1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

Četvertaja kniga Carstv

Slavjanskij tekst

1

1 I otstupi Moav ot Izrailja, po umertvii Achaavli.
2 Ochozia že pade iz okna, ježe v gornice jego v Samarii, i razbolesja, i posla posly i reče k nim: idite i voprosite u Vaala skvernago boga Akkaronska, ašče živ budu ot bolezni mojeja seja? I idoša voprošati jego radi.
3 I Angel Gospodeň reče ko Ilii Fesviťjaninu, glagolja: vostav, idi na sretenije poslom Ochozii carja Samarijska i rečeši k nim: ili nesť Boga vo Izraili, jako grjadete voprošati Vaala skvernago boga vo Akkarone?
4 I sego radi sice glagolet Gospoď odr, na negože vozšel jesi tu, ne imaši slezti s nego, jako tu smertiju umreši, i ide Ilia i reče k nim.
5 I vozvratišasja posly k nemu, i reče k nim: čto jako vozvratistesja?
6 I reša k nemu: muž izyde v sretenije nam i reče k nam: idite vozvratitesja k carju poslavšemu vy i glagolite k nemu: sice glagolet Gospoď: ili nemu Boga vo Izraili, jako vy grjadete voprošati Vaala skvernago boga vo Akkarone? Sego radi ot odra, na negože vozšel jesi, ne imaši slezti s nego, jako tu smertiju umreši.
7 I reče k nim car, glagolja: kakov vzorom bjaše muž toj všedyj v sretenije vam i glagolavyj vam slovesa sija?
8 I reša k nemu: muž kosmat i pojasom usmennym prepojasan o čreslech svoich. I reče car: Ilia Fesviťjanin sej jesť.
9 I posla k nemu stareišinu pjaťdesjatnika i pjaťdesjat mužej jego. I vzyde i priide k nemu: i se, Ilia be seďa verchu gory. I glagola pjaťdesjatnik k nemu i reče: čeloveče Božii, car zovet ťja, snidi.
10 I otvešča Ilia i reče k pjaťdesjatniku: ašče jesm čelovek Božij az, to da snidet ogň s nebese i snest ťja i pjaťdesjat tvoich (s toboju). I snide ogň s nebese i snede jego i pjaťdesjat mužej jego.
11 I priloži car poslati k nemu drugago pjaťdesjatnika i pjaťdesjat (mužej) s nim. I vozšed, i glagola pjaťdesjatnik k nemu i reče: čeloveče Božij, sice glagolet car: potščavsja snidi.
12 I otvešča Ilia i glagola k nemu i reče: ašče čelovek Božij az jesm, to da snidet ogň s nebese, i da snest ťja i pjaťdesjat (mužej) s toboju. I snide ogň s nebese i snede jego i pjaťdesjat mužej jego.
13 I priloži car ješče poslati stareišinu, pjaťdesjatnika tretijago, i pjaťdesjat mužej s nim. I priide k nemu pjaťdesjatnik tretij, i poklonisja na kolena svoja pred Ilijeju, i moli jego, i glagola k nemu i reče: čeloveče Božij, poščadi dušu moju i dušu rab tvoich sich pjaťdesjat pred očima tvoima:
14 se, snide ogň s nebese i pojade dva pjaťdesjatnika pervyja s pjatijudesjatmi ich: i nyne da poščaditsja duša rabov tvoich pred očima tvoima.
15 I glagola Angel Gospodeň ko Ilii i reče: snidi s nim, ne ubojsja ot lica ich. I vosta Ilia i snide s nim k carju,
16 i glagola k nemu i reče: sice glagolet Gospoď: čto jako poslal jesi posly voprošati Vaala skvernago boga vo Akkarone, aki by ne byl Bog vo Izraile, ježe voprositi ot Nego slovese? Sego radi ot odra, naňže vozšel jesi tu, ne imaši slezti s nego jako smertiju umreši.
17 I umre po glagolu Gospodňu, jegože glagolgola Ilia. I carstvova Ioram brat Ochoziin vmesto jego, poneže ne ime syna Ochozia, v leto vtoroje Iorama syna Iosafata carja Iudina.
18 I pročaja sloves Ochoziinych, jelika sotvori, ne se li, sija pisana v knigach sloves dnij carej Izrailevych?

2

1 I bysť vnegda vzjati Gospodu Iliju v vichre jako na nebo i iďaše Ilia i Jelissej ot Galgal.
2 I reče Ilia ko Jelisseju: sedi ubo zde, jako Gospoď posla ma do Vefilja i reče Jelissej: živ Gospoď i živa duša tvoja, ašče ostavlju ťja i priidosta v Vefil.
3 I priidoša synove proročestii, iže v Vefili, ko Jelisseju i reša k nemu: razumeješi li, jako vzimaet Gospoď dnes gospodina tvojego verchu glavy tvojeja (ot tebe)? I reče: i az urazumech, molčite.
4 I reče Ilia ko Jelisseju: sjadi ubo zde, jako Gospoď posla ma vo Ijerichon. I reče Jelissej: živ Gospoď i živa duša tvoja, ašče ostavlju ťja. I priidosta vo Ijerichon.
5 I približišasja synove prorokov, iže vo Ijerichone, ko Jelisseju i reša jemu: razumeješi li, jako dnes vzemlet Gospoď gospodina tvojego svyše glavy tvojeja (ot tebe)? I reče: ibo i az urazumech, molčite.
6 I reče jemu Ilia: sedi zde, jako Gospoď posla ma do Iordana. I reče Jelissej: živ Gospoď i živa duša tvoja, ašče ostavlju tebe. I poidosta oba,
7 i pjaťdesjat mužej ot synov proročeskich, i staša protivu izdaleča: i sii oba stasta pri Iordane.
8 I prijat Ilia miloť svoju, i svit ju, i udari jeju v vodu, i razstupisja voda sjudu i sjudu: i proidosta oba po suchu.
9 I bysť prechoďaščema ima, i reče Ilia ko Jelissejevi: prosi, čto sotvorju ti prežde neže vzjat budu ot tebe. I reče Jelissej: da budet ubo duch, iže v tebe, sugub vo mne.
10 I reče Ilia: ožestočil jesi prositi: ašče uzriši ma vzemlema ot tebe, budet ti tako: ašče li ne (uzriši), i budet.
11 I bysť iduščema ima, iďasta i glagolasta: i se, kolesnica ognennaja i koni ognennii, i razdeliša meždu obema. I vzjat bysť Ilia vichrom jako na nebo.
12 I Jelissej zrjaše i vopijaše: otče, otče, kolesnica Izraileva i konnica jego. I ne uvide jego ktomu: i jatsja (Elissej) za rizy svoja, i rasterza ja v dva rasterzanija,
13 i vzja miloť Ilinu Jelissej padšuju verchu jego, i vozvratisja Jelissej, i sta na breze Iordanove.
14 I prijat (Elissej) miloť Iliinu, jaže pade verchu jego, i udari v vodu, i ne razstupisja voda. I reče: gde Bog Iliin Affo? I udari Jelissej vody (vtoriceju), i razstupišasja sjudu i sjudu, i prejde Jelissej po suchu.
15 I videša jego synove proročestii, iže vo Ijerichone soprotiv, i reša: poči duch Iliin na Jelissei. I priidoša na sretenije jemu i poklonišasja jemu do zemli,
16 i reša k nemu: se, nyne so otroki tvoimi pjaťdesjat mužej synov silnych: šedše da vzyščut gospodina tvojego, jeda kako Duch Gospodeň vzja, i poverže jego na Iordane, ili na jedinej ot gor, ili na jedinem ot cholmov i reče Jelissej: ne posylajte.
17 I prinudiša jego, i dondeže ustydesja, i reče: poslite. I poslaša pjaťdesjat mužej, i iskaša tri dni, i ne obretoša jego,
18 i vozvratišasja k nemu: i toj seďaše vo Ijerichone. I reče Jelissej k nim: ne glagolach li k vam, ne idite?
19 I reša mužije grada ko Jelisseju: se, žilišče grada blago, jakože ty, gospodine, vidiši, no vody zly i zemlja neplodna.
20 I reče Jelissej: prinesite mi vodonos nov, i vsyplite v oň sol. I vzjaša, i prinesoša k nemu.
21 I izyde Jelissej na ischodišča vodnaja, i vsypa tu sol, i reče: sice glagolet Gospoď: izcelich vody sija, ne budet ot nich ktomu smerti i neplodstva.
22 I izceleša vody do dne sego, po glagolu Jelissejevu, jegože glagola.
23 I vzyde ottudu vo Vefil. I voschoďašču jemu putem, i deti maly izydoša iz grada, i rugachusja jemu, i reša jemu: grjadi, plešive, grjadi.
24 I ozresja vsled ich, i vide ja, i prokljat ja imenem Gospodnim. I se, izydoša dve medvedicy iz dubravy i rasterzaša ot nich četyredesjať dva otročišča.
25 I ide ottudu v goru Karmilskuju, i ottudu vozvratisja v Samariju.

3

1 I Ioram syn Achaavov vocarisja nad Izrailem v Samarii, v leto osmojenadesjať Iosafata carja Iudina, i carstvova let dvanadesjať,
2 i sotvori lukavoje pred očima Gospodnima: obače ne jakože otec jego i ne jakože mati jego: i razruši kapišča Vaalova, jaže sotvori otec jego:
3 obače ko grechu Ijerovoama syna Navatova, iže vvede vo grech Izrailja, prilepisja i ne otstupi ot nego.
4 I Mosa car Moavl be nokid i dajaše daň carju Izrailevu, sto tysjašč agncev i sto tysjašč ovnov s runami.
5 I bysť po umertvii Achaavli i otveržesja car Moavl carja Izraileva.
6 I izyde car Ioram vo dni ony ot Samarii i sogljada Izrailja,
7 i ide, i posla ko Iosafatu carju Iudinu, glagolja: car Moavl otveržesja mene: ideši li so mnoju na braň na Moava? I reče: vzydu: sice mne, jakože i tebe: jakože ljudije moi, ljudije tvoi: jakože koni moi, koni tvoi.
8 I reče: kiim putem vzydem? I reče: putem pustyni Jedomskija.
9 I ide car Izrailev i car Iudin i car Jedoml, i idoša putem sedm dnij: i ne be polku vody i skotom suščym s nimi.
10 I reče otrokom svoim car Izrailev: o, jako sozva Gospoď tri sija cari iduščyja predati ich v ruce Moavli.
11 I reče Iosafat k nemu car Iudin: jesť li zde prorok Gospodeň, i voprosim Gospoda im? I otvešča jedin otrok carja Izraileva i reče: zde jesť Jelissej syn Safatov, iže vozlivaše vodu na ruce Iliine.
12 I reče Iosafat: jesť s nim glagol Gospodeň. I snide k nemu car Izrailev i Iosafat car Iudin i car Jedoml.
13 I reče Jelissej ko carju Izrailevu: čto mne i tebe? Idi ko prorokom otca tvojego i ko prorokom matere tvojeja. I reče jemu car Izrailev: jeda sozva Gospoď tri cari, ježe predati ja v ruce Moavli?
14 I reče Jelissej: živ Gospoď Sil jemuže predstoju pred Nim, jako ašče bych ne lice Iosafata carja Iudina az prijal, to vozzrel li bych na ťja, i videl li bych ťja?
15 I nyne privedi mi pevca. I bysť jegda vospevaše pevec, i bysť na nem ruka Gospodňa,
16 i reče: tako glagolet Gospoď: sotvorite potok sej rvami rvami,
17 jako tako glagolet Gospoď: ne uzrite ducha, i niže uvidite dožďa: i potok sej napolnitsja vody, i pijete vy i sťjažanija vaša i skoti vaši:
18 i legko sije pred očima Gospodnima, i predam Moava v ruki vašja,
19 i porazite vsjak grad tverd, i vsjako drevo blago nizložite, i vsjak istočnik vody zagradite, i vsjaku časť blagu razbijete kamenijem.
20 I bysť zautra voschoďaščej žertve, i se, vody iďachu putem Jedomskim, i ispolnisja vody zemlja.
21 I vsi Moaviťjane uslyšaša, jako vzydoša tridesjati carja bratisja s nimi. I vozopiša otvsjudu prepojasannii oružijem i reša: och: i staša u predela.
22 I uraniša zautra, i solnce vozsija na vody: i vide Moav soprotiv vody čermny jako krov,
23 i reče: krov sija jesť ot oružija: i bišasja carije, i ubi muž iskrenňago svojego: i nyne (grjadi) na korysti, Moave.
24 I vnidoša v polk Izrailev, Izrailťjane že vostaša. I izbiša Moavljan: i pobegoša ot lica ich: i vnidoša vchoďašče i bijušče Moava,
25 i grady razbiša, i vsjaku časť blagu navergoša mužije kamenijem, i napolniša ju, i vsjak istočnik zagradiša, i vsjako drevo blago izsekoša, doneleže ostaviša kamenije sten razbijeno: i obstupiša praščnicy i razbiša jego.
26 I vide car Moavl, jako ukrepisja nad nim braň, i vzja s soboju sedm sot mužej so obnažennym oružijem, ježe proseščisja ko carju Jedomsku: i ne vozmogoša.
27 I pojat syna svojego pervenca, jegože vocari vmesto sebe, i voznese jego vo vsesožženije na stene: i bysť raskajanije velikoje vo Izraili: i otstupiša ot nego i vozvratišasja v zemlju svoju.

