Kniga proroka Amosa

Slavjanskij tekst

1

1 Slovesa Amosova, jaže byša v Kariafiarime ot Fekui, jaže vide o Ijerusalime vo dni Ozii carja Iudina i vo dni Ijerovoama syna Ioasova carja Izraileva, prežde dvoju let trusa.
2 I reče: Gospoď ot Siona vozglagola i ot Ijerusalima dade glas Svoj: i setovaša pažiti pastyrej, i izsše verch Karmil.
3 I reče Gospoď: za tri nečestija Damaska i za četyri ne otvraščusja jego, poneže rastroša pilami železnymi imuščyja vo utrobe suščich v Galaade:
4 i poslju ogň v dom Azail, i pojast osnovanije syna Aderova:
5 i sokrušu verei Damaskovy, i potreblju živuščyja s polja Onova, i poseku plema ot mužej Charranich, i pleňatsja ljudije Sirstii naročitii, glagolet Gospoď.
6 Sija glagolet Gospoď: za tri nečestija Gazy i za četyri ne otvraščusja ich, za ježe pleniti im plenenije Solomone, ježe zaključiti vo Idumeju:
7 i poslju ogň na zabrala Gazy, i pojast osnovanije jeja:
8 i potreblju živuščyja iz Azota, i izveržetsja plema iz Askalona, i navedu ruku Moju na Akkarona, i pogibnut ostatočnii inoplemennikov, glagolet Gospoď.
9 Sija glagolet Gospoď: za tri nečestija Tirova i za četyri ne otvraščusja jego, poneže zaključiša plenniki Solomoni vo Idumeju i ne pomanuša zaveta bratňa:
10 i poslju ogň na zabrala Tirova, i pojast osnovanija jego.
11 Sija glagolet Gospoď: za tri nečestija Idumejska i za četyri ne otvraščusja ich, poneže prognaša brata svojego mečem i rastliša mater na zemli, i voschiti vo svidenije grozu svoju, i ustremlenije svoje snabde na pobedu:
12 i poslju ogň v Feman, i pojast osnovanija ograd jego.
13 Sija glagolet Gospoď: za tri nečestija synov Ammonich i za četyri ne otvraščusja ich, poneže rasporjachu imuščyja vo utrobe Galaaditov, jako da razširjat predely svoja:
14 i razžegu ogň na zabrala Ravvafy, i pojast osnovanija jeja s voplem v deň rati, i potrjasetsja v deň skončanija svojego:
15 i pojdut carije jeja v plen, žercy ich i kňazi ich vkupe, glagolet Gospoď.

2

1 Sija glagolet Gospoď: za tri nečestija Moavlja i za četyri ne otvraščusja jego, poneže sožgoša kosti carja Idumejska v pepel:
2 i poslju ogň na Moava, i pojast osnovanija gradov jego, i umret so bezsilijem Moav, s voplem i glasom trubnym:
3 i potreblju sudiju iz nego i vsja kňazi jego izbiju s nim, glagolet Gospoď.
4 Sija glagolet Gospoď: za tri nečestija synov Iudinych i za četyri ne otvraščusja ich, poneže otrinuša zakon Gospodeň i povelenij Jego ne sochraniša, i prelstiša ich sujetnaja ich, jaže sotvoriša, imže posledovaša otcy ich vsled ich:
5 i poslju ogň na Iudu, i pojast osnovanija Ijerusalimlja.
6 Sija glagolet Gospoď: za tri nečestija Izrailja i za četyri ne otvraščusja jego, poneže prodaša pravednago na srebre i ubogago na sapozech,
7 choďaščich na prase zemnem, i bijachu pjastiju vo glavy ubogich, i puť smirennych sovraščachu: i syn i otec jego vlazjasta ko jedinej rabyni, jako da oskvernavjat ima Boga svojego:
8 i rizy svoja svjazujušče užami, i zavesy tvorjachu deržaščyjasja trebišča, i vino ot obolganij pijachu v domu boga svojego.
9 Az že otvergoch Amorrea ot lica ich, jegože be vysota jakože vysota kedrova, i krepok bjaše jakože dub, i izsušich plod jego s vercha i korenije jego iz nizu.
10 Az že izvedoch vy iz zemli Jegipetskija i obvodich vy v pustyni četyredesjať let, ježe prijati v nasledije zemlju Amorrejsku.
11 I pojach ot synov vašich vo proroki i ot junot vašich vo osvjaščenije: jeda nesť sich, synove Izrailevy? Glagolet Gospoď.
12 I napajaste osvjaščennyja vinom i prorokom zapovedaste glagoljušče: ne proricajte.
13 Sego radi, se, Az povrašču pod vami, jakože vratitsja kolesnica polna trostija:
14 i pogibnet begstvo ot skorotekuščago, i krepkij ne uderžit kreposti svojeja, i chrabryj ne spaset duši svojeja,
15 i streljajaj iz luka ne postoit, i bystryj nogama svoima ne ucelejet, i konnik ne spaset duši svojeja,
16 i krepkij ne obrjaščet serdca svojego v silach, nag pobegnet v toj deň, glagolet Gospoď.

