozvestiša jemu slovo.
10 I paki posla k nemu syn Aderov, glagolja: sija da sotvorjat mi bozi i sija da priložat, ašče dovolna budet persť Samarii gorstem vsech ljudij pešcev moich.
11 I otvešča car Izrailev i reče: dovolno: da ne chvalitsja sljačen, jakože prjamyj.
12 I bysť jegda otvešča jemu slovo sije, be pijušč sam i vsi carije, iže bjachu s nim v kuščach: i reče otrokom svoim: sotvorite val. I Sotvoriša val nad gradom.
13 I se, prorok jedin priide k Achaavu carju Izrailevu i reče: sija glagolet Gospoď: vidiši li ves narod sej velikij? Se, Az dam jego dnes v ruce tvoi, i urazumeješi, jako Az (esm) Gospoď.
14 I reče Achaav: v čem? I reče: sice glagolet Gospoď: vo otrocech kňazej gradskich. I reče Achaav: kto načnet braň? I reče: ty.
15 I sočte Achaav otroki kňazej gradskich, i bysť ich dvesti tridesjať i dva: i po sich sočte ljudi vsja syny sily, sedm tysjašč.
16 I izyde v poludne: i syn Aderov pijan be zelo v Sokchofe sam i carije (iže s nim), tridesjať dva carja pomoščnika jemu.
17 I izydoša otrocy vojevod gradskich v pervych. I posla syn Aderov, i vozvestiša carju sirskomu, glagoljušče: mužije izydoša iz Samarii.
18 I reče im: ašče na mir izydoša, poimite ich živych: i ašče na braň izydoša, živych poimite ich, da ne ischoďat iz grada.
19 I tii izydoša iz grada otrocy vojevod gradskich, i sila vsled ich.
20 I porazi kijždo protivnago sebe, i udvoi kijždo protivnago sebe. I beža Siria: i pogna ich Izrail, i gonze tokmo syn Aderov car Sirskij na koni konnika.
21 I izyde car Izrailev, i vzja vsja koni i kolesnicy, i porazi jazvoju velikoju v Sirii.
22 I priide prorok k carju Izrailevu i reče: ukrepisja i razumej, i vižď, čto sotvoriši, jako prechoďašču letu semu, syn Aderov, car Sirijskij, priidet na ťja.
23 I otrocy carja Sirijska reša jemu: Bog gor Bog Izrailev, a ne Bog judolij, sego radi ukrepisja pače nas: ašče že srazimsja s nimi na ravnine, istinno ukrepimsja pače ich:
24 po glagolu že semu sotvori: raspusti cari kojegoždo na mesto svoje, i postavi vmesto ich vojevody,
25 i premenim tebe silu vmesto sily padšija u tebe, i koni vmesto konej, i kolesnicy vmesto kolesnic, i srazimsja s nimi na ravnine, i ukrepimsja pače ich. I posluša glasa ich i sotvori tako.
26 I bysť minuvšu letu tomu, i sočte syn Aderov Siriju, i vzyde vo Afeku na braň na Izrailja.
27 I synove Izrailevy sočislišasja i izydoša vo sretenije im. I opolčišasja Izrailťjane protivu im, aki dva stada koz: Siriane že napolniša zemlju.
28 I priide čelovek Božij i reče k carju Izrailevu: sice glagolet Gospoď: poneže reče Siria: Bog gor Gospoď Bog Izrailev, i ne Bog judolij toj, i dam silu velikuju siju v ruku tvoju, i urazumeješi, jako Az Gospoď.
29 I opolčišasja tii protivu im sedm dnij. I bysť v deň sedmyj, i približisja braň, i porazi Izrail Sirian, sto i dvadesjať tysjašč pešcev vo jedin deň.
30 I bežaša ostavšiisja vo Afeku grad, i pade stena na dvadesjať sedm tysjašč mužej ostavšichsja: syn že Aderov beža i vnide v dom loža, v čertog.
31 I reša k nemu otrocy jego: se, nyne vemy, jako carije domu Izraileva milostivi suť: da vozložim nyne vretišča na čresla naša i uža na vyi našja, i izydem ko carju Izrailevu, da negli oživit dušy našja.