4

1 I žena jedina ot synov proročich vozopi ko Jelisseju, glagoljušči: rab tvoj muž moj umre, ty že vesi, jako rab tvoj be bojasja Gospoda: i zaimodavec priide vzjati dva syna moja sebe v raby.
2 I reče Jelissej: čto sotvorju ti? Povežď mi, čto imaši nyne v domu? Ona že reče: nesť u raby tvojeja ničtože v domu, tokmo malo jelea, imže pomažusja.
3 I reče k nej: idi, isprosi sebe sosudy otvne ot vsech sosed tvoich, sosudy prazdny, ne umali:
4 i vnidi, i zatvori dver za soboju i za synoma tvoima, i vliješi (ot jelea tvojego) vo vsja sosudy sija, i napolnennoje vozmeši.
5 I otide ot nego i sotvori tako, i zatvori dver za soboju i za synoma svoima: ta prinošasta k nej, ona že vlivaše:
6 i bysť jegda napolnišasja vsi sosudy, i reče synoma svoima: približita mi ješče sosud. I resta jej: nesť ješče sosuda. I sta jelej.
7 I priide i vozvesti čeloveku Božiju. I reče Jelissej: idi i prodažď sej jelej, i zaplati lichvu tvoju, i ty i syna tvoja žiti budete ot ostavšago jelea.
8 I bysť vo jedin deň, i prejde Jelissej v Soman, i tu žena velija i uderža jego snesti chleba: i bysť jemu vchoditi i ischoditi množiceju, i ukloňašesja tamo jasti chleba.
9 I reče žena k mužu svojemu: se, nyne razumech, jako čelovek Božij svjat sej mimo chodit nas prisno:
10 sotvorim ubo jemu gornicu, mesto malo, i postavim jemu tamo odr i trapezu, i prestol i sveščnik: i budet vnegda vchoditi jemu k nam, i ukloňaetsja tamo.
11 I bysť vo jedin deň, i vnide tamo, i uklonisja v gornicu, i spa tamo.
12 I reče ko Gijeziju otročišču svojemu: prizovi mi Somaniťjanyňu siju. I prizva ju, i sta pred nim.
13 I reče jemu: rcy ubo jej: se, udivila jesi nas vsem popečenijem sim: čto podobaet sotvoriti tebe? Ašče jesť tebe slovo k carju ili ko kňazju sily? Ona že reče: (nesť,) posrede ljudij moich az jesm živušči.
14 I reče ko Gijeziju: čto podobaet sotvoriti jej? I reče Gijezij otročišč jego: voistinnu syna nesť u neja i muž jeja star.
15 I reče prizovi ju. I prizva ju, i sta pri dverech.
16 I reče Jelissej k nej: vo vrema sije, jakože čas sej živušči, ty začneši syna. Ona že reče: ni, gospodine, ne solži rabe tvojej.
17 I začat vo čreve žena, i rodi syna vo vrema sije, jakože čas sej živušči, jakože glagola k nej Jelissej.
18 I vozmuža otročišč. I bysť, jegda izyde ko otcu svojemu, k žnuščym,
19 i reče ko otcu svojemu: glava moja, glava moja (bolit). I reče ko otroku: nesi jego k materi jego.
20 I nese jego k materi jego, i ležaše na kolenu jeja do poludne, i umre.
21 I voznese jego, i položi jego na odre čeloveka Božija: i zatvori jego, i izyde, i prizva muža svojego, i reče jemu:
22 posli mi ubo jedinago ot otrok, i jedino ot osljat, i teku do čeloveka Božija, i vozvraščusja.
23 I reče: čto jako ty ideši k nemu dnes? Ne nov mesjac, niže subbota. Ona že reče: mir.
24 I osedla oslja, i reče ko otročišču svojemu: vedi, i idi, da ne uderžiši mene, ježe vsesti, jakože reku tebe: grjadi, i idi, i priidi k čeloveku Božiju na goru Karmilskuju.
25 I ide, i priide do čeloveka Božija v goru Karmilskuju. I bysť jako vide ju Jelissej grjaduščuju, i reče ko Gijeziju otročišču svojemu: se, ubo Somaniťjanyňa onaja:
26 nyne tecy vo sretenije jeja i rečeši jej: mir li tebe? I teče vo sretenije jej i reče jej: mir li tebe? Mir li mužu tvojemu, mir li otročišču tvojemu? Ona že reče: mir.
27 I priide ko Jelisseju na goru, i jatsja za noze jego. I približnsja Gijezij otrinuti ju. I reče Jelissej: ostavi ju, jako duša jeja boleznenna v nej, i Gospoď ukry ot mene i ne vozvesti mne.
28 Ona že reče: jeda prosich syna u gospodina mojego, jako rekoch: ne prelsti mene?
29 I reče Jelissej ko Gijeziju: prepojaši čresla tvoja i vozmi žezl moj v ruce tvoi, i idi, jako ašče obrjaščeši muža, da ne blagosloviši jego, i ašče blagoslovit ťja muž, ne otveščaj jemu: i vozloži žezl moj na lice otročišča.
30 I reče mati otročišča: živ Gospoď i živa duša tvoja, ašče ostavlju tebe. I vosta Jelissej i ide vsled jeja.
31 I Gijezij ide pred neju, i vozloži žezl na lice otročišča, i ne be glasa, i ne be slyšanija. I vozvratisja vo sretenije jego i poveda jemu glagolja: ne vosta otročišč.
32 I vnide Jelissej v chraminu, i se, otročišč umeryj položen na odre jego.
33 I vnide Jelissej v dom i zatvori dver za dvoju soboju, i pomolisja Gospodu.
34 I vzyde, i ljaže na otročišči, i položi usta svoja na ustech jego, i oči svoi na oči jego, i ruce svoi na ruce jego, i plesne svoi na plesnu jego: i sljačesja nad nim, i dunu na nego, i sogresja ploť otročišča.
35 I obratisja, i pochodi v chramine sjudu i sjudu: i vzyde, i sljačesja nad otročiščem sedmiždy, i otverze otročišč oči svoi.
36 I vozopi Jelissej ko Gijeziju i reče: prizovi mi Somaniťjanyňu siju. I prizva ju, i vnide k nemu. I reče Jelissej: priimi syna tvojego.
37 I vnide žena, i pade na nogu jego, i poklonisja jemu do zemli: i prijat syna svojego, i izyde.
38 I Jelissej vozvratisja v Galgaly. I be glad v zemli toj, i synove proroči seďachu pred nim. I reče Jelissej otročišču svojemu: nastavi konob velij i svari varenije synom proročim.
39 I izyde jedin na selo sobrati zelija divija: i obret vinograd na sele, i nabra v nem jabloka divijago polnu rizu svoju, i vsypa v kotel na svarenije, jako ne razumeša,
40 i prinese mužem jasti. I bysť jaduščym im ot varenija, i se, vozopiša i reša: smerť v konobe, čeloveče Božij. I ne mogoša jasti.
41 I reče: vozmite muki i vsyplite v konob. I reče Jelissej ko Gijeziju otročišču svojemu: iznesi ljudem, da jaďat. I ne bysť ktomu zlago glagola v konobe.
42 I muž priide ot Vefarisa i prinese k čeloveku Božiju pervorodnych dvadesjať chlebov jačmennych i smokvy. I reče: dadite ljudem, da jaďat.
43 I reče otrok jego: čto dam sije stu mužem? I reče: dažď ljudem ja, da jaďat, jako sice glagolet Gospoď: budut jasti, i ostanet.
44 I jadoša, i osta po glagolu Gospodňu.

5

1 I Nejeman kňaz sily Sirijskija be muž velij pred gospodinom svoim i diven licem, jako im dade Gospoď spasenije Sirii: i muž be silen krepostiju prokažen.
2 I iz Sirii izydoša voini i pleniša junotku malu ot zemli Izrailevy: i be pred ženoju Nejemanovoju (služa)
3 i reče gospože svojej: o, daby gospodin moj byl u proroka Božija, iže v Samarii, toj by očistil jego i prokazy jego.
4 I vnide i vozvesti gospodinu svojemu i reče: tako i tako glagola junotka, jaže ot zemli Izrailevy.
5 I reče car Sirijskij ko Nejemanu: idi, vnidi, i poslju pisanije ko carju Izrailevu. I pojde, i vzja v ruce svoi desjať talant srebra i šesť tysjašč zlatnik i desjať izmeňaemych riz.
6 I vnese pisanije k carju Izrailevu glagolja: i nyne jegda priidet pisanije sije k tebe, se, poslach k tebe Nejemana raba mojego, da očistiši jego ot prokazy jego.
7 I bysť jegda pročte pisanije car Izrailev, razdra rizy svoja i reče: jeda az Bog jesm, ježe mertviti i životvoriti, jako sej posla i mne, da očišču muža ot prokazy jego? Pročeje razumejte i vidite, jako se iščet viny ko mne.
8 I bysť jegda uslyša Jelissei, jako razdra rizy svoja car Izrailev, i posla k carju Izrailevu, glagolja: počto razdral jesi rizy tvoja? Da priidet ko mne nyne Nejeman, i da razumejet, jako jesť prorok vo Izraili.
9 I priide Nejeman na konech i na kolesnicech i sta pri dverech domu Jelissejeva.
10 I posla Jelissej poslannika k nemu, glagolja: šed izmyjsja sedmiždy vo Iordane, i vozvratitsja ploť tvoja k tebe, i očistišisja.
11 I razgnevasja Nejeman, i otide, i reče: se, ubo glagolach, jako izydet ko mne, i stanet, i prizovet vo ima Boga svojego, i vozložit ruku svoju na mesto, i očistit prokazu:
12 ne blagi li Avana i Farfar reki Damaskovy pače Iordana i vsech vod Izrailevych? Ne šed li izmyjusja v nich i očišusja? I uklonisja i otide vo gneve.
13 I približišasja otrocy jego i reša jemu: ašče by velije slovo glagolal prorok tebe, ne by li sotvoril jesi? A jako reče k tebe: izmyjsja, i očistišisja.
14 I snide Nejeman, i pogruzisja vo Iordane sedmiždy, po glagolu Jelissejevu: i vozvratisja ploť jego jako ploť otročate mlada, i očistisja.
15 I vozvratisja ko Jelisseju sam i vse opolčenije jego, i priide i sta pred nim i reče: se, nyne razumech, jako nesť Boga vo vsej zemli, no tokmo vo Izraili: i nyne priimi blagoslovenije ot raba tvojego.
16 I reče Jelissej: živ Gospoď, Jemuže predstach pred nim, ašče priimu. I ponuždaše jego vzjati, i ne posluša.
17 I reče Nejeman: ašče li ne (choščeši vzjati), to dažď rabu tvojemu vrema, suprug mskov, ot zemli seja červlenyja: jako i sotvorit otsele rab tvoj vsesožženija i žertvy bogom inym, no Gospodu jedinomu,
18 po glagolu semu i o slovesi sem: i očistit Gospoď raba tvojego, jegda vnidet gospodin moj v dom Remmanov na poklonenije tamo: i toj počijet na ruku mojeju, i pokloňusja v domu Remmani, vnegda klaňatisja jemu v domu Remmani, i očistit Gospoď raba tvojego po slovesi semu.
19 I reče Jelissej ko Nejemanu: idi s mirom. I otide ot nego na Chavrafa zemli.
20 I reče Gijezij otročišč Jelissejev: se, poščade gospodin moj Nejemana Sirjanina sego, ježe ne vzjati ot ruki jego, jaže prinese: živ Gospoď, jako imam tešči vsled jego, i vozmu ot nego nečto.
21 I teče Gijezij vo sled Nejemanov. I vide jego Nejeman tekušča vsled sebe, i vozvratisja s kolesnicy na sretenije jemu i reče: mir li?
22 I reče Gijezij: mir: gospodin moj posla ma, glagolja: se, nyne priidosta ko mne dva otročišča ot gory Jefremli ot synov proročich: dažď ubo ima talant srebra i dve premeny riz.
23 I reče Nejeman: vozmi dva talanta srebra. I vzja dva talanta vo dva mešca i dve premeny riz, i vozloži na dva otročiša svoja, i nesosta pred nim:
24 i priidoša v sumraki, i vzja ot ruk ich i sokry vo chramine, i otpusti mužy.
25 I sam vnide i predsta gospodinu svojemu. I reče k nemu Jelissej: otkudu (prišel jesi), Gijezije? I reče Gijezij: ne ischodil rab tvoj nikamože.
26 I reče k nemu Jelissej: ne chodilo li serdce moje s toboju, i videch, jegda vozvraščašesja muž s kolesnicy svojej vo sretenije tebe? I nyne vzjal jesi srebro i rizy vzjal jesi, da kupiši za nich vertogrady i masliny i vinogrady, i ovcy i voly, i otroki i otrokovicy:
27 i prokaza Nejemanova da prilpnet k tebe i k semeni tvojemu vo veki. I izyde ot lica jego prokažen jako sneg.

6

1 I reša synove proroči ko Jelisseju: se, ubo mesto, ideže my živem protivu tebe, tesno nam:
2 da idem nyne do Iordana, i da vozmem ottudu kijždo muž po bervnu jedinomu i sotvorim sebe tu obitališča prebyvati tamo. I reče: idite.
3 I reče jedin krotce: grjadi i sam s raby tvoimi. I reče: az pojdu.
4 I ide s nimi: i priidoša ko Iordanu, i sekoša dreva:
5 i jegda jedin otsekaše bervno, i se, železo spade s toporišča i vpade v vodu. I vozopi: o, gospodine, i sije zaemnoje.
6 I reče čelovek Božij: gde pade? I pokaza jemu mesto. I otseče drevo i vverže i tamo: i vsplyve železo.
7 I reče: vozmi sebe. I prostre ruku svoju i vzjat je.
8 I car Sirskij be vojuja na Izrailja, i sovešča so otroki svoimi, glagolja: na meste nekojem sokrovennem opolčusja.
9 I posla Jelissej ko carju Izrailevu, glagolja: bljudisja ne preiti na mesto sije, jako tu Sirjane zaljagoša.
10 I posla car Izrailev na mesto, o nemže reče jemu Jelissej, i sobljudesja ottudu ne jedinoju, niže dvaždy.
11 I smutisja duša carja Sirska o slovesi sem: i prizva otroki svoja i reče i nim: ne vozvestite li mne, kto predaet ma carju Izrailevu?
12 I reče jedin ot otrok jego: ni, gospodine moj carju: jako prorok Jelissej, iže vo Izraili, vozveščaet carju Izrailevu vsja slovesa, jaže ašče glagoleši v sokrovišči ložnicy tvojeja.
13 I reče: idite, vidite, gde sej, i poslav vozmu jego. I vozvestiša jemu, glagoljušče: se, jesť v Dofaime.
14 I posla tamo koni i kolesnicy i silu ťjažku: i priidoša noščiju i okružiša grad.
15 I urani rab Jelissejev vostati, i izyde: i se, sila obstupi grad, i koni i kolesnicy. I reče otrok jego k nemu: o, gospodine, čto sotvorim?
16 I reče Jelissej: ne bojsja, jako množae iže s nami, neželi s nimi.
17 I pomolisja Jelissej i reče: Gospodi, otverzi nyne oči otroka, da uzrit. I otverze Gospoď oči jego, i vide: i se, gora ispolň konej, i kolesnica ognenna okrest Jelissea.
18 I snidoša k nemu: i pomolisja Jelissej ko Gospodu i reče: porazi ubo jazyk sej nevidenijem. I porazi ich nevidenijem po glagolu Jelissejevu.
19 I reče k nim Jelissej: ne sej puť i ne sej grad: grjadite po mne, i otvedu vy k mužu, jegože iščete. I otvede ich v Samariju.
20 I bysť jegda vnidoša v Samariju, i reče Jelissej: otverzi ubo, Gospodi, oči ich, i da viďat. I otverze Gospoď oči ich, i videša: i se, bjachu posrede Samarii.
21 I reče car Izrailev ko Jelisseju, jegda uvide ja: ašče poražu ja poraženijem, otče?
22 I reče Jelissei: da ne poraziši: jeda li plenil jesi ich mečem tvoim i lukom tvoim, da izbiješi? I predloži im chleby i vodu, da jaďat i da pijut i da otidut ko gospodinu svojemu.
23 I predloži im predloženije velije, i jadoša i piša, i otpusti ja, i idoša ko gospodinu svojemu: i ne priložiša ktomu voini prichoditi iz Sirii v zemlju Izrailevu.
24 I bysť po sich, i sobra syn Aderov car Sirijskij vse opolčenije svoje, i vzyde i obsede Samariju.
25 I bysť glad velik v Samarii: i se, obsedoša ju, dondeže bysť glava oslova za pjaťdesjat sikl srebra, i četvertaja časť mery gnoja golubinago za pjať sikl srebra.
26 I bysť car Izrailev obchoďaj po stenam: i žena (nekaja) vozopi k nemu, glagoljušči: spasi ma, gospodine moj carju.
27 I reče jej: ašče tebe ne spasaet Gospoď, kako az spasu ťja? Jeda ot gumna ili ot točila?
28 I reče jej car: čto ti jesť? I reče: sija žena ko mne reče: dažď syna tvojego, da sjadim jego dnes, a utro mojego syna sjadim:
29 i ispekochom syna mojego i snedochom jego: i rech k nej v deň vtoryj: dažď syna tvojego, i sjadim jego: i skry syna svojego.
30 I bysť jegda uslyša car Izrailev slovesa ženy, razdra rizy svoja i sam choždaše po stene, i videša ljudije vretišče na ploti jego vnutr.
31 I reče car: sija da sotvorit mi Bog i sija da priložit mi, ašče budet glava Jelissejeva na nem dnes.
32 Jelissej že seďaše v domu svojem, i starcy seďachu s nim. I posla car muža pred licem svoim. I prežde daže priiti poslannomu k nemu, i toj reče ko starcem: ne veste li, jako posla syn ubijcy sej, da otsečet glavu moju? Vidite, jegda priidet vestnik, zaključite dveri i stisnite jego vo dverech: ne topot li nog gospodina jego vsled jego?
33 I ješče jemu glagoljušču s nimi, i se, vestnik snide k nemu i reče: se, sije zlo ot Gospoda: čto poterplju Gospodevi ksemu?