3

1 Slyšite slovo sije, ježe glagola Gospoď na vy, dome Izrailev, i na vse plema, ježe izvedoch iz zemli Jegipetskija, rekij:
2 vas točiju poznach ot vsech plemen na zemli, sego radi otmšču na vas vsja grechi vašja.
3 Jeda pojdut dva vkupe vsjako, ašče ne poznajut sebe?
4 Ili vozrevet lev iz dubravy svojeja, lovitvy ne imyj? Ili ispustit glas svoj lvičišč iz loža svojego vsjako, ašče ne pochitit česogo?
5 Ili padet ptica na zemlju bez lovca? Ili spadet pruglo na zemlju, ašče ne imet ničesože?
6 Ili vozglasit truba vo grade, i ne ubojatsja ljudije? Ili budet zlo vo grade, ježe Gospoď ne sotvori?
7 Poneže ne sotvorit Gospoď Bog dela, ašče ne otkryet nakazanija Svojego k rabom Svoim prorokom.
8 Lev vozrevet, i kto ne uboitsja? Gospoď Bog glagola, i kto ne prorečet?
9 Povedite stranam vo Assirianech i vo stranach Jegipetskich i rcyte: soberitesja na goru Samarijskuju i vidite čudesnaja mnoga srede jeja i nasilstvo ježe v nej.
10 I ne urazume, jaže budut protivu jej, glagolet Gospoď, sokroviščstvujuščii nepravdu i strasť v selech svoich.
11 Sego radi sija glagolet Gospoď Bog: Tire, okrest zemlja tvoja opustejet, i otimet ot tebe kreposť tvoju, i razgrabjatsja strany tvoja.
12 Sija glagolet Gospoď: jakože pastuch, jegda istorgnet ot ust lvovych dve goleni, ili obušije ucha, tako istorgnutsja synove Izrailevy živuščii v Samarii prjamo plemene i v Damasce.
13 Žercy, poslušajte i zasvidetelstvujte domu Iakovlju, glagolet Gospoď Bog Vsederžitel:
14 poneže v deň, jegda otmšču nečestija Izraileva na nem, i otmšču na trebiščich Vefilich, i raskopaju rogi trebišča, i padutsja na zemlju:
15 sokrušu i poražu dom s preklety s domom letnim, i pogibnut domove kosti slonovyja, i potrebjatsja i druzii domove mnozi, glagolet Gospoď.