32 I prepojasašasja vo vretišča po čreslom svoim, i vozložiša užja na vyi svoja, i priidoša k carju Izrailevu i reša: rab tvoj syn Aderov glagolet: da živet duša moja. I reče: ašče jesť ješče živ, brat mi jesť.
33 I mužije za znak i v zalog prijaša slovo ot ust jego, i reša: brat tvoj syn Aderov. I reče: idite i privedite jego. I izyde k nemu syn Aderov. I vozvedoša jego k nemu na kolesnicu.
34 I reče k nemu: grady, jaže vzja otec moj ot otca tvojego, otdam tebe: i na ischod sotvoriši ja sebe v Damasce, jakože položi otec moj v Samarii, i az v zavete pušču ťja. I položi jemu zavet i otpusti jego.
35 I čelovek jedin ot synov proročich reče ko bližnemu svojemu po slovesi Gospodňu: bij ma nyne. I ne voschote čelovek biti jego.
36 I reče k nemu: poneže ne poslušal jesi glasa Gospodňa, se, ty otideši ot mene, i porazit ťja lev. I otide ot nego, i obrete jego lev i porazi jego.
37 I obrete čeloveka inago i reče: bij ma nyne. I bi jego čelovek, i poraziv sokruši jego.
38 I ide prorok i predsta carju Izrailevu na puti i pokry pokryvalom oči svoi.
39 I bysť jegda mimoiďaše car, i sej vozopi ko carju i reče: rab tvoj izyde na vojnu brani, i se, muž privede ko mne muža i reče ko mne: sochrani muža sego: ašče že otrešivsja otskočit, i budet duša tvoja vmesto duši jego, ili talant otdasi srebra:
40 i bysť jako ozresja rab tvoj semo i ovamo, i sego ne bysť. I reče k nemu car Izrailev: se, sud tvoj pri mne, sam sebe ubil jesi.
41 I uskori i oťja pokryvalo ot očes svoich. I pozna jego car Izrailev, jako ot prorok sej jesť.
42 I reče k nemu: tako glagolet Gospoď: poneže ispustil jesi ty muža pagubnago iz ruki tvojeja, i budet duša tvoja vmesto duši jego, i ljudije tvoi vmesto ljudij jego.
43 I otide car Izrailev k domu svojemu smuščen i razslablen, i priide v Samariju.

21

1 I bysť po glagolech sich, i vinograd jedin be u Navufea Ijezrailiťjanina pri gumne Achaava carja Samarijska.
2 I reče Achaav k Navufeju, glagolja: dažď mi vinograd tvoj, i budet mi vo vertograd zelij, jako bliz jesť sej domu mojego, i dam ti vmesto sego vinograd in dobr pače sego: ašče že ugodno pred toboju, dam ti srebro izmenu vinograda sego, i budet mi vo vertograd zelij.
3 I reče Navufej ko Achaavu: da ne budet mne ot Gospoda Boga mojego dati nasledije otec moich tebe.
4 I priide Achaav v dom svoj smuščen i oskorblen o slovesi, ježe glagola k nemu Navufej Ijezrailiťjanin, i reče: ne dam tebe nasledija otec moich. I bysť duch Achaavl smuščen, i uspe na odre svojem i pokry lice svoje i ne jade chleba.
5 I vnide Ijezavel žena jego k nemu i reče k nemu: čto duch tvoj jesť smuščen, i ne jasi ty chleba?
6 I reče k nej (Achaav): jako glagolach Navufeju Ijezrailiťjaninu glagolja: dažď mi vinograd tvoj za srebro: i ašče choščeši, dam ti vinograd in vmesto jego: i reče: ne dam ti nasledija otec moich.
7 I reče k nemu Ijezavel žena jego: ty li nyne tvoriši tako, carju Izrailev? Vostani i jažď chleb i molča budi, az že dam ti vinograd Navufea Ijezrailiťjanina.
8 I napisa knigu na ima Achaavle, i zapečata ju pečatiju jego, i posla knigu k starejšinam i svobodnym živuščym s Navufejem.
9 I pisano bjaše v knize tako: postitesja postom i posadite Navufea i v načale ljudij:
10 i posadite dva muža syny zakonoprestupnych protivu jemu, i da zasvidetelstvujut o nem, glagoljušče, jako (ne) blagoslovi Boga i carja: i da izvedut jego i pobijut kamenijem, i da umret.