7

1 I reče Jelissej: slyšite slovo Gospodne, sice glagolet Gospoď: jakože čas sej, utro mera muki pšeničny budet za sikl jedin, i dve mery jačmeňa za sikl jedin vo vratech Samarii.
2 I otvešča tristat, na jegože ruku car počivaše, i reče i Jelisseju: se, ašče otverzet Gospoď i chljabi nebesnyja, to ne budet glagol sej. I Jelissej reče: se, ty uzriši očima tvoima, i ottudu ne imaši jasti.
3 I bjachu četyre muža prokaženi pri vratech grada. I reče muž ko iskrennemu svojemu: čto my sedim zde dondeže umrem?
4 Ašče rečem: vnidem vo grad, to glad jesť vo grade, i umrem tamo: ašče že sedim zde, to i tako umrem: i nyne idem i vnidem v polk Sirijskij: ašče živjat ny, živi budem: ašče li umertvjat ny, to umrem.
5 I vostaša v sumrace iti v polk Sirijskij i vnidoša srede polka Sirijska, i se, ne be muža tu.
6 I Gospoď slyšan sotvori polku Sirijsku glas kolesnic i glas konej i glas sily velikija. I reče muž ko bratu svojemu: se, nyne najal jesť na nas car Izrailev cari Chettejski i cari Jegipetskija priiti na ny.
7 I vostaša, i bežaša v sumrace, i ostaviša seni svoja i koni svoja i osly svoja, jakože byša vo stanu, i bežaša duši radi svojeja.
8 I vnidoša prokažennii sii do sredy polka, i vnidoša v seň jedinu, i jadoša i piša, i vzjaša ottudu srebro i zlato i odeždy, i otidoša, i skryša: i vozvratišasja, i vnidoša v druguju seň, i vzjaša ottudu, i otidoša, i skryša.
9 I reče muž ko iskrennemu svojemu: ne tako my tvorim: deň sej deň blagogoveščenija jesť, my že molčim i medlim do sveta utrenňago, i obrjaščem bezzakonije: i nyne priidem i vnidem, i vozvestim v domu careve.
10 I vnidoša, i vozopiša ko vratom grada i vozvestiša im, glagoljušče: vnidochom v polk Sirijskij, i se, ne bysť tu muža, ni glasa čeloveča, no tokmo koni privjazani, i osljata, i seni ich jakože suť.
11 I vozopiša vratnicy, i vozvestiša v domu careve vnutr.
12 I vosta noščiju car i reče ko otrokom svoim: vozvešču vam nyne, jaže sotvoriša nam Siriane: razumeša, jako gladni jesmy, i izydoša iz stana, i sokryšasja na sele, glagoljušče: jako izydut iz grada, i imem ja živy i vo grad vnidem.
13 I otvešča jedin ot otrok jego i reče: da vozmut nyne pjať konej ostavšich, iže ostašasja zde, se, suť u tolikago množestva Izraileva ostavšiisja, i poslem tamo, i uzrim.
14 I vzjaša dva vsadnika konej: i posla car Izrailev vsled carja Sirska, glagolja: idite i vidite.
15 I idoša vsled ich daže do Iordana, i se, ves puť ispolnen odežd i oružija, jaže povergoša Siriane, vnegda ustrašitsja im. I vozvratišasja poslannii, i vozvestiša carju.
16 I izydoša ljudije, i razgrabiša ves stan Sirskij. I bysť mera muki pšeničny za sikl jedin i dve mery jačmeňa za sikl, po glagolu Gospodňu.
17 I car pristavi tristata, na jegože ruce car počivaše, u vrat: i popraša jego ljudije vo vratech, i umre, jakože glagola čelovek Božij, iže glagola, jegda poslannyj priide k nemu.
18 I bysť jakože reče Jelissej k carju glagolja: dve mery jačmeňa za sikl jedin, i mera muki pšeničny za sikl: i budet jakože sej čas zautra vo vratech Samarii.
19 I otvešča tristat Jelisseju i reče: ašče Gospoď otverzet chljabi nebesnyja, ne budet glagol sej. I reče Jelissej: se, uzriši očima tvoima, i ottudu i ne imaši jasti..
20 I bysť tako, i popraša jego ljudije vo vratech, i umre.

8

1 I glagola Jelissej k žene, jejaže voskresi syna, glagolja: vostani i idi ty i dom tvoj, i obitaj ideže ašče možeši obitati, jako prizva Gospoď glad na zemlju, i priidet na zemlju sedm let.
2 I vosta žena, i sotvori no glagolu Jelissejevu, i pojde sama i dom jeja, i obita na zemli inoplemenniči sedm let.
3 I bysť no skončanii sedmi let, i vozvratisja žena ot zemli inoplemenniči vo grad, i priide vozopiti k carju o dome svojem i o selech svoich.
4 I glagola car ko Gijeziju otroku Jelissea čeloveka Božija glagolja: povežď mi nyne vsja velikaja, jaže sotvori Jelissej.
5 I bysť jemu povedajušču carevi, jako živa sotvori syna umeršago: i se, žena, jejaže voskresi Jelissej syna jeja, vopijušči ko carevi o dome svojem i o selech svoich, i reče Gijezij: gospodine carju, sija žena i sej syn jeja, jegože živa sotvori Jelissej.
6 I voprosi car ženu: i poveda jemu. I dade jej car skopca jedinago, glagolja vozvrati vsja, jaže jeja suť, i vsja plody sela jeja, ot da, v oňže ostavi zemlju, daže do nyne.
7 I priide Jelissej v Damask. I syn Aderov car Sirskij razbolesja, i vozvestiša jemu, glagoljušče: priide čelovek Božij do zde.
8 I reče car ko Azailu: priimi v ruku svoju dar, i idi vo sretenije čeloveku Božiju, i voprosi Gospoda im, glagolja: ašče li živ budu ot bolezni seja?
9 I ide Azail na sretenije jemu, i vzja dar v ruku svoju, i vsja blagaja Damaskova, brema četyredesjať velbljudov, i priide, i sta pred nim, i reče ko Jelisseju: syn tvoj, syn Aderov, car Sirskij, posla ma k tebe voprositi, glagolja: budu li živ ot bolezni mojeja seja?
10 I reče k nemu Jelissej: idi i rcy jemu: živja poživeši: no pokaza mi Gospoď, jako smertiju umret.
11 I predsta licu jego, i vozloži (ruki) daže do postydenija, i plakasja čelovek Božij.
12 I reče Azail: čto jako gospodin moj plačet? I reče: vem jelika sotvoriši synom Izrailevym zla: kreposti ich sožžeši ognem, i izbrannyja ich izbiješi mečem, i mladency ich razbiješi, i vo čreve imejuščyja ich rastorgneši.
13 I reče Azail: kto jesť rab tvoj, pes mertvyj, jako sotvorit glagol sej? I reče Jelissej: pokaza mi ťja Gospoď carstvujušča nad Sirijeju.
14 I otide ot Jelissea i vnide ko gospodinu svojemu. I reče jemu (car): čto ti reče Jelissej? Otvešča: reče mi Jelissej, živja poživeši.
15 I bysť vo utrii, i vzja odejalo, i namoči v vode, i obloži na lice jego, i umre: i vocarisja Azail vmesto jego.
16 V leto pjatoje Iorama syna Achaava carja Izraileva i Iosafata carja Iudina, vocarisja Ioram syn Iosafatov car Iudin:
17 syn tridesjati i dvoju letu be, vnegda vocaritisja jemu, i osm let carstvova vo Ijerusalime,
18 i chodi v puti carej Izrailevych, jakože sotvori dom Achaavl, be bo dšči Achaavlja žena jemu, i sotvori lukavoje pred Gospodem.
19 I ne choťjaše Gospoď potrebiti Iudy, Davida radi raba Svojego, jakože reče dati jemu svetilnik i synom jego vo vsja dni.
20 Vo dni jego otveržesja Jedom iz pod ruki Iudiny i postavi nad soboju carja.
21 I vzyde Ioram v Sior, i vsja kolesnicy jaže s nim. I bysť jemu vostavšu, i izbi Jedoma obstupivšago okrest jego, i kňazi kolesnic, i bežaša ljudije v selenija svoja.
22 I otstupi Jedom iz pod ruki Iudiny da dne sego: togda otveržesja Lovna vo vrema ono.
23 I pročaja sloves Ioramlich, i vsja jelika sotvori, ne se li, sija pisana v knize sloves dnij carej Iudinych?
24 I uspe Ioram so otcy svoimi, i pogreben bysť so otcy svoimi vo grade Davida otca svojego: i carstvova Ochozia syn jego vmesto jego.
25 V leto vtorojenadesjať Iorama syna Achaavlja carja Izraileva, carstvovati nača Ochozia syn Iorama carja Iudina:
26 syn dvadesjati dvuch let bysť Ochozia, jegda nača carstvovati, i leto jedino carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Gofolia, dščer Amvria carja Izraileva.
27 I choždaše po putem domu Achaavlja, i sotvori lukavoje pred Gospodem, jakože dom Achaavl: zjať bo be domu Achaavlja.
28 I ide so Ioramom synom Achaavlim na braň, na Azaila carja inoplemenniča v Ramof Galaadskij, i ujazviša Sirjane Iorama.
29 I vozvratisja car Ioram celitisja vo Ijezrael ot jazv, imiže ujazviša jego v Ramofe, jegda ratovaše toj na Azaila carja Sirska, i Ochozia syn Ioraml car Iudin snide videti Iorama, syna Achaavlja, vo Ijezrael, jako boljaše toj.

9

1 Jelissej prorok prizva jedinago ot synov proročich i reče jemu: prepojaši čresla svoja, i vozmi sosud jelea sego v ruku tvoju, i idi v Ramof Galaadskij:
2 i vnideši tamo, i uzriši tamo Iiua syna Iosafata syna Namessijeva, i vnideši, i izvedeši jego ot sredy bratii jego, i vvedeši jego vo vnutrenňuju kleť:
3 i vozmeši sosud jelea, i vozliješi na glavu jego, i rcy: sice glagolet Gospoď: pomazach ťja v carja nad Izrailem: i otverzeši dveri, i da bežiši, i da ne prebudeši tamo.
4 I ide otročišč prorok v Ramof Galaadskij:
5 i vnide, i se, kňazi sily seďachu, i reče: slovo mi jesť k tebe, o, kňaže. I reče Iiuj: k komu ot vsech nas? I reče: k tebe, kňaže.
6 I vosta i vnide v dom: i vozlija jelej na glavu jego i reče jemu: sice glagolet Gospoď Bog Izrailev: pomazach ťja v carja nad ljuďmi Gospodnimi, nad Izrailem.
7 I da potrebiši dom Achaava gospodina tvojego ot lica Mojego, i otmstiši krov rabov Moich prorokov i krov vsech rabov Gospodnich ot ruki Ijezaveliny.
8 I ot ruki vsego domu Achaavlja, i potrebiši ot domu Achaavlja močaščagosja k stene, i soderžaščagosja, i ostavlšagosja vo Izraili:
9 i predam dom Achaavl, jakože dom Ijerovoama syna Navatova i jakože dom Vaasy syna Achiina:
10 i Ijezavel sneďat psi v časti Ijezraelja, i ne budet pogrebajuščago ju. I otverze dveri i ubeža.
11 Iiuj že izyde ko otrokom gospodina svojego. I reša jemu: mir li? Čto jako vnide neistovyj sej k tebe? I reče im: vy veste muža i sujeslovije jego.
12 I reša: ne pravda, (ašče ne vozvestiši?) vozvesti ubo nam. I reče Iiuj k nim: tako i tako reče ko mne, glagolja: sice glagolet Gospoď: pomazach ťja v carja nad Izrailem.
13 I slyšavše tekoša spešno, i vzja kijždo rizy svoja, i položiša pod nim, poneže na jedinem ot stepenij seďaše, i vostrubiša v rog i reša: vocarisja Iiuj.
14 I vozvratisja Iiuj syn Iosafata syna Namessijeva ko Ioramu. Ioram že sam strežaše v Ramofe Galaadstem i ves Izrail ot lica Azaila carja Sirijska.
15 I vozvratisja Ioram car celitisja vo Ijezraeli ot jazv, imiže ujazviša jego Sirjane, jegda brašesja so Azailom carem Sirijskim. I reče Iiuj: ašče jesť duša vaša so mnoju, da ne izydet iz grada beglec, iti i vozvestiti vo Ijezraeli.
16 I vsede na koňa, i pojde Iiuj, i snide vo Ijezrael, jako Ioram car Izrailev celjašesja vo Ijezraeli ot streljanij, imiže ustreliša jego Araminy v Ramofe na brani so Azailom carem Sirskim, jako toj be silen i muž sily, i ležaše tamo. I Ochozia car Iudin priide videti Iorama.
17 I straž vzyde na stolp vo Ijezraeli, i vide prach Iiujev, jegda iti jemu i reče: prach az vižu. I reče Ioram: vsadi muža na koň i posli protivu im, i da rečet: mir li?
18 I ide vsadnik konnyj na sretenije jemu i reče: tako glagolet car: mir li? I reče Iiuj: čto tebe i miru? Obratisja vsled mene. I vozvesti straž, glagolja: priide poslannyj do nich i ne vozvratisja.
19 I posla vsadnika konnago vtorago, i priide k nemu i reče: tako reče car: mir li? I reče Iiuj: čto tebe i miru? Vozvratisja vsled mene.
20 I vozvesti straž, glagolja: priide do nich i ne vozvratisja: i vožď veďaše Iiua syna Namessiina, jako v premene bysť.
21 I reče Ioram: vprjazite. I vprjagoša kolesnicu: i izyde Ioram car Izrailev i Ochozia car Iudin, kijždo na kolesnice svojej, i izydosta na sretenije Iiua, i obretosta jego i časti Navufea Ijezrailitina.
22 I bysť jako uvide Ioram Iiua, i reče mir li, Iiuje? I reče Iiuj čto tebe i miru? Ješče bludy Ijezaveli materi tvojeja, i čarove jeja mnogija.
23 I obrati Ioram ruki svoja i beža, i reče ko Ochozii: lesť, Ochozije.
24 I naljače Iiuj rukoju svojeju luk i ustreli Iorama posrede plešču jego, i izyde strela skvoze serdce jego: i preklonisja na kolena svoja.
25 I reče Iiuj k Vadekaru tristatu svojemu: vozmi i verzi jego na časti sela Navufea Ijezrailitina, jako pomňu, az i ty vsedšii na kolesnicy idochom vsled Achaava otca jego, i Gospoď reče o nem prročestvo sije, glagolja:
26 ne videch li krove Navufejevy i krove synov jego včera, reče Gospoď? I vozdam jemu na časti sej, reče Gospoď: i nyne ubo vzem poverzi jego na časti sej po glagolu Gospodňu.
27 I Ochozia car Iudin vide, i pobeže putem vefgan i gna po nem Iiuj i reče: i sego (ne imam ostaviti). I porazi jego na kolesnice jegda iďaše v Gaj, iže jesť Ijevlaam i ubeža v Mageddon, i umre tamo.
28 I vozložiša jego otrocy jego na kolesnicu i vezoša jego vo Ijerusalim, i pogreboša jego vo grobe jego vo grade Davidove.
29 I v pervojenadesjať leto Iorama carja Izraileva vocarisja Ochozia nad Iudoju.
30 I priide Iiuj vo Ijezrael (grad). Ijezavel že uslyša, i namaza lice svoje i ukrasi glavu svoju, i priniče oknom.
31 I Iiuj vchoždaše vo grad i reče: mir li Zamvriju, ubijce gospodina svojego?
32 I vozzre licem svoim na okno i vide ju i reče: kto ty jesi? Snidi ko mne. I preklonistasja k nemu dva skopca.
33 I reče Iiuj: sverzita ju. I svergosta ju, i okropišasja kroviju jeja steny i koni, i popraša ju.
34 I vnide Iiuj, i jade i pi, i reče: osmotrite nyne prokljatuju siju, i pogrebite ju, jako dščer careva jesť.
35 I idoša pogrebsti ju, i ne obretoša ot neja ničto ino, tokmo lob i nogi i dlani ruk.
36 I vozvratišasja i vozvestiša jemu. I reče: slovo Gospodne, ježe glagola rukoju raba Svojego Ilii Fesviťjanina, glagolja: v časti Ijezraelja sneďat psi ploť Ijezavelinu:
37 i budet trup Ijezavelin aki gnoj na licy sela v časti Ijezraelja, jako ne rešči im: sija jesť Ijezavel.