4

1 Slyšite slovo sije, junicy Vasanitidskija, jaže v gore Samarijstej, preobiďaščyja ubogich i popirajuščyja niščich, glagoljuščyja gospodem svoim: podadite nam, da pijem.
2 Kljatsja Gospoď svjatymi Svoimi, jako se, dnije grjadut na vy, i vozmut vy vo oružii, i suščich s vami vvergut v konoby podgneščaemyja ognennii gubitelije:
3 i izverženy budete nagi prjamo drug druga i otveržetesja v goru Remman, glagolet Gospoď.
4 Vnidoste v Vefil i bezzakonnovaste, i v Galgalech umnožiste ježe nečestvovati, i prinesoste zautra treby vašja, v tredenstvo desjatiny vašja:
5 i pročtoša izvne zakon i prizvaša ispovedanije: vozvestite, jako sija vozljubiša synove Izrailevy, glagolet Gospoď Bog.
6 Az že dam vam oskominu zubom vo vsech gradech vašich i nedostatok chleba vo vsech mestech vašich: i ne obratistesja ko Mne, glagolet Gospoď.
7 I az uderžach dožď ot vas prežde trijech mesjacev žatvy, i nadožďu na jedin grad, a na drugij (edin) ne nadožďu: časť jedina nadožditsja, i časť, na ňuže ne nadožďu, izsochnet:
8 i soberutsja dva i tri grada vo grad jedin piti vodu i ne nasyťjatsja: i ne obratistesja ko Mne, glagolet Gospoď.
9 Pobich vy raždeženijem i zlateniceju: umnožiste vertogrady vašja, vinogrady vašja i smokvy vašja i masličija vaša: sija pojadoša gusenicy: i niže tako obratistesja ko Mne, glagolet Gospoď.
10 Poslach na vy smerť na puti Jegipetstem, i izbich oružijem junošy vašja, s plenom konej tvoich, i izvedoch vo ogni Polki vašja vo gneve Mojem: i niže tako obratistesja ko Mne, glagolet Gospoď.
11 Razorich vy, jakože razori Bog Sodomu i Gomorru, i byste jako glavňa istoržena iz ogňa: i niže tako obratistesja ko Mne, glagolet Gospoď.
12 Sego radi sice sotvorju ti, Izrailju: obače, jako sice sotvorju ti, ugotovisja prizyvati Boga tvojego, Izrailju.
13 Se, Az utveržajaj grom i sozidajaj vetr i vozveščajaj v čelovecech Christa Svojego, tvorjaj utro i mglu i voschoďaj na vysokaja zemli: Gospoď Bog Vsederžitel ima Jemu.

5

1 Slyšite slovo Gospodne, imže az prijemlju na vy plač: dom Izrailev padesja i ktomu ne priložit vostati:
2 devica Izraileva poveržena na zemli svojej, nesť vozstavljajuščago ju.
3 Poneže sija glagolet Gospoď Bog: iz grada, iz negože ischoždaše tysjašča, ostanetsja v nem sto: i iz negože ischoždaše sto, ostanet v nem desjať domu Izrailevu.
4 Poneže sija glagolet Gospoď k domu Izrailevu: vzyščite Mene i poživete:
5 a ne vzyskujte Vefilja i v Galgalu ne vchodite i ko klaďazju kljatvy ne chodite, jako Galgala pleňaema plenitsja, i Vefil budet aki ne byv.
6 Vzyščite Gospoda i poživete, jako da ne vozžžetsja jako ogň dom Iosifov, i pojast jego, i ne budet ugašajuščago domu Izraileva.
7 Gospoď tvorjaj v vysotu sud i pravdu na zemli položi:
8 tvorjaj vsja i pretvorjajaj, i obraščajaj vo utro seň smertnuju i deň v nošč pomračajaj, prizyvajaj vodu morskuju i razlivajaj ju na lice zemli:
9 Gospoď Bog Vsederžitel ima Jemu: razdeljajaj sokrušenije na kreposť i bedstvo na tverdyňu navoďaj.
10 Voznenavideša u vrat nakazujuščago, i slovom pravednym vozgnušašasja.
11 Sego radi poneže pjasťmi bijete ubogich i dary izbranny prijaste ot nich: domy ukrašeny sogradiste, i ne vselitesja v nich, vinogrady voždelenny nasadiste, i ne imate piti vina ot nich.
12 Jako uvedech mnoga nečestija vaša, i krepcy gresi vaši, popirajušče pravednago, prijemljušče premeny i ubogija ot vrat otrejajušče.
13 Sego radi smysljaj v to vrema premolčit, jako vrema lukavo jesť.
14 Vzyščite dobra, a ne zla, jako da poživete, i budet tako s vami Gospoď Bog Vsederžitel, jakože reste:
15 voznenavidechom zlaja i vozljubichom dobraja: i vozstavite u vrat sud, jako da pomilujet Gospoď Bog Vsederžitel ostavšaja Iosifova.
16 Sego radi sija glagolet Gospoď Bog Vsederžitel: na vsech stognach (budet) plač, i na vsech putech rečetsja: uvy ljute, uvy ljute! Prizovetsja zemledelec na plač i na rydanije, i na veďaščich plač,
17 i na vsech putech plač, poneže projdu srede tebe, reče Gospoď.
18 Uvy ljute želajuščym dne Gospodňa! Vskuju vam sej deň Gospodeň? Sej bo jesť tma, a ne svet:
19 jakože ašče ubežit čelovek ot lica lva, i napadet naň medvedica: i vskočit v dom i opretsja rukama svoima o stenu, i useknet jego zmija.
20 Nesť li deň Gospodeň tma, a ne svet, i mgla ne imušči sveta svojego?
21 Voznenavidech i otvergoch prazdniki vašja i ne oboňaju žertv v sonmech vašich:
22 zane ašče prinesete Mi vsesožženija i žertvy vašja, ne priimu, i na spasitelnaja javlenija vašego ne prizrju.
23 Otstavi ot Mene glas pesnej tvoich, i pesni organov tvoich ne poslušaju.
24 I povalitsja jakože voda sud, i pravda jakože vodoteča neprochodna.
25 Jeda zakolenija i treby prinesoste Mi v pustyni let četyredesjať, dome Izrailev?
26 I vosprijaste skiniju Molochovu i zvezdu boga vašego Remfana, obrazy, jaže sotvoriste sebe.
27 I preselju vy daleje Damaska, glagolet Gospoď: Bog Vsederžitel ima Jemu.