11 I sotvoriša tako mužije grada jego starejšii i svobodnii živuščii vo grade jego, jakože posla k nim Ijezavel, i jakože pisano bjaše v knigach, jaže posla k nim:
12 i narekoša post, i posadiša Navufea v načale ljudij,
13 i priidosta dva muža synove zakonoprestupnych i sedosta protivu jego, i zasvidetelstvovaša na nego mužije otstupnicy Navufeovy pred ljuďmi, glagoljušče: sej (ne) blagoslovi Boga i carja. I izvedoša jego von iz grada i pobiša jego kamenijem, i umre.
14 I poslaša ko Ijezaveli, glagoljušče: kamenijem pobijen bysť Navufej i umre.
15 I bysť jegda uslyša Ijezavel glagoljuščich, jako pobijen Navufej i umre, i reče Ijezavel ko Achaavu: vostani, nasleduj vinograd Navufea Ijezrailiťjanina, iže ne vzja u tebe srebra, i uže nesť Navufej živ, no umre.
16 I bysť jegda uslyša Achaav, jako ubijen bysť Navufej Ijezrailiťjanin, i razdra rizy svoja i oblečesja vo vretišče. I bysť po sich, i vosta i snide Achaav v vinograd Navufea Ijezrailiťjanina naslediti jego.
17 I reče Gospoď ko Ilii Fesviťjaninu, glagolja:
18 vostani i snidi na sretenije Achaavu carju Izrailevu, iže v Samarii, se bo, sej v vinograde Navufejeve, jako snide tamo naslediti jego:
19 i rečeši jemu, glagolja: sice glagolet Gospoď: poneže ty ubil jesi (Navufea) i prijal jesi v nasledije (vinograd jego), sego radi tako glagolet Gospoď: na meste, ideže polizaša svinii i psi krov jego, tamo poližut i krov tvoju, i bludnicy izmyjutsja v krovi tvojej.
20 I reče Achaav ko Ilii: obrel li jesi ma, vraže moj? I reče Ilia: obretoch: poneže ty vsuje prodan jesi sotvoriti lukavoje pred Gospodem, vo ježe razgnevati Jego:
21 sice glagolet Gospoď: se, Az navedu na ťja zlaja i popalju zadňaja tvoja, i iskoreňu Achaavlja močaščagosja k stene, i soderžimyja i ostavšichsja vo Izraili:
22 i predam dom tvoj jakože dom Ijerovoama syna Navatova, i jakože dom Vaasy syna Achiina, o prognevaniich, imiže progneval Ma jesi, i grešiti sotvoril jesi Izrailja.
23 I ko Ijezaveli reče Gospoď, glagolja: psi sneďat ju v predgradii Ijezraelja:
24 umeršago Achaavlja vo grade sneďat psi, i umeršago jego na poli sneďat pticy nebesnyja:
25 i v sujete ty jesi, Achaave, iže prodan bysť sotvoriti lukavoje pred Gospodem, jako prevrati jego Ijezavel žena jego.
26 I omerzisja zelo, ježe choditi vsled merzostej, jaže sotvori Amorrej, jegože istrebi Gospoď ot lica synov Izrailevych.
27 I bysť jegda uslyša Achaav slovesa sija, umilisja ot lica Gospodňa, i iďaše plačasja, i razdra rizy svoja, i prepojasasja vretiščem po telu svojemu i postisja: i be oblečen vo vretišče ot dne, v oňže ubi Navufea Ijezrailiťjanina, i choždaše skorben.
28 I bysť glagol Gospodeň rukoju raba jego Ilii o Achaave,
29 i reče Gospoď: videl li jesi, jako umilisja Achaav ot lica Mojego? Sego radi ne navedu zla vo dnech jego: no vo dnech syna jego navedu zlo na dom jego.

22

1 I sede tri leta, i ne be brani meždu Sirijeju i meždu Izrailem.
2 I bysť v leto tretije, i snide Iosafat car Iudin k carju Izrailevu.
3 I reče car Izrailev ko otrokom svoim: veste li, jako moja jesť Remmafa Galaadskaja, i my molčim vzjati ju ot ruki carja Sirijska?