10

1 I Achaavu beša sedmdesjat synove vo Samarii. I napisa pisanije Iiuj i posla v Samariju ko kňazem Samarijskim i k starejšinam i ko kormitelem synov Achaavlich, glagolja:
2 i nyne jegda priidet pisanije sije k vam, i s vami synove gospodina vašego, i s vami kolesnicy i koni, i grady tverdy i oružija:
3 i uzrite blagago i pravago v synech gospodina vašego, i postavite jego na prestole otca jego, i da vojuete o dome gospodina vašego.
4 I ubojašasja zelo i reša: se, dva carja ne vozmogosta stati protivu licu jego, i kako my stanem?
5 I poslaša iže nad domom i iže nad gradom, i starejšiny, i kormitele ko Iiuju, glagolgoljušče: otrocy my tvoi, i jelika ašče rečeši k nam, sotvorim: ne vocarim muža, blagoje pred očima tvoima sotvorim.
6 I napisa k nim Iiuj pisanije vtoroje, glagolja: ašče vy moi i glasa mojego vy poslušaete, vozmite glavy mužej synov gospodina vašego i prinesite ko mne, jakože čas utro, vo Ijezrael. I be synov carevych sedmdesjat mužej, sii načalnicy grada vskormiša ich.
7 I bysť jegda priide k nim pisanije, i vzjaša syny carevy i zaklaša ich sedmdesjat mužej, i vozložiša glavy ich v košnicy i poslaša ich k nemu vo Ijezrael.
8 I priide vestnik, i vozvesti jemu, glagolja: prinesoša glavy synov carevych. I reče: položite ja v dva cholma pri vratech grada do zautra.
9 I bysť zautra, i izyde i sta vo vratech grada, i reče ko vsem ljudem: pravedni vy: se, az jesm, obratichsja na gospodina mojego i ubich jego: i kto porazi vsech sich?
10 Vidite ubo, jako ne padet ot glagola Gospodňa na zemlju, jegože glagola Gospoď na dom Achaavl: i Gospoď sotvori, jelika glagola rukoju raba Svojego Ilii.
11 I izbi Iiuj vsech ostavšichsja v domu Achaavli vo Ijezraeli, i vsja velmožy jego, i znaemyja jego, i žercy jego, jako ne ostatisja jego ostanku.
12 I vosta i ide v Samariju sam, v Vefakad pastyrskij pri puti.
13 I Iiuj obrete bratiju Ochozii carja Iudina i reče: kto vy? I reša: bratija Ochoziiny my, i snidochom pozdraviti syny carevy i syny obladajuščija.
14 I reče: poimite ja živy. I vzjaša ich živych, i zaklaša ich v Vefakade, četyredesjať dva muža: i ne ostavi muža ot nich.
15 I ide ottudu, i obrete Ionadava syna Richavlja na puti vo sretenije sebe, i blagoslovi jego. I reče k nemu Iiuj: ašče jesť serdce tvoje s serdcem moim pravo, jakože serdce moje s serdcem tvoim? I reče Ionadav: jesť. I reče Iiuj: i ašče jesť, dažď ruku tvoju. I dade ruku svoju. I vozvede jego k sebe na kolesnicu
16 i reče k nemu: grjadi so mnoju i vižď, vnegda revnovati mne po Gospode savaofe. I posadi jego na kolesnicu svoju.
17 I vnide v Samariju, i izbi vsech ostavšichsja Achaavlich v Samarii, dondeže istrebiti jemu po glagolu Gospodňu, jegože glagola ko Ilii.
18 I sobra Iiuj vsja ljudi i reče k nim: Achaav porabota Vaalu malo, Iiuj že porabotaet jemu mnogo:
19 i nyne vsja proroki Vaalovy, vsja raby jego i žercy jego prizovite ko mne, muž da ne potaitsja, jako žertva velika Vaalu: i vsjak iže potaitsja, ne budet živ. I Iiuj sotvori lestiju, da pogubit raby Vaalovy.
20 I reče Iiuj: osvjatite žertvu Vaalu i služenije. I propovedaša.
21 I posla Iiuj vo ves Izrail i reče, glagolja: i nyne vsi rabi Vaalovy, i vsi žercy jego, i vsi prorocy jego, da niktože ostanetsja, jako žertvu veliku tvorju: iže ostanetsja, ne budet živ i priidoša vsi rabi Vaalovy, i vsi žercy jego, i vsi prorocy jego: ne ostasja muž, iže ne priide: i vnidoša vo chram Vaalov, i napolnisja chram Vaalov ot kraja da kraja.
22 I reče Iiuj k suščym nad domom odežd: iznesite odeždy vsem rabom Vaalovym. I iznese im rizochranitel.
23 I vnide Iiuj i Ionadav syn Richavl v chraminu Vaalovu i reče rabom Vaalovym: ispytajte i vidite, ašče jesť s vami ot rabov Gospodnich, i vyšlite vsech rabov Gospodnich obretšichsja tamo. I bysť jakože glagola Iiuj, jako ne be ot rabov Gospodnich, no tokmo jedini rabi Vaalovy.
24 I vnide sotvoriti žertvy i vsesožženija i Iiuj postavi sebe vne osmdesjat mužej i reče: muž iže ašče ugonzet ot mužej, ichže az izvoždu v ruki vašja, duša jego vmesto duši jego.
25 I bysť jegda skonča tvorjaj vsesožženija, i reče Iiuj predtekuščym i tristatom: všedše izbijte ich, da ne izydet ot nich muž. I izbiša ich ostrijem meča i povergoša predtekuščii i tristaty, i idoša daže do grada chrama Vaalova:
26 i iznesoša kumir Vaalov i sožgoša jego:
27 i razbiša kumiry Vaalovy, i nizvergoša dom Vaalov, i opredeliša jego na afedron daže do dne sego.
28 I pogubi Iiuj chram Vaalov ot Izrailja.
29 Obače ot grechov Ijerovoama syna Navatova, iže vvede v grech Izrailja, ne otstupi Iiuj ot posledovanija ich: junicy zlatyja, jaže v Vefili i v Dane.
30 I reče Gospoď ko Iiuju: za sija, jelika ublažil jesi sotvoriti pravoje pred očima Moima, i vsja jelika po serdcu Mojemu sotvoril jesi domu Achaavlju, synove tvoi do četvertago roda sjadut na prestole vo Izraili.
31 I Iiuj ne sochrani choditi v zakone Gospodni vsem serdcem svoim: ne otstupi ot grechov Ijerovoama syna Navatova, iže v grech vvede Izrailja.
32 Vo dni ony nača Gospoď posecati vo Izraili: i porazi ich Azail vo vsech predelech Izrailevych,
33 ot Iordana na vostok solnca, vsju zemlju Galaadsku i Gaddiisku, i Ruvimovu i Manassiinu, ot Aroira, iže jesť pri ustii potoka Arnonska, i Galaad i Vasan.
34 I pročaja sloves Iiujevych, i vsja jaže sotvori, i vsja sila jego, i soveščanija, jaže sovešča, ne se li, sija napisana v knize sloves dnij carej Izrailevych?
35 I uspe Iiuj so otcy svoimi, i pogreboša jego v Samarii. I vocarisja Ioachaz syn jego vmesto jego.
36 I dnij bjaše, v ňaže Iiuj carstvova nad Izrailem v Samarii, dvadesjať osm let.

11

1 I Gofolia mati Ochoziina vide, jako umre syn jeja, i vosta i pogubi vse sema carevo.
2 Iosavejef že dšči carja Iorama, sestra Ochoziina, poja Ioasa syna brata svojego, i ukrade jego ot sredy synov carevych izbijenych, togo i doilicu jego v kleti postelnej, i utai jego ot lica Gofoliina, i ne umertviša jego:
3 i be s neju kryem v domu Gospodni šesť let: i Gofolia be carstvujušči v zemli toj.
4 I v sedmoje leto posla Iodaj žrec, i pojat stonačalniki chorrimski i rasimski, i vozvede ja k sebe v dom Gospodeň, i zavešča im zavet Gospodeň, i zaklja ich pred Gospodem: i pokaza im Iodaj syna carska,
5 i zapoveda im, glagolja: sije slovo, ježe sotvorite: tretija časť ot vas da snidet v subbotu, i da strežete stražbu domu careva vo vratech,
6 i tretija časť u dverij Puti, i tretija časť u vrat sozadi protekajušnch, i da ustrežete stražbu domu:
7 i dve časti v vas, vsjak ischoďaj v subbotu, i da chraňat stražbu domu Gospodňa pri cari:
8 i obstupite carja okolo, kijždo oružije svoje imyj v ruce svojej, i vchoďaj v sadirof i da umret: i budite s carem, jegda vchoditi jemu i ischoditi.
9 I sotvoriša stonačalnicy vsja, jelika zapoveda Iodaj smyslenyj: i poja kijždo mužy svoja, i vchoďaščyja v subbotu so ischoďašimi v subbotu, i vnidoša ko Iodaju žercu.
10 I dade žrec sotnikom kopija i ščity carja Davida, jaže byša v domu Gospodni:
11 i byša v rukach vojevod i predtekuščich, i sotvoriša sotnicy i predchoďaščii po vsemu, jeliko zapoveda im žrec. I sobra žrec Gospodeň vsja ljudi zemli v dom Gospodeň: i staša predtekuščii, kijždo ich oružije imyj v ruce svojej, ot strany domu desnyja, daže da strany domu šuija žertvennyja, i domu careva okolo:
12 i izvede syna careva, i vozloži na nego venec (carskij) i svidenije, i vocari jego, i pomaza jego. I vospleskaša rukami i reša: da živet car.
13 I uslyša Gofolia glas predtekuščich ljudij, i vnide k narodu v dom Gospodeň,
14 i vide, i se, car stojaše na stolpe po obyčaju: i bjachu pred carem pevcy i truby, i vsi ljudije zemli radujuščesja i trubjašče v truby. I razdra Gofolia rizy svoja i vozopi: izmena, izmena.
15 I zapoveda Iodaj žrec stonačalnikom i vlastelem sily, i reče k nim: izvedite ju von iz polkov, i vchoďaj vsled jeja smertiju da umret ot oružija: poneže reče žrec, da ne umret v domu Gospodni.
16 I vozložiša na ňu ruce, i izvedoša ju skopcy putem ischoda konej domu careva, i umre tu.
17 I zavešča Iodaj zavet meždu Gospodem i meždu carem i meždu ljuďmi, jako byti im v ljudi Gospodni: i meždu carem i meždu ljuďmi.
18 I vnidoša vsi ljudije zemli v dom Vaalov i razbiša jego, i žertvenniki jego i obrazy jego sokrušiša dobre, i Mafana žerca Vaalova ubiša pred licem žertvennikov. I postavi žrec vlasteli v domu Gospodni,
19 i vzja stonačalniki, i chorrima i rasima, i vsja ljudi zemli, i izvede carja ot domu Gospodňa: i vnidoša putem vrat predtekuščich domu careva, i posadiša jego na prestole careve.
20 I vozradovašasja vsi ljudije zemli, i grad umolče: i Gofoliju umertviša mečem v domu careve.
21 Syn sedmi let Ioas jegda nača carstvovati.

12

1 V leto sedmoje Iiua vocarisja Ioas, i četyredesjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Savia ot Virsavei.
2 I sotvori Ioas pravoje pred Gospodem vo vsja dni, v ňaže prosveti jego Iodaj ijerej:
3 obače vysokich ne prestaviša, i tamo ješče ljudije žrjachu i kaďachu na vysokich.
4 I reče Ioas k žercem: vse srebro svjatych vnosimoje v dom Gospodeň, srebro ocenenija, muž srebro vzjavyj ocenenija, vse srebro, ježe ašče vzydet na serdce muža vnesti v dom Gospodeň,
5 da vozmut sebe žercy, muž ot prodanija svojego, i tii da ukrepjat vedek domu vo vsech, ideže ašče obrjaščetsja vedek.
6 I bysť v dvadesjať tretije leto carja Ioasa, ne ukrepiša žercy vedeka chrama:
7 i prizva car Ioas Iodaja žerca i žercy, i reče k nim: čto jako ne ukrepiste vedeka chrama? I nyne ne priimajte srebra ot prodažej vašich, jako na vedek chrama daste je.
8 I soveščašasja žercy ne priimati srebra ot ljudij i ne ukrepljati vedeka chrama.
9 I vzja Iodaj žrec kivot jedin, i sotvori v nem skvažňu, i položi jego pri oltari odesnuju vchoďaščich mužej v dom Gospodeň: i vlagachu tamo žercy chraňaščii dver vse srebro prinosimoje v dom Gospodeň.
10 I bysť jegda uvideša, jako mnogo srebra v kovčeze, i vzyde pisčij carev, i žrec velikij, i srebrosečcy i otkryša, i sočtoša srebro obretšejesja v domu Gospodni:
11 i daša srebro ugotovannoje v ruce tvorjaščich dela na sosudy domu Gospodňa: i razdaša drevodelem i delatelem zižduščym v domu Gospodni,
12 i stenodelatelem, i chudožnikom, i sekuščym kamenija na kuplenije dreves, i kamenija tesanago na strojenije vedeka domu Gospodňa, na vsja jelika iždivena byša na utverždenije chrama.
13 Obače ne tvorišasja chramu Gospodňu dveri srebrjany, gvozdije, fialy i truby, ni vsi sosudy zlaty, i sosudy srebrjany ot srebra prinesennago v dom Gospodeň:
14 poneže tvorjaščym dela dadesja sije, i utverdiša tem dom Gospodeň.
15 I ne sočitachu mužej, imže dajachu srebro v ruki, dajati tvorjaščym dela, zane verno tvorjachu.
16 Srebro za grechi i srebro za prestuplenije, jeliko vneseno bysť v dom Gospodeň, žercem bysť.
17 Togda vzyde Azail car Sirskij i vojeva na Gef, i vzja jego Azail i razbi jego: i obrati Azail lice svoje vzyti na Ijerusalim.
18 I vzja Ioas car Iudin vsja svjataja, jelika osvjati Iosafat i Ioram i Ochozia, otcy jego i carije Iudiny, i svjataja jego, i vse zlato obretšejesja v sokroviščich domu Gospodňa i domu careva, i posla Azailu carju Sirsku, i otide ot Ijerusalima.
19 I pročaja sloves Ioasovych, i vsja jelika sotvori, ne se li, sija pisana v knize sloves dnij carej Iudinych?
20 I vostaša otrocy jego, i soveščaša vsjak sovet, i ubiša Ioasa v dome Malloni, iže v Saale.
21 I Ijezechar syn Ijemuafov, i Ijezevuf syn Somirov, rabi jego ubiša jego, i umre, i pogreboša jego so otcy jego vo grade Davidove. I vocarisja Amessia syn jego vmesto jego.

13

1 V leto dvadesjať tretije Ioasa syna Ochoziina carja Iudina carstvova Ioachaz syn Iiujev nad Izrailem v Samarii sedmnadesjať let,
2 i sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, i ide vsled grechov Ijerovoama syna Navatova, iže v grech vvede Izrailja i ne ostasja zloby toja.
3 I razgnevasja Gospoď gnevom na Izrailja, i vdade ich v ruce Azailu carju Sirsku i v ruce syna Adera, syna Azaileva, vo vsja dni.
4 I pomolisja Ioachaz licu Gospodňu, i uslyša jego Gospoď, jako vide skorb Izrailevu, poneže oskorbi ich car Sirskij.
5 I dade Gospoď spasenije Izrailju, i izbyša ot ruku Sirsku: i vselišasja i synove Izrailevy v selenija svoja jakože i včera i tretijago dne:
6 obače ne otstupiša ot grechov domu Ijerovoama syna Navatova, iže i v grech vvede Izrailja, v nem choďachu: i dubrava stojaše v Samarii.
7 Jako ne ostašasja Ioachazu ljudije, no tokmo pjaťdesjat konnik, i desjať kolesnic, i desjať tysjašč pešcev, jako izgubil ich car Sirskij, i položi ja jako prach na popranije.
8 I pročaja sloves Ioachazovych, i vsja jelika sotvori, i sily jego, ne sija li pisana v knize sloves dnij carej Izrailevych?
9 I uspe Ioachaz so otcy svoimi, i pogreboša jego v Samarii: i vocarisja Ioas syn jego vmesto jego.
10 V leto tridesjať sedmoje Ioasa carja Iudina carstvova Ioas syn Ioachazov nad Izrailem v Samarii šesťnadesjať let,
11 i sotvori lukavoje pred očima Gospodnima: i otstupi ot vsech grechov Ijerovoama syna Navatova, iže v grech vvede Izrailja, v tom choždaše.
12 I pročaja sloves Ioasovych i vsja jelika sotvori, i sily jego, jaže sotvori so Amessijem carem Iudinym, ne sija li pisana v knize sloves dnij carej Izrailevych?
13 I uspe Ioas so otcy svoimi, Ijerovoam že sede na prestole jego: i pogreben bysť Ioas v Samarii s carmi Izrailevymi.
14 I Jelissej razbolesja bolezniju svojeju, ot nejaže umre. I priide k nemu Ioas car Izrailev, i plakasja nad licem jego, i reče: otče, otče, kolesnica Izraileva i koni jego.
15 I reče jemu Jelissej vozmi luk i strely. I vzja k sebe luk i strely.
16 I reče carju: vozloži ruku svoju na luk. I vozloži Ioas ruku svoju na luk, i Jelissej vozloži ruki svoja na ruki carevy,
17 i reče: otverzi okno ježe na vostok. I otverze. I reče Jelissej: streli. I streli (car). I reče Jelissej: strela spasenija Gospodňa i strela spasenija na Siriju, i pobediši Siriju vo Afeke daže do skončanija.
18 I reče jemu Jelissej: vozmi luk. I vzja. I reče carju Izrailevu: udari na zemlju. I udari car triždy, i sta.
19 I oskorbe čelovek Božij o nem i reče: ašče by udaril jesi pjatišči ili šestišči, togda by jesi porazil Siriju do skončanija, nyne že pobediši Siriju triždy.
20 I umre Jelissej, i pogreboša jego. Voini že Moavli priidoša v zemlju nastavajušču letu tomu.
21 I bysť im pogrebajuščim muža, i se, videša voinov, i povergoša muža vo grobe Jelisseove: (i vpade telo čeloveka mertva,) i prikosnusja kostem Jelisseovym, i ožive i vosta na nogi svoja.
22 Azail že oskorbljaše Izrailja vo vsja dni Ioachazovy.
23 I pomilova i Gospoď, i uščedri ja, i prizre na ňa zaveta radi Svojego, iže so Avraamom i Isaakom i Iakovom, i ne voschote Gospoď potrebiti ich, niže otverže ich ot lica Svojego.
24 I umre Azail car Sirskij, i vocarisja Ader syn jego vmesto jego.
25 I vozvratisja Ioas syn Ioachazov, i vzja grady ot ruki Adera syna Azaileva, ichže vzja ot ruku Ioachaza otca jego v brani: triždy pobedi jego Ioas, i vozvrati grady Izrailevy.