6

1 Ljute uničižajuščym Siona i upovajuščym na goru Samarijskuju: oymaša načatki jazykov, i vnidoša k nim dom Izrailev.
2 Mimoidite Chalanu vsi i vidite, i prejdite ottudu vo Jemaf velikij i snidite ottudu v Gef inoplemennikov, krepčajšyja ot vsech carstv sich, ašče bolši suť predely ich predel vašich?
3 Prichoďaščii v deň zol, približajuščiisja i prikasajuščiisja subbotam lživym,
4 spjaščii na odrech ot kostej slonovych i laskoserdstvujuščii na postelech svoich, jaduščii kozlišča ot pastv i telcy mlekom pitaemy ot sredy stad:
5 pleščuščii ko glasu piščalej, aki stojašča mneša, a ne jako bežašča:
6 pijuščii proceženoje vino i pervymi voňami mažuščiisja, i ne stradachu ničesože v sokrušenii Iosifove.
7 Sego radi nyne plennicy budut ot načala silnych, i otimetsja ržanije konsko ot Jefrema.
8 Jako kljatsja Gospoď Soboju, glagolet Gospoď Bog Sil: poneže gnušajusja az vseju ukoriznoju Iakova i sela jego voznenavidech, i otvergu grad so vsemi živuščimi v nem.
9 I budet, ašče ostanutsja desjať mužej vo jedinem domu, umrut, i ostanutsja ostatočnii:
10 i vozmut svoi ich, i ponuďatsja iznesti kosti ich iz domu. I rečet nastojatelem domu: ješče li jesť u tebe? I rečet: nesť ješče. I rečet: molči, ne imenovanija radi imene Gospodňa.
11 Poneže, se, Gospoď zapovedaet i pobijet dom velikij tolčenijem i dom malyj razsedenijem.
12 Ašče poženut v kamenijach koni? I ašče umolknut v ženstem polu? Jako obratiste na gnev sud, i plod pravdy na goresť,
13 veseljaščiisja ni o jedinem slove blaze, glagoljuščii: ne krepostiju li našeju imamy rogi?
14 Temže, se, Az vozdvignu na vy, dome Izrailev, jazyk, glagolet Gospoď Bog Sil, i sokrušat vas ježe ne vniti vo Jemaf i do vodoteči zapadov.