4 I reče car Izrailev ko Iosafatu: vzydeši li s nami v Remmafu Galaadskuju na braň? I reče Iosafat: jakože az, takožde i ty: jakože ljudije moi, ljudije tvoi: jakože koni moi, koni tvoi.
5 I reče Iosafat car Iudin k carju Izrailevu: voprosite ubo dnes Gospoda.
6 I sobra car Izrailev vsja proroki jako četyresta mužej, i reče car im: vzydu li v Remmafu Galaadskuju na braň, ili ostavlju? I reša: vzydi, jako daja predast Gospoď v ruki carevy.
7 I reče Iosafat k carju Izrailevu: nesť li zde proroka Gospodňa, i voprosili bychom Gospoda im?
8 I reče car Izrailev ko Iosafatu: ješče jesť jedin muž na voprošenije im Gospoda, i az voznenavidech jego, jako ne glagolet o mne dobre, no zlaja, Michea syn Ijemvlaaň. I reče car Iosafat Iudin: ne glagoli, carju, tako.
9 I prizva car Izrailev skopca jedinago i reče: skoro idi po Micheju syna Ijemvlaaňa.
10 Car že Izrailev i Iosafat car Iudin seďasta kijždo na prestole svojem vooruženi vo vratech Samarijskich, i vsi prorocy proricachu pred nimi.
11 I sotvori sebe Sedekia syn Chanaaň roga železna i reče: tako glagolet Gospoď: simi rogami izbodeši Siriju, dondeže skončaetsja.
12 I vsi prorocy proricachu tako, glagoljušče: vzydi v Remmafu Galaadskuju, i nastavit ťja, i predast Gospoď v ruce tvoi carja Sirijskago.
13 I posol šed prizvati Micheju, reče jemu, glagolja: se, nyne vsi prorocy usty jedinymi glagoljut dobraja o cari, budi ubo i ty v slovesech tvoich po slovesem jedinago ot sich i glagoli dobraja.
14 I reče Michea: živ Gospoď, jako jaže rečet Gospoď ko mne, sija vozglagolju.
15 I priide ko carju. I reče jemu car: Micheje, vzydu li v Remmafu Galaadskuju na braň, ili ostavlju? I reče jemu: vzydi, i blagopospešit Gospoď v ruki carevy.
16 I reče jemu car: ješče az dvaždy zaklinaju ťja, da rečeši istinu pred Gospodem.
17 I reče Michea: ne tako: videch vsego Izrailja razsejana po goram jakože stada, imže nesť pastyrja: i reče Gospoď: ne Gospoď li sim v Boga? Da vozvratitsja kijždo v dom svoj s mirom.
18 I reče car Izrailev ko Iosafatu carju Iudinu: ne rech li tebe, jako ne proričet sej mi dobraja, no tokmo zlaja?
19 I reče Michea: ne tako: ne az: slyši glagol Gospodeň: ne tako: videch Gospoda Boga Izraileva seďaščago na prestole Svojem, i vse voinstvo nebesnoje stojaše okrest Jego odesnuju Jego i ošujuju Jego:
20 i reče Gospoď: kto prelstit Achaava carja Izraileva, i vzydet i padet v Remmafe Galaadstej? I reče sej tako, i sej tako:
21 i izyde duch, i sta pred Gospodem, i reče: az prelšču i:
22 i reče k nemu Gospoď: v čem? I reče: izydu i budu duch lživ vo ustech vsech prorok jego: i reče: prelstiši i vozmožeši: izydi i sotvori tako:
23 i se, nyne dade Gospoď duch lživ vo usta vsech prorok tvoich sich, i Gospoď glagola na ťja zlaja.
24 I pristupi Sedekia syn Chanaaň, i porazi Micheju v lice i reče: kakovyj sej prejde Duch Gospodeň ot mene, ježe glagolati v tebe?
25 I reče Michea: se, ty uzriši v deň on, jegda vnideši v ložnicu sokrovišča tvojego, ježe skrytisja tu.
26 I reče car Izrailev: poimite Micheju, i vozvratite jego ko Ammonu kňazju grada i ko Ioasu synu carevu,
27 i rcyte, da posaďat jego v temnicu, i da kormat jego chlebom pečalnym i vodoju pečalnoju, dondeže vozvraščusja v mire.