14

1 V leto vtoroje Ioasa syna Ioachaza carja Izraileva, i vocarisja Amessia syn Ioasov, car Iudin:
2 syn dvadesjati pjati let be, vnegda carstvovati jemu i dvadesjať pjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Ioadina ot Ijerusalima.
3 I sotvori pravoje pred očima Gospodnima, obače ne jakože David otec jego: po vsem, jelika sotvori otec jego Ioas, sotvori,
4 tokmo vysokich ne razruši: ješče ljudije žrjachu i kaďachu na vysokich.
5 I bysť jegda utverdisja carstvo v ruku jego, i izbi raby svoja ubivšyja otca jego:
6 synov že ubijc tech ne izbi, jakože pisano v knize zakona Moiseova, jakože zapoveda Gospoď, glagolja: da ne umirajut otcy za syny, i synove da ne umirajut za otcy, no tokmo kijždo za svoja grechi da umret.
7 Sej porazi Jedoma v Gemele desjať tysjašč i vzja Kameň i na brani, i nareče ima jemu Ijefoil do dnešňago dne.
8 Togda posla Amessia posly ko Ioasu synu Ioachaza syna Iiua carja Izraileva, glagolja: priidi, da vidimsja v lice.
9 I posla Ioas car Izrailev ko Amessii carju Iudinu, glagolja: tern, iže v Livane, posla k kedrovi suščemu v Livane, glagolja: dažď dščer tvoju synu mojemu v ženu: i priidoša zverije lužnii, iže v Livane, i popraša ternije::
10 pobivaja porazil jesi Idumeju, i voznese ťja serdce tvoje, proslavisja seďa v domu tvojem, i počto ljuboprišisja v zlobe tvojej? I padeši ty, i Iuda s toboju.
11 I ne posluša Amessia. I vzyde Ioas car Izrailev, i videstasja licem toj i Amessia car Iudin v Vefsamise Iudine.
12 I pade Iuda pred licem Izrailevym, i pobeže kijždo v domy svoja.
13 I Amessiju syna Ioasova, syna Ochozii, carja Iudina, jat Ioas syn Ioachazov car Izrailev v Vefsamise: i priide vo Ijerusalim, i razbi stenu Ijerusalimu ot vrat Jefremlich do vrat ugolnych, na četyresta lakot:
14 i vzja srebro i zlato, i vsja sosudy obretenyja v domu Gospodni i v sokroviščach domu careva, i syny smesivšichsja, i vozvratisja v Samariju.
15 I pročaja sloves Ioasovych, jelika sotvori v sile svojej, jakože brasja so Amessijeju carem Iudinych, ne sija li pisana v knize sloves dnij carej Izrailevych?
16 I uspe Ioas so otcy svoimi i pogreben bysť v Samarii s cari i Izrailevymi. I vocarisja Ijerovoam syn jego vmesto jego.
17 I požive Amessia syn Ioasov, car Iudin, po umertvii Ioasa syna Ioachaza carja Izraileva pjaťnadesjať let.
18 I pročaja sloves Amessijevych, i vsja jelika sotvori, ne sija li pisana v knize sloves dnij carej Iudinych?
19 I vostaša na nego polki vo Ijerusalime: i ubeže v Lachisy, i poslaša vsled jego v Lachisy, i ubiša jego tu:
20 i vzjaša jego na koni, i pogreben bysť so otcy svoimi vo Ijerusalime vo grade Davidove.
21 I pojaša vsi ljudije Iudiny Azariju, i toj syn šestinadesjati let, i postaviša jego carem vmesto otca jego Amessii:
22 toj sozda Jelof, i vozvrati jego Iude po umertvii carja so otcy jego.
23 V leto pjatojenadesjať Amessii syna Ioasa carja Iudina, carstvova Ijerovoam syn Ioasov nad Izrailem v Samarii četyredesjať i jedino leto,
24 i sotvori lukavoje pred Gospodem: ne otstupi ot vsech grechov Ijerovoama syna Navatova, iže v grech vvede Izrailja:
25 toj privrati predel Izrailev ot vchoda Jemafova daže i do morja aravitskago, po glagolu Gospoda Boga Izraileva, jegože glagola i rukoju raba Svojego Iony, syna Amafiina, proroka, iže ot Gefachovera,
26 jako vide Gospoď smirenije Izrailevo gorko zelo, i malo soderžimych, i umalennych, i ostavlenych, i ne be pomogajuščago im.
27 I ne glagola Gospoď iskoreniti semene Izraileva pod nebesem: i spase ja rukoju Ijerovoama syna Ioasova.
28 I pročaja sloves Ijerovoamovych, i vsja jelika sotvori, i sily jego, jelika povojeva, i kako vozvrati Damask i Jemaf Iude vo Izraili, ne sija li pisana v knize sloves dnij carej Izrailevych?
29 I uspe Ijerovoam so otcy svoimi, so cari Izrailevymi: i vocarisja Zacharia syn jego vmesto jego.

15

1 V leto dvadesjať sedmoje Ijerovoama carja Izraileva vocarisja Azaria syn Amessii carja Iudina:
2 syn šestinadesjati let be, jegda nača carstvovati, i pjaťdesjat dva leta carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Ijechelia ot Ijerusalima.
3 I sotvori pravoje pred očima Gospodnima po vsemu, jelika sotvori otec jego Amessia,
4 obače vysokich ne razori: ješče ljudije žrjachu i kaďachu na vysokich.
5 I kosnusja Gospoď carja, i bysť prokažen do dne smerti svojeja: i carstvova v domu apfusof. I Ioafam syn carev be nad domom suďa ljudem zemli toja.
6 I pročaja sloves Azarii, i vsja jelika sotvori, ne sija li napisana v knize sloves dnij carej Iudinych?
7 I uspe Azaria so otcy svoimi, i pogreboša jego so otcy jego vo grade Davidove. I vocarisja Ioafam syn jego vmesto jego.
8 V leto tridesjať osmoje Azarii carja Iudina carstvova Zacharia syn Ijerovoaml nad Izrailem v Samarii šesť mesjac.
9 I sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, jakože sotvoriša otcy jego, ne otstupi ot vsech grechov Ijerovoama syna Navatova, iže v grech vvede Izrailja.
10 I vostasta naň Sellum syn Iavisov i Kevlaam, i porazista jego, i umertvista jego: i vocarisja Sellum vmesto jego.
11 I pročaja sloves Zacharijevych, se, suť napisana v knize sloves dnij carej Izrailevych.
12 Sije slovo Gospodne, ježe glagola ko Iiuju, rekij: synove četvertii sjadut tebe i na prestole Izraileve. I bysť tako.
13 I Sellum syn Iavisov vocarisja vo Izraili: i v leto tridesjať devjatoje Azarii carja Iudina, carstvova Sellum mesjac dnij v Samarii.
14 I vzyde Manaim syn Gaddiin ot Fersily, i priide v Samariju, i ubi Selluma syna Iavisova v Samarii, i umertvi jego, i vocarisja vmesto jego.
15 I pročaja sloves Sellumovych, i soveščanije jego, imže soveščasja, se, suť pisana v knize sloves dnij carej Izrailevych.
16 Togda porazi Manaim i Fersu, i vsja, jaže v nej, i predely jeja ot Fersy, poneže ne otverzoša jemu, i razbi ju i vsech, iže v nej, i imuščich vo čreve razseče.
17 V leto tridesjať devjatoje Azarii carja Iudina, carstvova Manaim syn Gaddiin nad Izrailem desjať let v Samarii,
18 i sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, (vo vsja dni svoja) ne otstupi ot vsech grechov Ijerovoama syna Navatova, iže v grech vvede Izrailja.
19 Vo dni jego vzyde Fula car Assirijskij na zemlju (Izrailevu), i Manaim dade Fule tysjašču talant srebra, da budet ruka jego s nim, (eže ukrepiti carstvo v ruku jego).
20 I vozloži Manaim daň na Izrailja, na vsech silnych, dati carju Assirijsku pjaťdesjat sikl srebra mužu kojemuždo: i vozvratisja car Assirijsk, i ne sta tamo v zemli.
21 I pročaja sloves Manaimovych, i vsja jelika sotvori, ne se li, sija napisana v knize sloves dnij carej Izrailevych?
22 I uspe Manaim so otcy svoimi, i vocarisja Fakia syn jego vmesto jego.
23 V leto pjaťdesjatoje Azarii carja Iudina, carstvova Fakia syn Manaiml nad Izrailem v Samarii leta dva,
24 i sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, i otstupi ot grechov Ijerovoama syna Navatova, iže v grech vvede Izrailja.
25 I vosta na nego Fakej syn Romeliin, tristat jego, i ubi jego v Samarii bliz domu careva, so Argovom i so Arijem, i s nim (bjachu) pjaťdesjat mužej ot Galaaditov, i umertvi jego, i vocarisja vmesto jego.
26 I pročaja sloves Fakijevych, i vsja jelika sotvori se, suť, pisana v knize sloves dnij carej Izrailevych.
27 V leto pjaťdesjat vtoroje Azarii carja Iudina, carstvova Fakej syn Romeliin nad Izrailem v Samarii dvadesjať let,
28 i sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, ne otstupi ot vsech grechov Ijerovoama syna Navatova, iže v grech vvede Izrailja.
29 Vo dni Fakea carja Izraileva priide Felgaffellasar car Assirijskij, i vzja Ain i Avelvefmaacha, i Aocha i Kenezu, i Asora i Galaad i Galileju, vsju zemlju Neffalimlju, i privede ja ko Assirianom.
30 I vosta Osia syn Ily na Fakea syna Romeliina, i porazi jego, i umertvi jego, i vocarisja vmesto jego v dvadesjatoje leto Ioafama syna Azariina.
31 I pročaja sloves Fakejevych, i vsja jelika sotvori, se, sija napisana v knize sloves dnij carej Izrailevych.
32 V leto vtoroje Fakea syna Romeliina carja Izraileva vocarisja Ioafam, syn Azarii carja Iudina:
33 syn dvadesjati pjati let be, jegda nača carstvovati, i šesťnadesjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Ijerusa dšči Sadokova.
34 I sotvori pravoje pred očima Gospodnima, po vsemu jelika sotvori otec jego Azaria,
35 obače vysokich ne razori: ješče ljudije žrjachu i kaďachu na vysokich. Toj sozda dveri chramu Gospodňu vyšnija.
36 I pročaja sloves Ioafamovych, i vsja jelika sotvori, ne sija li napisana v knize sloves dnij carej Iudinych?
37 Vo dni ony načat Gospoď posylati na Iudu Raassona carja Sirska i Fakea syna Romeliina.
38 I uspe Ioafam so otcy svoimi, i pogreben bysť so otcy svoimi vo grade Davida otca svojego. I vocarisja Achaz syn jego vmesto jego.

16

1 V leto sedmojenadesjať Fakea syna Romeliina, vocarisja Achaz syn Ioafama carja Iudina:
2 syn dvadesjati let be Achaz, jegda nača carstvovati, i šesťnadesjať let carstvova vo Ijerusalime, i ne sotvori pravoje pred očima Gospoda Boga svojego verno, jakože David otec jego,
3 i chodi v puti Ijerovoama syna Navatova carja Izraileva, ksemu i syna svojego prevede skvoze ogň po merzostem jazykov, ichže oťjat Gospoď ot lica synov Izrailevych:
4 i žrjaše i kaďaše na vysokich i na cholmech i pod vsjakim drevom častym.
5 Togda vzyde Raasson car Sirsk i Fakej syn Romeliin car Izrailev vo Ijerusalim na braň, i vojevasta na Achaza, i ne možasta (emu) odoleti.
6 Vo vrema ono vozvrati Raasson car Sirskij Jelaf Sirii i izgna Iudejev iz Jelafa, i Idumeje priidoša vo Jelaf i vselišasja tamo daže do dne sego.
7 I posla Achaz posly k Felgaffellasaru carju Assirijsku, glagolja: rab tvoj i syn tvoj az jesm, vzydi i otimi ma ot ruki carja Sirska i ot ruki carja Izraileva, vostavšich na ma.
8 I vzja Achaz zlato i srebro obretšejesja v sokroviščich domu Gospodňa i v sokroviščich domu careva, i posla carju Assirijsku dary.
9 I posluša jego car Assirijskij: i vzyde car Assirijskij v Damask, i vzja jego, i preseli jego, i Raassona carja ubi.
10 I ide car Achaz na sretenije Felgaffellasaru carju Assirijsku v Damask, i vide žertvennik v Damasce: i posla car Achaz ko Urii ijereju podobije žertvennika, i načertanije, i vse tvorenije jego.
11 I sozda Uria ijerej žertvennik po vsem, jelika posla car Achaz ot Damaska.
12 I priide car Achaz iz Damaska i vide žertvennik, i vzyde na nego,
13 i pokadi vsesožženije svoje i žertvu svoju i vozlijanije svoje, i prolija krov mirnych na žertvennik,
14 oltar že meďanyj, iže pred Gospodem, prinese ot lica domu Gospodňa, i ot sredy žertvennika i ot sredy domu Gospodňa: i postavi jego o jedinu stranu žertvennika k severu.
15 I zapoveda car Achaz Urii ijereju, glagolja: na žertvennice velicem prinošajaj vsesožženija utrenňaja, i žertvu večerňuju, i vsesožženija careva, i žertvu jego, i vsesožženija vsech ljudij, i žertvu ich, i vozlijanija ich, i vsjaku krov vsesožženija, i vsjaku krov žertvennuju izliješi na nem: oltar ne meďan da budet mne na utro.
16 I sotvori Uria ijerej po vsem, jelika zapoveda jemu car Achaz.
17 I izseče Achaz car spojenija podstavov, i prenese ot nich umyvalnicu, i more nizloži ot volov meďanych, iže beša pod nim, i položi je na podstave kamennem:
18 i osnovanije sedališča sozdano v domu Gospodni, i vchod carev vnešnij obrati v dom Gospodeň, ot lica carja Assirijska.
19 I pročaja sloves Achazovych, jelika sotvori, ne sija li napisana v knize sloves dnij carej Iudinych:
20 i uspe Achaz so otcy svoimi, i pogreben bysť so otcy svoimi vo grade Davidove. I vocarisja Jezekia syn jego vmesto jego.