7

1 Sice pokaza mi Gospoď Bog, i se, priplod pružij idyj utrennij, i se, gusenica, jedin Gog car.
2 I budet, ašče skončaet jadyj travu zemnuju, i rech: Gospodi, Gospodi, milostiv budi, kto vozstavit Iakova? Jako mal jesť.
3 Raskajsja o sem, Gospodi: i sije ne budet, glagolet Gospoď.
4 Sice pokaza mi Gospoď, i se, prizva prju vo ogni Gospoď Bog, i pojade bezdnu mnogu, i pojade časť.
5 I rech: Gospodi, Gospodi, prestani nyne, kto vozstavit Iakova? Jako mal jesť.
6 Raskajsja o sem, Gospodi: i sije ne budet, glagolet Gospoď.
7 Sice pokaza mi Gospoď: i se, Muž stojaj na ograde adamantove, i v ruce Jego adamant.
8 I reče Gospoď ko mne: čto ty vidiši, Amose? I rech: adamant. I reče Gospoď ko mne: se, Az učiňu adamanta srede ljudij Moich Izrailja, ktomu ne priložu, ježe mimoiti jego:
9 i potrebjatsja trebišča smecha, i treby Izrailevy opustejut, i vostanu na dom Ijerovoaml so oružijem.
10 I posla Amasia žrec Vefilskij ko Ijerovoamu carju Izrailevu glagolja: razvraty tvorit na ťja Amos srede domu Izraileva, ne vozmožet zemlja poďati vsech sloves jego,
11 poneže sija glagolet Amos: oružijem skončaetsja Ijerovoam, Izrail že plenen otvedetsja ot zemli svojeja.
12 I reče Amasia ko Amosovi: viďaj grjadi i otidi ty na zemlju Iudinu, i tamo živi, i tamo da proricaeši:
13 a v Vefili posem ne priloži proricati, jako osvjaščenije carja jesť i dom jesť carstva.
14 I otvešča Amos i reče ko Amasii: ne bech prorok az, niže syn proroč, no pastyr bech i jagodičija obiraja:
15 i poja ma Gospoď ot ovec i reče ko mne: idi i prorcy na ljudi Moja Izrailja.
16 I nyne slyši slovo Gospodne: ty glagoleši: ne proricaj na Izrailja i ne vozmuščaj naroda na dom Iakovl:
17 sego radi sija glagolet Gospoď: žena tvoja vo grade sobludit, synove že tvoi i dščeri oružijem padut, i zemlja tvoja užem izmeritsja, i ty na zemli nečistej skončaešisja, i Izrail plenen otvedetsja ot zemli svojeja.

8

1 Sice pokaza mi Gospoď Bog: i se, sosud pticelovca.
2 I reče (Gospoď): čto ty vidiši, Amose? I rech: sosud pticelovca. I reče Gospoď ko mne: prispe konec na ljudi Moja Izrailja, ne priložu ksemu ježe mimoiti jego.
3 I vosplačutsja stropove chrama v toj deň, glagolet Gospoď Bog: mnozi padšii vo vsem meste, navergu molčanije.
4 Slyšite ubo sija, sokrušajuščii iz utra ubogago i nasilstvujuščii niščich ot zemli,
5 glagoljuščii: kogda prejdet mesjac, i prodamy, i (kogda prejdut) subboty, i otverzem sokrovišča naša, ježe sotvoriti meru malu, i uveličiti merilo, i sotvoriti ves nepraveden,
6 jako da priťjažem ubogija srebrom i niščago za sapogi, i ot vsjakago žita kuplju sotvorim?
7 Klenetsja Gospoď na prezorstvo Iakovle, ašče zabudet v konec vsja dela vaša:
8 i o sich ne vozmatetsja li zemlja, i vosplačetsja vsjak živjaj na nej? I vzydet jako reka skončanije (eja), i snidet jakože reka Jegipetskaja.
9 I budet v toj deň, glagolet Gospoď Bog, zajdet solnce v poludne, i pomerknet na zemli v deň svet:
10 i prevrašču prazdniki vašja v žalosť i vsja pesni vašja v plač, i vozložu na vsjak chrebet vretišče i na vsjaku glavu pleš, i položu jego jako žalosť ljubimago i suščyja s nim jako deň bolezni.
11 Se, dnije grjadut, glagolet Gospoď, i poslju glad na zemlju, ne glad chleba, ni žaždu vody, no glad slyšanija slova Gospodňa:
12 i pokolebljutsja vody ot morja do morja i ot severa do vostok, i obtekut iščušče slovese Gospodňa, i ne obrjaščut.
13 V toj deň oskudejut devy dobryja i junoši v žaždi,
14 klenuščiisja očiščenijem Samarijskim i glagoljuščii: živ bog tvoj, Dane, i živ bog tvoj, Virsaveje. I padut i ne vostanut ktomu.