28 I reče Michea: ašče vozvraščajasja vozvratišisja v mire, to ne glagola Gospoď mnoju. I reče: slyšite, ljudije vsi.
29 I vzyde car Izrailev i Iosafat car Iudin s nim v Remmafu Galaadskuju.
30 I reče car Izrailev ko Iosafatu carju Iudinu: prikryj ma, i vnidu v seč, i ty oblecysja v rizu moju. I prikrysja car Izrailev i vnide v seč.
31 Car že Sirskij zapoveda kňazem kolesnic svoich tridesjatim i dvum, glagolja: ne bijtesja ni s velikim ni s malym, no tokmo s carem Izrailevym jedinym.
32 I bysť jegda uzreša vojevody kolesnic Iosafata carja Iudina, i reša: viditsja car Izrailev sej. I obstupiša jego ježe srazitisja s nim: i vozopi Iosafat.
33 I bysť jegda uzreša vojevody kolesnic, jako nesť car Izrailev toj, i vozvratišasja ot nego:
34 i naljače luk jedin muž primetno, i porazi carja Izraileva meždu legkim i ščitom. I reče (car) vsadniku svojemu: obrati ruki tvoja, i izvedi ma ot brani, jako jazven jesm.
35 I umnožisja braň v toj deň, i car be stoja na kolesnice protivu Sirian ot utra daže do večera, i lijašesja krov iz jazvy v nedra kolesnicy, i umre v večer, i izlivašesja krov ot jazvy daže do nedr kolesnicy.
36 I sta propovednik o zapade solnca, glagolja: kijždo vas da idet vo svoj grad i vo svoju zemlju, jako umre car.
37 I priidoša v Samariju, i pogreboša v Samarii carja.
38 I omyša krov s kolesnicy na istočnice Samarijstem, i polizaša svinii i psi krov jego, i bludnicy izmyšasja v krovi jego, po glagolu Gospodňu, jegože glagola.
39 Pročaja že sloves Achaavlich, i vsja jaže sotvori, i chram slonovyj, jegože sozda, i vsja grady, jaže sotvori, ne se li, sija pisana byša v knize sloves dnij carej Izrailevych?
40 I uspe Achaav so otcy svoimi, i vocarisja Ochozia syn jego vmesto jego.
41 I Iosafat syn Asy vocarisja nad Iudoju v četvertoje leto Achaava carja Izraileva.
42 Iosafat syn tridesjati pjati let (be), jegda nača carstvovati, i dvadesjať pjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Azuva, dšči Salailja.
43 I choždaše po vsem putem Asy otca svojego, ne uklonisja ot nego, tvorja pravoje pred očima Gospodnima, tokmo vysokich ne razori: ješče ljudije žrjachu i kaďachu na vysokich.
44 I umirisja Iosafat s carem Izrailevym.
45 Pročaja že sloves Iosafatovych, i sily jego, jelika sotvori, ne se li, pisana suť v knize sloves dnij carej Iudinych?
46 I pročeje merzosti, ježe ostasja vo dni Asy otca jego, oťja ot zemli.
47 I carja ne be vo Jedome postavlennago.
48 Car že Iosafat sotvori korabli Farsijskija, ježe iti vo Ofir po zlato, no ne poidoša, zane sokrušišasja korabli vo Aseon-Gavere.
49 Togda reče Ochozia syn Achaavl ko Iosafatu: da idut rabi moi s raby tvoimi v korablech. I ne voschote Iosafat.
50 I umre Iosafat so otcy svoimi, i pogreben bysť u otec svoich vo grade Davida otca svojego. I vocarisja Ioram syn jego vmesto jego.
51 I Ochozia syn Achaavov vocarisja nad Izrailem v Samarii, v leto sedmojenadesjať Iosafata carja Iudina, i carstvova nad Izrailem v Samarii leta dva,
52 i sotvori lukavoje pred Gospodem, i nača choditi po putem otca svojego Achaava i po puti Ijezaveli matere svojeja, i vo gresech domu Ijerovoama syna Navatova, iže vvede vo grech Izrailja:
53 i porabota Vaalu, i poklonisja jemu, i razgneva Gospoda Boga Izraileva, po vsem byvšym prežde jego.

{pokazať odnu glavu na stranice}