17

1 V leto vtorojenadesjať Achaza carja Iudina, carstvova Osia syn Ily v Samarii nad Izrailem devjať let,
2 i sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, obače ne jakože carije Izrailevy, iže beša prežde jego.
3 I vzyde naň Salamanassar car Assirijsk . I bysť jemu Osia rab i davaše jemu daň.
4 I obrete car Assirijsk vo Osii nepravdu, zaneže posla posly k Sigoru carju Jegipetsku i ne prinese dani carju Assirijsku leta togo. I osadi jego car Assirijskij i svjaza jego v chramine temničnej.
5 I priide car Assirijsk vo vsju zemlju (ego), i vzyde v Samariju, i vojeva ju tri leta.
6 V leto devjatoje Osii vzja car Assirijskij Samariju, i zavede Izrailťjan vo Assiriju, i poseli ich na Alai i na Avore, rekach Gozanskich, i v predelech Midskich.
7 I (sije) bysť, jako sogrešiša synove Izrailevy Gospodu Bogu svojemu izvedšemu ich iz zemli Jegipetskija, iz pod ruki faraona carja Jegipetska, i ubojašasja bogov inech,
8 i chodiša po predanijem jazykov, ichže istrebi Gospoď ot lica synov Izrailevych, i carije Izrailevy jelicy sotvoriša,
9 i jelicy sokryša synove Izrailevy slovesa, ne tako na Gospoda Boga svojego: i sozdaša sebe vysokaja vo vsech gradech svoich, ot stolpa streguščich daže do grada tverda,
10 i postaviša sebe kumiry i Dubravy na vsjacem cholme vysoce i pod vsjakim drevom čaščnym,
11 i kaďachu tamo na vsech vysokich, jakože jazycy, jaže udali Gospoď ot lica ich, i sotvoriša obščniki, i načaša jave prognevljati Gospoda,
12 i poslužiša idolom, o nichže reče im Gospoď: ne sotvorite glagola sego Gospodevi.
13 I zasvidetelstvova Gospoď vo Izraili i vo Iude, i rukami vsech prorok Svoich vsjakago prozorlivago, glagolja: obratitesja ot putij vašich lukavych, i sochranite zapovedi Moja i opravdanija Moja, i ves zakon, jegože zapovedach otcem vašym, jelika poslach im rukami rab Moich prorokov.
14 I ne poslušaša, i ožestočiša vyju svoju pače vyi otec svoich, iže ne verovaša Gospodu Bogu svojemu:
15 i otvergoša zavet Jego i opravdanija, jaže zavešča otcem ich i svidenij Jego, jelika zasvidetelstvova im, ne sochraniša, i idoša vsled sujetnych i osujetišasja, i vsled jazykov suščich okrest ich, o nichže zapoveda Gospoď ich, ježe ne sotvoriti po semu:
16 i ostaviša zapovedi Gospoda Boga svojego i sotvoriša sebe dve junicy slity, i sotvoriša dubravy, i poklonišasja vsej sile nebesnej i poslužiša Vaalu:
17 i prevoždachu syny svoja i dščeri svoja črez ogň, i volchvovachu volchvovanijem i vražachu: i prodašasja, ježe tvoriti lukavoje pred očima Gospodnima, ježe prognevati Jego.
18 I razgnevasja Gospoď na Izrailja zelo i otrinu ich ot lica Svojego, i ne ostasja, tokmo jedino koleno Iudino.
19 I Iuda takožde ne sochrani zapovedij Gospoda Boga svojego: i choždachu po opravdanijem Izrailevym, jaže sotvoriša, i otvergošasja Gospoda.
20 I razgnevasja Gospoď na vse sema Izrailevo i pokoleba ja, i dade ja v ruki raschiščajuščym ja dondeže otverže ja ot lica Svojego.
21 Jako ottoržesja Izrail ot domu Davidova, i postaviša sebe carja Ijerovoama syna Navatova: i otrinu Ijerovoam Izrailja ot Gospoda i vvede ich vo grech velikij.
22 I choždachu synove Izrailevy po vsemu grechu Ijerovoamlju, jegože sotvori: ne otstupiša ot nego,
23 dondeže otverže Gospoď Izrailja ot lica Svojego, jakože glagola Gospoď rukoju vsech rab Svoich prorokov. I preselen bysť Izrail ot zemli svojeja vo Assiriany, daže do dne sego.
24 I privede car Assirijskij iz Vavilona iže ot Chufy i ot Aia, i ot Jemafa i Sepfaruima, i vseleni byša vo gradech Samarijskich vmesto synov Izrailevych, i naslediša Samariju i vselišasja vo gradech jeja.
25 I bysť v načale sedenija ich, ne ubojašasja Gospoda, i pusti na ňa Gospoď lvy, i bjachu ubivajušče ja.
26 I reša carju Assirijsku, glagoljušče: jazyki, ichže prevel i presadil jesi vo gradech Samarijskich, ne razumeša suda Boga zemli, i posla Gospoď na nich lvy, i se, suť ubivajušče ich, jako ne razumeša suda Boga zemli.
27 I zapoveda car Assirijskij glagolja: otvedite tamo jedinago žerca ot plenenych, da idut i da vseljatsja tamo, i da prosvetit ich sudom Boga zemli.
28 I otvedoša jedinago ot žercev ichže vzjaša ot Samarii, i sede v Vefili, i be prosveščaja žrec ich, jako da ubojatsja Gospoda.
29 I beša tvorjašče kijždo jazyk bogi svoja: i postaviša ja vo chramech na vysokich, ichže sotvoriša Samarjane, kijždo jazyk vo gradech svoich, v nichže živjachu.
30 I mužije Vavilonstii sotvoriša Sokchof Venif, i mužije Chufovy sotvoriša Gigel, i mužije Jemafovy sotvoriša Asimaf,
31 i Jeveje sotvoriša Avlazer i Farfak i Sepfaruim, jegda sožigachu syny svoja ognem Andramelechu i Anemelechu, bogom Sepfaruimskim.
32 I bjachu bojaščesja Gospoda: i vseliša merzosti svoja vo chramech na vysokich, ichže sotvoriša v Samarii, kijždo jazyk vo grade, v nemže živjachu.
33 I beša bojaščesja Gospoda i sotvoriša sebe žercy v vysokich, i sotvoriša sebe v chramine vysokich i Gospoda bojachusja, i idolom svoim služachu po obyčaju jazykov oťjunuduže preseliša ich.
34 Daže do dne sego tii tvorjachu po obyčaju ich: ne bojachusja Gospoda, i ne tvorjachu po opravdanijem ich, i po sudu ich, i po zakonu, i po zapovedi, juže zapoveda Gospoď synom Iakovlim, ideže i nareče ima jemu Izrail.
35 I položi Gospoď s nimi zavet i zapoveda im, glagolja: ne ubojtesja bogov inych i ne poklonitesja im, i ne poslužite im i ne požrite im:
36 no tokmo Gospodevi, iže izvede vy iz zemli Jegipta krepostiju velikoju i myšceju vysokoju: Togo ubojtesja, i Tomu poklonitesja, i Tomu požrite:
37 i opravdanija Jego, i sudy Jego, i zakon Jego, i zapovedi, jaže napisa vam tvoriti, chranite vo vsja dni, i ne ubojtesja bogov inych:
38 i zaveta, jegože zavešča s vami, ne zabyvajte: i ne ubojtesja bogov inych,
39 no tokmo Gospoda i vašego ubojtesja, i Toj izmet vy ot vsech vrag vašich.
40 I ne poslušaša sego, no po obyčaem svoim preždnim tvoriša.
41 I bjachu jazycy sii bojaščesja Gospoda, i izvajannym svoim služašče: takožde i synove ich i synove synov ich, jakože sotvoriša otcy ich, tako tvorjat i do sego dne.

18

1 I bysť v leto tretije Osii syna Ily carja Izraileva, vocarisja Jezekia syn Achaza carja Iudina:
2 syn dvadesjati pjati let be jegda nača carstvovati, i dvadesjať devjať leť carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Avufa dšči Zachariina.
3 I sotvori pravoje pred očima Gospodnima, po vsem jelika sotvori otec jego David:
4 toj razruši vysokaja, i sokruši vsja kapišča, i iskoreni dubravy i zmiju meďanuju, juže sotvori Moisej, jako i do dnij tech synove Izrailevy bechu kaďašče jej: i nazva ima jej Nejestan.
5 Na Gospoda Boga Izraileva upova, i no nem ne bysť podoben jemu v carech Iudinych i v byvšich prežde jego:
6 i prilepisja Gospodevi, ne otstupi ot Nego, i sochrani zapovedi Jego, jeliki zapoveda Moisej:
7 i be Gospoď s nim, i vo vsech, jaže tvorjaše, smysljaše. I soprotivisja carju Assirijskomu i ne porabota jemu:
8 toj pobedi inoplemenniki daže do Gazy i do predel jeja, ot stolpa streguščich i daže i grada tverda.
9 I bysť v leto četvertoje carja Jezekii, sije že leto sedmoje Osii, synu Ily, carju Izrailevu, vzyde Salamanassar car Assirijsk na Samariju i obsede ju,
10 i vzja ju pri koncy trijech let, v šestoje leto Jezekijevo, sije leto devjatoje Osii carja Izraileva, i plenena bysť Samaria.
11 I prevede car Assirijskij Samarjany vo Assiriju, i posadi ja na Alai i na Avore, rekach Gozanskich, i v predelech Midskich:
12 poneže ne poslušaša glasa Gospoda Boga svojego i prestupiša zavet Jego, vsja jelika zapoveda Moisej rab Gospodeň, i ne poslušaša, i ne sotvoriša.
13 I v četvertojenadesjať leto carja Jezekii, vzyde Sennachirim car Assirijskij na grady Iudiny tverdyja i vzjat ja.
14 I posla Jezekia car Iudin posly k carju Assirijsku v Lachis, glagolja: sogrešich, vozvratisja ot mene: ježe ašče vozložiši na ma, to ponesu. I vozloži car Assirijskij na Jezekiju carja Iudina trista talant srebra i tridesjať talantov zlata.
15 I dade Jezekia vse srebro obretšejesja v domu Gospodni i v sokroviščich domu careva.
16 Vo vrema ono sseče Jezekia car Iudin dveri chrama Gospodňa i utverženija, jaže pozlati Jezekia car Iudin, i dade ich carju Assirijsku.
17 I posla car Assirijsk Farfana i Ravosaia i Rapsaka ot Lachisa na Ijerusalim k carju Jezekii s siloju ťjažkoju zelo. I vzydoša, i priidoša ko Ijerusalimu, i staša u vodoteči kupeli vyšnija, jaže jesť na puti sela belilnago,
18 i vozopiša ko Jezekii. I izyde k nim Jeliakim syn Chelkijev stroitel, i Somnas knigočij, i Ioas syn Safatov vospominatel.
19 I reče k nim Rapsak: rcyte nyne ko Jezekii: sice glagolet car velikij, car Assirijskij: čto upovanije sije, na neže upovaeši?
20 Rekl jesi: tokmo slovesa usten, sovet i sila na braň: nyne ubo na kogo nadeždu otvergl jesi mene?
21 Nyne s, nadeješisja ty na žezl trosťjanyj slomlenyj sej, na Jegipet li? Naňže ašče opretsja muž, vnidet v ruku jego i pronzet ju: tako faraon car Jegipetskij vsem nadejuščymsja naň:
22 i ašče mne rečete: na Gospoda Boga nadejemsja: ne toj li sej, jegože i otstavi Jezekia vysokaja jego i žertvenniki jego, i reče Iude i Ijerusalimu: poklonitesja pred žertvennikom sim vo Ijerusalime?
23 I nyne sojedinitesja s gospodinom moim carem Assirijskim, i dam tebe dve tysjaščy konej, ašče možeši imeti vsadniki na ňa:
24 i kako otvratiši lice toparcha jedinago ot rabov gospodina mojego malejšich, i upoval jesi sam na Jegipet, na kolesnicy i koni?
25 I nyne ubo jeda bez Gospoda vzydochom na mesto sije, ježe potrebiti i reče bo Gospoď ko mne: vzydi na zemlju siju i potrebi ju.
26 I reče Jeliakim syn Chelkiin i Somnas i Ioas ko Rapsaku: glagoli nyne ko otrokom tvoim sirski, jako slyšim my, a ne glagoli k nam iudejski, i počto glagoleši vo ušy ljudij, iže na stene?
27 I reče k nim Rapsak: jeda k gospodinu tvojemu i k tebe posla ma gospodin moj glagolati slovesa sija? Ne k mužem li seďaščym na stene, ježe jasti im gnoj svoj i piti im seč svoju s vami vkupe?
28 I sta Rapsak, i vozopi glasom velikim iudejski, i glagola, i reče: slyšite slovesa velikago carja Assirijska:
29 sice glagolet car: da ne voznosit vas car Jezekia slovesy, poneže ne vozmožet vas izjati iz ruki mojeja:
30 i da ne obnadeživaet vas Jezekia Gospodem, glagolja: izimaja izmet vy Gospoď, i ne imať predatisja grad sej v ruce carja Assirijska:
31 ne poslušajte Jezekii, jako sice glagolet car Assirijskij: sotvorite so mnoju blagoslovenije i izydite ko mne, i da pijet muž ot vinograda svojego, i muž vkusit ot smokvej svoich, i da pijet vodu ot rova svojego,
32 dondeže priidu i poimu vy v zemlju (takovu) jakože zemlja vaša, zemlja pšenicy i vina, i chlebov i vinogradov, zemlja masličin jelea i meda, i živi budete i ne umrete: i ne poslušajte Jezekii, jako prelščaet vy, glagolja: Gospoď ny izbavit:
33 jeda izbavljajušče izbaviša bozi jazykov kijždo ich svoju stranu iz ruki carja Assirijska?
34 Gde jesť bog Jemafa i Arfada? Gde jesť bog Sepfaruima, Ana i Ava? Jeda izbaviša Samariju iz ruku mojeju?
35 Kto vo vsech bozech zemnych, iže izbaviša zemli i ot ruki mojeja? I kako izmet Gospoď Ijerusalima iz ruki mojeja?
36 I umolkoša ljudije i ne otveščaša jemu slova, jako zapoveda im car glagolja: ne otveščajte jemu.
37 I vnide Jeliakim syn Chelkiin stroitel, i Somnas knigočij, i Ioas syn Safatov vospominatel ko Jezekii, razdravše rizy svoja, i vozvestiša jemu slovesa Rapsakova.