9

1 Videch Gospoda stojašča na žertvennice, i reče: porazi očistilišče, i pokolebljutsja preddverija, i presecy v glavy vsech: i ostavšyja ich oružijem izbiju, ne ubežit ot nich bežaj, i ne ucelejet ot nich ucelevajaj:
2 ašče sokryjutsja vo ade, to i ottudu ruka Moja istorgnet ja, i ašče vzydut na nebo, to i ottudu svergu ja:
3 i ašče skryjutsja na verse Karmila, to i ottudu vzyšču i vozmu ja, i ašče pogruzjatsja ot očiju Mojeju vo glubinach morskich, to i tamo povelju zmijevi, i ugryzet ja:
4 i ašče pojdut v plen pred licem vrag svoich, i tamo povelju oružiju, i izbijet ich: i utveržu oči Moi na nich vo zlaja, a ne vo blagaja.
5 I Gospoď Bog Vsederžitel prikasajajsja zemli i koleblja jeju, i vozrydajut vsi živuščii na nej, i vzydet jako reka skončanije jeja, i snidet jako reka Jegipetskaja:
6 sotvorjajaj na nebo voschod Svoj i obeščanije Svoje na zemli osnovajaj, prizyvajaj vodu morskuju i prolivajaj ju na lice zemli: Gospoď Bog Vsederžitel ima Jemu.
7 Ne jakože li synove Jefiopstii vy jeste Mne, synove Izrailevy? Glagolet Gospoď. Ne Izrailja li izvedoch iz zemli Jegipetskija i inoplemenniki iz Kappadokii i Sirjany iz Rova?
8 Se, oči Gospoda Boga na carstvo grešnych, i otvergu je ot lica zemli: obače ne v konec otvergu dom Izrailev, glagolet Gospoď.
9 Poneže, se, Az zapovedaju i razveju dom Izrailev vo vsja jazyki, jakože vejetsja na vejale, i ne padet sotrenije na zemlju.
10 Oružijem skončajutsja vsi grešnii ljudij Moich, glagoljuščii: ne približatsja, ni priidut na nas zlaja.
11 V toj deň vozstavlju skiniju Davidovu padšuju, i vozgraždu padšaja jeja, i raskopanaja jeja vozstavlju, i vozgraždu ju jakože dnije veka:
12 jako da vzyščut mene ostavšiisja čelovecy i vsi jazycy, v nichže prizvasja ima Moje v nich, glagolet Gospoď tvorjaj sija vsja.
13 Se, dnije grjadut, glagolet Gospoď, i postignet žatva oymanije vinograda, i sozrejet grozdije v sejatvu, i iskapajut gory sladosť, i vsi cholmi nasaždeni budut:
14 i vozvrašču plen ljudij Moich Izrailja, i vozgraďat grady razorenyja, i naseljatsja, i nasaďat vinogrady i ispijut vino ich, i sotvorjat vertogrady i sneďat plod ich:
15 i nasaždu ja na zemli ich, i ne istorgnutsja ktomu ot zemli svojeja, juže dach im, glagolet Gospoď Bog Vsederžitel.

{pokazať odnu glavu na stranice}