19

1 I bysť jegda uslyša car Jezekia, i razdra rizy svoja, i oblečesja vo vretišče, i vnide v dom Gospodeň.
2 I posla Jeliakima stroitelja, i Somnasa knigočia i starejšiny žercev oblečeny vo vretišče ko Isaii proroku synu Amosovu.
3 I reša jemu: sice glagolet Jezekia: deň skorbi i obličenija i prognevanija deň sej, jako priidoša synove daže do boleznoroždenija, i kreposti nesť raždajuščej:
4 ašče kako poslušaet Gospoď Bog tvoj vsech sloves Rapsakovych, jegože i posla car Assirijskij gospodin jego ponositi Bogu živomu i chuliti slovesy, ichže slyša Gospoď Bog tvoj, i priimi molitvu o ostance obretajuščemsja.
5 I priidoša otrocy carja Jezekii i ko Isaii.
6 I reče im Isaia: sice rcyte gospodinu vašemu: tako glagolet Gospoď: ne ubojsja ot lica sloves, ichže slyšal jesi, imiže pochuliša Ma otrocy carja Assirijska:
7 se, Az daju jemu ducha, i uslyšit vozveščenije i vozvratitsja v zemlju i svoju: i nizložu jego oružijem v zemli i jego.
8 I vozvratisja Rapsak i obrete i carja Assirijska vojujušča na Lovnu: uslyša bo, jako otstupi ot Lachisa.
9 I slyša o Farake cari Jefiopstem, glagolja: se, izyde ratovatisja s toboju. I vozvratisja i posla posly ko Jezekii, glagolja: tako rcyte Jezekii carju Iudejsku:
10 da ne voznosit ťja Bog tvoj, na negože ty nadeješisja glagolja: ne imať predan byti Ijerusalim v ruce i carja Assirijska:
11 se, ty slyšal jesi vsja, jelika i sotvoriša carije Assirijstii vsem zemlem, ježe prokljati ich, i ty li izbudeši?
12 Jeda izbavljajušče izbaviša ich i bozi jazykov, ichže rastočiša otcy i moi, Gozanu i Charanu, i Faresu i syny Jedomli, iže vo Falassare?
13 Gde jesť car Jemafov i car i Arfadov? I gde jesť car grada Sepfaruima, Ana i Ava?
14 I prijat car Jezekia knigi ot ruki poslov i pročte ja: i vnide v chram Gospodeň, i razgnu ich Jezekia pred Gospodem,
15 i molisja Jezekia pred Gospodem i reče: Gospodi Bože Izrailev, seďaj na Cheruvimech, Ty jesi i Bog jedin bo vsech carstviich zemli, Ty sotvoril jesi nebo i zemlju:
16 prikloni, Gospodi, ucho Tvoje i uslyši ma: otverzi, Gospodi, oči Tvoi i vižď, i uslyši slovesa Sennachirima, jaže posla ponošaja Tebe Bogu živu:
17 jako poistinne, Gospodi, opustošiša carije Assirijstii jazyki,
18 i daša bogi ich na ogň, jako ne bozi beša, no dela ruku čeloveču, dreva i kamenija, i pogubiša ja:
19 i nyne, Gospodi Bože naš, spasi ny iz ruki jego, i urazumejut vsja carstvija zemli, jako Ty jesi Gospoď Bog jedin.
20 I posla Isaia syn Amosov ko Jezekii, glagolja: tako glagolet Gospoď Bog Sil, Bog Izrailev: slyšach, o nichže molilsja jesi ko Mne, o Sennachirime care Assirijste.
21 Sije slovo, ježe glagola Gospoď na nego: uničiži ťja i porugasja tebe devica i dšči Sioňa, nad toboju glavoju svojeju pokiva dšči Ijerusalimlja:
22 komu ponosil jesi, i kogo pochulil jesi? I na kogo voznesl jesi glas, i vozdvigl jesi na vysotu oči tvoi? Na Svjatago Izraileva.
23 Rukoju poslov tvoich ponosil jesi Gospodu, i rekl jesi: so množestvom kolesnic moich vzydu az na vyšňuju časť gory Livanskija, i useku veličestvo ot kedr jeja i izbrannyja kiparisov jeja, i priidu v sredinu čašči Karmilskija:
24 az izsušich, i pijach vody čuždyja, i opustošich stopami nog moich vsja reki okrestnyja:
25 jeda ne slyšal jesi? Izdavna ju sotvorich, ot dnij pervych sozdach ju i prinesoch ju: i bysť v cholmy preselnikov vojujušich grady tverdy:
26 i živuščii v nich iznemogoša rukoju, sotrjasošasja i postydešasja, byša (jako) trava selnaja, ili zlačno bylije, zlak iže na zdaniich, i popranija protivu stojaščago:
27 i sedenije tvoje, i ischod tvoj, i vchod tvoj razumech, i gnev tvoj na Ma,
28 zaneže razgnevalsja jesi na Ma i šum tvoj vnide vo ušy Moi, i vložu udicu Moju v nozdri tvoja i brazdu vo ustne tvoi, i vozvrašču ťja po puti, imže prišel jesi.
29 I sije tebe znamenije, (Ezekije): jažď v sije leto prozjabajuščaja samorodnaja, i v leto vtoroje prozjabajuščaja, i v leto tretije sejte semena i žnite, sadite vinogrady, i da jaste plod ich:
30 i priložit spasšejesja domu Iudova, ostavšejesja, koreň dole, i sotvorit plod gore,
31 jako iz Ijerusalima izydet ostanok, i spasaemyj iz gory Sioni: revnosť Gospoda Sil sotvorit sije.
32 Sego radi tako glagolet Gospoď (Sil) na carja Assirijska: ne imať vniti vo grad sej, i ne imať ustreliti nam strely, i ne dostignet k nemu ščit, i ne imať osypati jego zemleju:
33 no putem, imže priide temže vozvratitsja, i vo grad sej ne imať vniti, glagolet Gospoď,
34 i zaščišču grad sej, ježe spasti jego Mene radi i Davida radi raba Mojego.
35 I bysť v nošč onu, i snide Angel Gospodň i ubi ot polka Assirijskago sto osmdesjat i pjať tysjašč. I vostaša zautra, i se, vsja trupija mertva.
36 I vosta, i otide, i vozvratisja Sennachirim car Assirijskij, i vselisja v Nineviju.
37 I bysť jemu klaňajuščusja vo chrame Meseracha boga svojego, i Adramelech i Sarasar synove jego ubista jego mečem: sami že bežasta v zemlju Araratsku. I vocarisja Asordan syn jego vmesto jego.

20

1 Vo dnech onech razbolesja Jezekia (car) da smerti. I vnide k nemu Isaia prorok syn Amosov i reče k nemu: tako glagolet Gospoď: zapovežď domu tvojemu, umreši bo ty i ne budeši živ.
2 I obrati Jezekia lice svoje ko stene i pomolisja ko Gospodu, glagolja:
3 Gospodi pomani nyne, jako istinoju chodich pred Toboju i serdcem soveršennym, i ugodnaja pred očima Tvoima sotvorich. I plakasja Jezekia plačem velikim.
4 I bjaše Isaia ješče posrede dvora, i bysť slovo Gospodne k nemu, glagolja:
5 vozvratisja i rcy Jezekii voždu ljudij Moich: tako glagolet Gospoď Bog Davida otca tvojego: uslyšach molitvu tvoju i videch slezy tvoja: se, Az izcelju ťja, i v deň tretij vzydeši v dom Gospodeň:
6 i priložu k letom tvoim let pjaťnadesjať, i ot ruki carja Assirijska izbavlju ťja i grad sej, i zaščišču grad sej Mene radi i Davida radi raba Mojego.
7 I reče Isaia: da vozmut perevjaslo smokvej i da položat na vred, i izcelejet.
8 I reče Jezekia ko Isaii: koje znamenije, jako izcelit ma Gospoď i vzydu v dom Gospodeň v deň tretij?
9 I reče Isaia: sije znamenije ot Gospoda, jako sotvorit Gospoď slovo, ježe glagola: (choščeši li da) pojdet steň desjať stepenij, ili vozvratitsja desjať stepenij?
10 I reče Jezekia: udobno steni uklonitisja desjať stepenij: ni, no da vozvratitsja steň na desjať stepenij vspjať.
11 I vozopi Isaia prorok ko Gospodu, i vozvratisja steň po čislu nazad desjať stepenij.
12 Vo vrema ono posla Marodach Valadan, syn Valadanov, car Vavilonskij, knigi i dary ko Jezekii: slyša bo, jako razbolesja (car) Jezekia.
13 I poradovasja Jezekia o nich, i pokaza im ves dom svoj sokroviščnyj, srebro i zlato, i aromaty i jelej dobryj, i dom sosudov i jelika obretošasja v sokroviščich jego: i ne be mesta, jegože ne pokaza im Jezekia v domu svojem i vo vsej oblasti svojej.
14 I vnide Isaia prorok ko Jezekii carju i reče k nemu: čto glagolaša mužije sii, i otkudu priidoša k tebe? I reče Jezekia: ot zemli dalnija priidoša ko mne, ot Vavilona.
15 I reče: čto videša v domu tvojem? I reče Jezekia: vsja, jelika v domu mojem, videša: nesť v domu mojem, jegože im ne pokazach, no i jaže v sokroviščich moich (videša).
16 I reče Isaia ko Jezekii: slyši slovo Gospodne:
17 se, dnije grjadut, reče Gospoď, vzjata budut vsja, jaže v domu tvojem, i vsja, jaže sobraša otcy tvoi do dne sego, vnidut v Vavilon: i ne ostanetsja slovo, ježe reče Gospoď.
18 I synove tvoi, iže izydut iz tebe, ichže rodiši, vozmutsja i budut skopcy v domu carja Vavilonskago.
19 I reče Jezekia ko Isaii: blago slovo Gospodne ježe glagola: da budut mir vo dni moja.
20 I pročaja sloves Jezekijevych, i vsja sila jego, i jelika sotvori, istočnik i vodoteč, i vvede vodu vo grad, ne se li, sija napisana v knize sloves dnij carej Iudinych?
21 I uspe Jezekia so otcy svoimi, i pogreben bysť vo grade Davidove. I vocarisja Manassia syn jego vmesto jego.

21

1 Syn dvanadesjati let Manassia, jegda nača carstvovati, i pjaťdesjat pjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima matere jego Ofovia.
2 I sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, i choždaše vsled merzostej jazykov, ichže otrinu Gospoď ot lica synov Izrailevych:
3 i obratisja, i sozda vysokaja, iže razori otec jego Jezekia, i vozdviže žertvennik Vaalu, i sotvori dubravy, jaže sotvori Achaav car Izrailev, i poklonisja vsej sile nebesnej i porabota im:
4 i sozda oltar v domu Gospodni, jakože reče Gospoď: vo Ijerusalime položu ima Moje.
5 I sotvori oltar vsej sile nebesnej na dvu dvoru domu Gospodňa:
6 i provoždaše syny svoja črez ogň, i vražaše, i volšvenija tvorjaše, i sotvori kapišča, i volšebnicy umnoži tvoriti lukavoje pred očima Gospodnima, ježe prognevati Jego:
7 i postavi izvajanoje Dubravy v chrame, o nemže reče Gospoď k Davidu i k Solomonu synu jego: v chrame sem i vo Ijerusalime, jegože izbrach ot vsech kolen Izrailevych, i položu tu ima Moje na veki,
8 i ne priložu podvignutisja noze Izraileve ot zemli, juže dach otcem ich, ašče tii sobljudut vsja jelika zapovedach, po vsej zapovedi, juže zapoveda im rab Moj Moisej.
9 I ne poslušaša, i prelsti ich Manassia, ježe sotvoriti lukavoje pred očima Gospodnima pače jazyk, jaže istrebi Gospoď ot lica synov Izrailevych.
10 I glagola Gospoď rukoju rabov Svoich prorokov, glagolja:
11 za sija, jelika sotvori Manassia car Iudin merzosti sija lukavyja, pače vsech jaže sotvoriša Amorreje, iže prežde sego byša, i vvede vo grech i Iudu, v kumirech svoich:
12 ne tako: sice glagolet Gospoď Bog Izrailev: se, Az navedu zlaja na Ijerusalim i na Iudu, jako vsjakomu slyšaščemu pošumat oboja ucha jego,
13 i prostru na Ijerusalim meru Samarijskuju i vesy domu Achaavlja: i istreblju Ijerusalima, jakože izglaždaetsja alavastr izglaždaemyj i prevraščaetsja v lice svoje:
14 i izrinu ostanki dostojanija Mojego i predam ich v ruki vragov ich, i budut v raschiščenije i v plen vsem vragom svoim:
15 poneže sotvoriša lukavoje pred očima Moima i byša prognevljajušče Ma ot dne, v oňže izvedoch otcy ich ot zemli Jegipetskija, i do dne sego.
16 Ješče že krov nepovinnuju izlija Manassia mnogu zelo, dondeže napolni Ijerusalimu usta do ust, krome grechov jego, imiže vo grech vvede Iudu, sotvoriti lukavoje pred očima Gospodnima.
17 I pročaja sloves Manassiinych, i vsja jelika sotvori, i grech jego, imže sogreši, ne sija li napisana v knize sloves dnij carej Iudinych?
18 I uspe Manassia so otcy svoimi, i pogreben bysť v vertograde domu svojego, v vertograde Ozy. I vocarisja Ammon syn jego vmesto jego:
19 syn dvadesjati dvu let be Ammon, jegda nača carstvovati i dva leta carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Mesollam, dšči Arusova iz Ijetevy.
20 I sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, jakože sotvori Manassia otec jego,
21 i choždaše po vsemu puti, imže chodi otec jego, i porabota kumirom, imže porabota otec jego, i poklonisja im:
22 i ostavi Gospoda Boga otec svoich, i ne chodi putem Gospodnim.
23 I vostaša otrocy Ammonovy naň i umertviša carja v domu jego.
24 Ljudije že zemli (toja) izbiša vsech vostavšich na carja Ammona, i vocariša ljudije zemli toja Iosiju syna jego vmesto jego.
25 I pročaja sloves Ammonovych, jelika sotvori, ne se li, sija napisana i v knize sloves dnij carej Iudinych?
26 I pogreboša jego vo grobe jego v vertograde Ozine. I vocarisja Iosia syn jego vmesto jego.

22

1 Syn osmi let be Iosia, jegda nača carstvovati, i tridesjať jedino leto carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Ijedida, dšči Jedejeva, ot Vasurofa.
2 I sotvori pravoje pred očima Gospodnima, i choždaše vo vsech putech Davida otca svojego, ne sovratisja ni na desno, ni na šujeje.
3 I bysť vo osmojenadesjať leto carstva Iosiina, v sedmyj mesjac, posla car Safana, syna Jezeliina, syna Mesollamlja, knigočiju domu Gospodňa, glagolja:
4 vzydi k Chelkii žercu velikomu i zapečatlej srebro vnesenoje v dom Gospodeň, ježe sobraša streguščii vrat ot ljudij,
5 i da dadut je v ruki tvorjaščich dela pristavnikom v chrame Gospodni: da daďat je tvorjaščym dela v domu Gospodni, ježe podkrepljati razseliny chrama,
6 drevodelem i kamenosečcem i pokupajuščym dreva i kamenije tesanoje na utverždenije razselin chrama.
7 Obače ne sočisljachu ich o srebre daemem im, jako verno tii tvorjachu.
8 I reče Chelkia žrec velikij ko Safanu knigočiju: knigu zakona (Božija) obretoch v domu Gospodni. I dade Chelkia knigu Safanu, i pročte ju.
9 I vnide v dom Gospodeň i carju Iosii, i vozvesti carju slovo i reče: slijaša rabi tvoi srebro obretšejesja v domu Gospodni, i daša je pristavnicy v ruki tvorjaščym dela v chrame Gospodni.
10 I reče Safan knigočija k carju, glagolja knigu zakona dade mi Chelkia žrec. I pročte ju Safan pred carem.
11 I bysť jako uslyša car slovesa knigi zakonnyja, i razdra rizy svoja,
12 i zapoveda car Chelkii žrecu i Achikamu synu Safaňu, i Achovoru synu Micheinu i Safanu knigočiju i Asaiju rabu carevu, glagolja:
13 priidite, isprosite Gospoda o mne i o vsech ljudech i o vsem Iude, i o slovesech knigi obretšijasja seja, jako velik gnev Gospodeň razžženyj na nas, poneže ne poslušaša otcy naši sloves knigi seja, ježe tvoriti po vsem napisannym na ny.
14 I ide Chelkia žrec i Achikam, i Achovor i Safan i Asaias ko Oldame proročice, žene Selima syna Fekujeva, syna Arasa rizochranitelja: i sija živjaše vo Ijerusalime v masene: i glagolaša k nej po semu.
15 I reče im: sice glagolet Gospoď Bog Izrailev: rcyte muževi poslavšemu vy ko mne:
16 tako glagolet Gospoď: se, Az navedu zlaja na mesto sije i na živuščyja v nem, vsja slovesa knižnaja, jaže pročte car Iudin:
17 poneže ostaviša Ma i kaďachu bogom drugim, jako da prognevajut Ma delesy ruk svoich, i razžžetsja jarosť Moja na mesto sije i ne ugasnet:
18 i ko carju Iudinu poslavšemu vas voprositi Gospoda, sice rcyte jemu: tako glagolet Gospoď Bog Izrailev: slovesa, jaže slyšal jesi,
19 za sija, jako umagčisja serdce tvoje i smirilsja jesi pred licem Gospodnim, uslyšav jelika glagolach na mesto sije i na živuščyja v nem, ježe byti v pogublenije i v prokljatije, i razdral jesi rizy tvoja, i plakalsja predo Mnoju, i Az ubo uslyšach, glagolet Gospoď:
20 sego radi Az priložu ťja ko otcem tvoim, i soberešisja vo grob tvoj v mire, i ne uzriši očima tvoima vsech zlych, jaže Az imam navesti na mesto sije i na živuščyja v nem.

23

1 I vozvestiša sija glagoly carevi: i posla car, i sobra k sebe vsja starejšiny Iudiny i Ijerusalimljany,
2 i vnide car v dom Gospodeň, i vsi mužije Iudiny i vsi živuščii vo Ijerusalime s nim, i žercy, i prorocy, i vsi ljudije ot mala i do velika, i pročte vo ušesa ich vsja slovesa knigi zaveta obretšijasja v domu Gospodni:
3 i sta car u stolpa i zavešča zavet pred Gospodem, ježe choditi vsled Gospoda i chraniti zapovedi Jego i svidenija Jego i opravdanija Jego vsem serdcem i vseju dušeju, ježe vozstaviti slovesa zaveta sego, jaže pisana v knize sej. I staša vsi ljudije v zavete.
4 I zapoveda car Chelkii žercu velikomu i žercem vtorym i streguščym vrat iznesti ot chrama Gospodňa vsja sosudy sotvorenyja Vaalu i Dubrave i vsej sile nebesnej, i sožže i vne Ijerusalima v Sadimofe Kedrste i izverže prach ich v Vefil:
5 i sožže chomarimy, ichže daša carije Iudiny, i kaďachu v vysokich i vo gradech Iudinych i vo okrestnych Ijerusalima, i kaďaščich Vaalu, i solncu, i lune, i planetam i vsej sile nebesnej:
6 i iznese kumir iz chrama Gospodňa vne Ijerusalima na potok Kedrsk, i sožže jego v potoce Kedrste, i istni v prach, i vverže prach ich v groby synov ljudskich:
7 i razruši chram kadisimov, iže be v chrame Gospodni, ideže ženy prjaďachu rizy kumiru:
8 i vozvede vsja žercy ot gradov Iudinych, i oskverni vysokaja, ideže kaďachu žercy, ot Gavai da Virsavei: i razruši chram vrat, iže be pri dverech vrat Iisusa kňazja gradnago, iže ošujuju vchoďaščym dvermi grada.
9 Obače ne vchoždachu žercy vysokich ko oltarju Gospodňu vo Ijerusalime, no tokmo jaďachu opresnoki posrede bratii svojeja.
10 I oskverni Tafefa, iže v debri synov Jenomlich, ježe ne prevesti mužu syna svojego i mužu dščere svojeja Molochu skvoze ogň:
11 i sožže koni, ichže daša carije Iudiny solncu vo vchode chramu Gospodňa, pri vlagališči Nafana, careva skopca vo Farurime: i kolesnicu solnečnuju sožže ognem:
12 i oltari, jaže na krove gornicy Achazovy, jaže sotvoriša carije Iudiny i oltari, iže sozda Manassia vo dvoju dvoru chrama Gospodňa, raskopa car, i sverže ottudu, i vsypa prach ich v potok Kedrsk:
13 i chram, iže pred licem Ijerusalima, odesnuju gory Mosfaf, jegože sozda Solomon car Izrailev Astarte merzosti Sidonstej i Chamosu merzosti Moavli i Molcholu merzosti synov Ammonich, oskverni car:
14 i sokruši stolpy, i iskoreni dubravy, i napolni mesta ich kostmi čelovečeskimi:
15 i oltar iže vo Vefili vysokij, jegože sotvori Ijerovoam syn Navatov, iže v grech vvede Izrailja, i oltar toj vysokij raskopa, i sokruši kamenije jego, i istni v prach, i sožže kumiry.
16 I vosklonisja Iosia, i vide groby suščyja vo grade tamo, i posla, i vzja kosti ot grob, i sožže na oltari, i oskverni jego po glagolu Gospodňu, jegože glagola čelovek Božij, jegda stojaše Ijerovoam v prazdnik pred oltarem: i obraščsja vozvede oči svoi na grob čeloveka Božija glagolavšago slovesa sija.
17 I reče: čto mogila sija, juže az viždu? I reša jemu mužije grada: grob sej čeloveka Božija jesť, iže priide ot Iudy i proglagola slovesa sija, jaže sotvoril jesi nyne nad oltarem, iže v Vefili.
18 I reče: ostavite jego, da ne podvižet ni jedin muž kostej jego. I ostaviša kosti jego s kosťmi proroka prišedšago ot Samarii.
19 Ješče i vsja chramy vysokich suščich vo gradech Samarijskich, jaže sotvoriša carije Izrailevy prognevljajušče Gospoda, otverže Iosia, i sotvori im vsja dela, jaže sotvori v Vefili,
20 i zakla vsja žercy vysokich suščyja tamo pred oltarmi, i sožže na nich kosti čeloveči, i vozvratisja vo Ijerusalim.
21 I zapoveda car vsem ljudem, glagolja: sotvorite paschu Gospodevi Bogu našemu, jakože pisano v knize zaveta sego:
22 jako ne bysť pascha sija ot dnij sudij, iže sudiša Izrailevi, i vo vsech dnech carej Izrailevych i carej Iudinych:
23 no tokmo vo osmojenadesjať leto carja Iosii bysť pascha Gospodu vo Ijerusalime.
24 Ješče i volšebniki, i vražbity, i ferafimy, i kumiry, i vsja merzosti byvšyja v zemli Iudine i vo Ijerusalime, iskoreni car Iosia, da utverdit slovesa zakonnaja pisannaja v knize, juže obrete Chelkia žrec v chrame Gospodni.
25 Podoben jemu ne bysť pred nim car, iže obratisja k Gospodevi vsem serdcem svoim i vseju dušeju svojeju i vseju siloju svojeju po vsemu zakonu Moiseovu, i po nem ne vosta podoben jemu.
26 Obače ne otvratisja Gospoď ot jarosti gneva Svojego velikago, imže vozjarisja gnevom na Iudu, na prognevanija, imiže progneva Jego Manassia,
27 i reče Gospoď: ješče i Iudu otrinu ot lica Mojego, jakože otrinuch Izrailja, i grad sej otvergu, jegože izbrach, Ijerusalima, i chram, o nemže rech: budet ima Moje tu.
28 I pročaja sloves Iosijevych, i vsja jelika sotvori, ne sija li napisana v knize sloves dnij carej Iudinych?
29 Vo dnech že jego vzyde faraon Nechao car Jegipetsk na carja Assirijska na reku Jevfrat: i izyde car Iosia na sretenije jemu, i ubi jego Nechao car v Mageddone, jegda jego uzre.
30 I vzjaša jego otrocy jego mertva iz Mageddona i prinesoša jego vo Ijerusalim, i pogreboša jego vo grobe jego vo grade Davidove. I pojaša ljudije zemli toja Ioachaza syna Iosiina i pomazaša jego, i vocariša jego vmesto otca jego.
31 Syn dvadesjati i trijech let be Ioachaz, vnegda nača carstvovati i tri mesjacy carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Amitala, dšči Ijeremii iz Lovny.
32 I sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, po vsem jelika sotvoriša otcy jego.
33 I preseli jego faraon Nechao v Revlaam v zemlju Jemaf, da ne carstvujet vo Ijerusalime, i vozloži daň na zemlju tu sto talant srebra i sto talant zlata.
34 I postavi carem faraon Nechao nad nimi Jeliakima, syna Iosii carja Iudina, vmesto Iosii otca jego, i premeni ima jemu Ioakim: Ioachaza že vzja i vvede vo Jegipet i umre tamo.
35 I srebro i zlato dade Ioakim faraonu, obače napisa zemlju dajati srebro po slovesi faraoňu: muž po oceneniju svojemu dajaše srebro i zlato ot ljudij zemli toja dajati faraonu Nechao.
36 Syn be dvadesjati i pjati let Ioakim, jegda nača carstvovati, i jedinonadesjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že materi jego Ijeldaf, dšči Fadailja, ot Rumy.
37 I sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, po vsem jelika sotvoriša otcy jego.

24

1 Vo dnech jego vzyde Navuchodonosor car Vavilonskij, i bysť jemu Ioakim rab tri leta, i otvratisja, i otveržesja jego.
2 I posla Gospoď jemu jedinopojasniki Chaldejskija i jedinopojasniki Sirijskija, pojasniki synov Ammonich, i posla ich v zemlju Iudovu na pobeždenije po slovesi Gospodňu, ježe glagola rukoju rabov Svoich prorokov.
3 Obače priide po gnevu Gospodňu na Iudu, ježe otstaviti jego ot lica Svojego grech radi Manassiinych, po vsem jelika sotvori,
4 i krov nepovinnuju prolija, i napolni Ijerusalim krove nepovinnyja, sego radi ne voschote Gospoď umilostivitisja.
5 I pročaja sloves Ioakimovych, i vsja jelika sotvori, ne se li, sija napisana v knize sloves dnij carej Iudinych?
6 I uspe Ioakim so otcy svoimi, i vocarisja Ijechonia vmesto jego.
7 I ne priloži ksemu car Jegipetskij izyti iz zemli svojeja, jako vzja car Vavilonskij ot potoka Jegipetska daže do reki Jevfrata, vsja jelika byša carja Jegipetska.
8 Syn osminadesjati let Ijechonia, jegda nača carstvovati, i tri mesjacy carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Nesfa, dšči Jelanasfana, ot Ijerusalima.
9 I sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, po vsemu jeliko sotvori otec jego.
10 I v vrema to vzyde Navuchodonosor car Vavilonskimi na Ijerusalim, i bysť grad vo obleženii.
11 I priide Navuchodonosor car Vavilonskij na grad Ijerusalim, i otrocy jego okolo obseďachu grad.
12 I izyde Ijechonia car Iudin ko carju Vavilonskomu, sam i otrocy jego, i mati jego, i kňazi jego, i skopcy jego, i vzja jego car Vavilonskij v osmoje leto carstva svojego.
13 I iznese vsja sokrovišča ottudu suščaja vo chrame Gospodni i sokrovišča domu careva, i sokruši vsja sosudy zlatyja, jaže sotvori Solomon car Izrailev vo chrame po glagolu Gospodňu,
14 i preseli Ijerusalimljany i vsja kňazi, i silnyja krepostiju, plena desjať tysjašč pleniv, i vsjakago drevodelja, i chudožniki: i niktože ostasja, tokmo ubozii zemli toja:
15 i prevede Ijechoniju v Vavilon, i mater carevu, i ženy carevy, i skopcy jego, i krepkija zemli toja vvede na preselenije iz Ijerusalima v Vavilon:
16 i vsja mužy sily, sedm tysjašč, i drevodel i chudožnikov tysjašču, vsi silnii tvorjaščii braň, i vvede ich car Vavilonskij v preselenije v Vavilon.
17 I postavi carem Vavilonskij car Vatfaniju syna jego i vmesto jego, i preloži ima jemu Sedekia.
18 Syn dvadesjati i jedinago leta Sedekia, vnegda nača carstvovati, i jedinonadesjať let carstvova vo Ijerusalime. Ima že matere jego Amitala, dšči Ijeremiina, ot Lovny.
19 I sotvori lukavoje pred očima Gospodnima, po vsemu jelika sotvori Ioakim,
20 jako jarosť be Gospodňa na Ijerusalime i na Iude, dondeže otverže ja ot lica Svojego. I otveržesja Sedekia carja Vavilonska.

25

1 I bysť v leto devjatoje carstva jego, v mesjac desjatyj, priide Navuchodonosor car Vavilonskij i vsja sila jego na Ijerusalim: i obstupi jego otvsjudu, i sozdaša okrest jego bojnicy.
2 I bysť grad vo obleženii do pervagonadesjať leta carstva Sedekiina, devjatago dne mesjaca:
3 i prevozmože vo grade glad, i ne bysť chleba ljudem zemli toja:
4 i razsedesja grad, i vsi mužije voinstii izydoša noščiju putem vrat, jaže posrede sten, jaže suť u vertograda careva, i Chaldeje okrest grada (beša). I pobeže (car Sedekia) putem pustynnym:
5 i pogna sila Chaldejskaja vsled carja, i jaša jego vo Aravofe Ijerichonstem, i vsja sila jego razsypasja ot nego:
6 i pojaša carja i povedoša jego k carju Vavilonsku v Revlafu: i glagola s nim sud:
7 i syny Sedekiiny zakla pred očima jego, i oči Sedekiiny izbode, i svjaza jego uzami, i otvede jego vo Vavilon.
8 V mesjac že pjatyj, v sedmyj deň mesjaca, sije leto devjatojenadesjať Navuchodonosora carja Vavilonska, priide Navuzardan archimagir, rab carja Vavilonskago, vo Ijerusalim
9 i zažže chram Gospodeň i dom carev, i vsja domy Ijerusalimli i vsja domy velikija sožže archimagir:
10 i steny Ijerusalimli okrest raskopa sila Chaldejskaja.
11 I ostanok ljudij izbyvšich vo grade i vpadšich, iže otpadoša ko carju Vavilonsku, i pročeje i utverždenije prenese Navuzardan vojevoda.
12 I ot niščich zemli toja ostavi archimagir vinogrady bljusti i vertogrady.
13 I stolpy meďany v chrame Gospodni, i podstavy, i more mednoje suščeje vo chrame Gospodni sokrušiša Chaldeje, i vzjaša meď ich vo Vavilon:
14 i konoby, i kotly i fialy, i kadilnicy, i vsja sosudy meďanyja, v nichže služachu, vzjaša:
15 i kadilnicy, i fialy zlatyja i srebrjanyja vzja archimagir,
16 stolpy dva, i morja jedino, i podstavy, jaže sotvori Solomon chramu Gospodňu: ne be vesa medi vsech sosudov.
17 Osminadesjati lakot bysť vysota stolpa jedinago, i glava meďana na nem: i vysota glave tri lakti, i na glave mreži i šipki okrest, vsja meďana: po semu že i stolp vtoryj so mrežeju.
18 I pojat archimagir Sarea žerca pervago i Sofoniju žerca vtorago, i tri stražy vratnyja:
19 i ot grada vzja skopca jedinago, iže be pristavnik nad muži vojennymi, i pjať mužej predstojaščich pred licem carevym, obretšichsja vo grade, i knigočia kňazja sily, iže strojaše ljudi zemli toja, i šesťdesjat mužej ljudij zemli toja obretšichsja vo grade:
20 i pojat ja Navuzardan archimagir, i privede ja k carju Vavilonskomu v Revlafu.
21 I porazi ich car Vavilonskij, i umori ja v Revlafe, v zemli Jemafove. I preselisja Iuda svyše zemli svojeja.
22 I ljudije ostavšiisja v zemli Iudove, ichže ostavi Navuchodonosor car Vavilonskij, i postavi nad nimi Godoliju, syna Achikamlja, syna Safaňa.
23 I uslyšaša vsi kňazi sily sami i mužije ich, jako postavi car Vavilonskij Godoliju, i priidoša k Godolii v Massifu, i Ismail syn Nafaniin, i Ioanan syn Karifov, i Saraia syn Fanamafov Netofafitskij, i Ijezonia syn Machaffov, sami i mužije ich (priidoša).
24 I kljatsja im Godolia i mužem ich i reče im: ne bojtesja prišestvija Chaldejev: sedite na zemli i rabotajte carju Vavilonskomu, i dobro budet vam.
25 I bysť v mesjac sedmyj, priide Ismail syn Nafaniin syna Jelisamlja ot semene carska, i desjať mužej s nim, i porazi Godoliju, i umre, i Iudejev i Chaldejev, iže s nim bjachu v Massife.
26 I vostaša vsi ljudije, ot mala i do velika, i kňazi sil, i vnidoša vo Jegipet, jako ubojašasja ot lica Chaldejska.
27 I bysť v leto tridesjať sedmoje preselenija Ioachina carja Iudina, v dvanadesjatyj mesjac, v dvadesjať sedmyj deň mesjaca, voznese Jevilmarodach car Vavilonskij, v leto carstva svojego, glavu Ioachina carja Iudina, i izvede jego iz domu temnicy jego,
28 i glagola s nim blagaja, i dade prestol jemu svyše prestolov carej, iže bjachu s nim v Vavilone:
29 i izmeni rizy jego temničnyja, i jaďaše chleb s nim vsegda, vo vsja dni života svojego.
30 I pišča jego ot domu carska davana bjaše, i vse izobilije vo dni jego, vo vsja dni života jego.

{pokazať odnu glavu na stranice}