Poslanije apostola Pavla Galatam

Slavjanskij tekst

1

1 Pavel, Apostol ni ot čelovek, ni čelovekom, no Iisus Christom i Bogom Otcem voskresivšim Jego iz mertvych,
2 i iže so mnoju vsja bratija, cerkvam Galatijskim:
3 blagodať vam i mir ot Boga Otca i Gospoda našego Iisusa Christa,
4 davšago Sebe po gresech našich, jako da izbavit nas ot nastojaščago veka lukavago, po voli Boga i Otca našego,
5 Jemuže slava vo veki vekov. Amiň.
6 Čuždusja, jako tako skoro prelagaetesja ot zvavšago vy blagodatiju Christovoju, vo ino blagovestvovanije:
7 ježe nesť ino, točiju necyi suť smuščajuščii vy i choťjaščii prevratiti blagovestvovanije Christovo.
8 No i ašče my, ili Angel s nebese blagovestit vam pače, ježe blagovestichom vam, anafema da budet.
9 Jakože predrekochom, i nyne paki glagolju: ašče kto vam blagovestit pače, ježe prijaste, anafema da budet.
10 Nyne bo čeloveki prepiraju, ili Boga, ili išču čelovekom ugoždati? Ašče bo bych ješče čelovekom ugoždal, Christov rab ne bych ubo byl.
11 Skazuju že vam, bratije, Blagovestvovanije blagoveščennoje ot mene, jako nesť po čeloveku:
12 ni bo az ot čeloveka prijach je, niže naučichsja, no javlenijem Iisus Christovym.
13 Slyšaste bo moje žitije inogda v Židovstve, jako po premnogu gonich Cerkov Božiju i razrušach ju,
14 i prespevach v Židovstve pače mnogich sverstnik moich v rode mojem, izlicha revnitel syj otečeskich moich predanij.
15 Jegda že blagovoli Bog, izbravyj ma ot čreva matere mojeja i prizvavyj blagodatiju Svojeju,
16 javiti Syna Svojego vo mne, da blagovestvuju Jego vo jazycech, abije ne priložichsja ploti i krovi,
17 ni vzydoch vo Ijerusalim k pervejšym mene Apostolom, no idoch vo Araviju, i paki vozvratichsja v Damask.
18 Potom že po trijech letech vzydoch vo Ijerusalim sogljadati Petra, i prebych u nego dnij pjaťnadesjať.
19 Inogo že ot Apostol ne videch, tokmo Iakova brata Gospodňa.
20 A jaže pišu vam, se pred Bogom, jako ne lgu.
21 Potom že priidoch v strany Sirskija i Kilikijskija.
22 Bech že ne znaem licem cerkvam Iudejskim, jaže o Christe,
23 točiju že slyšašče bjachu, jako goňaj nas inogda, nyne blagovestvujet veru, juže inogda razrušaše:
24 i slavljachu o mne Boga.

2

1 Potom že po četyrenadesjati letech paki vzydoch vo Ijerusalim s Varnavoju, pojem s soboju i Tita.
2 Vzydoch že po otkroveniju, i predložich im blagovestvovanije, ježe propoveduju vo jazycech, naedine že mnimym, da ne kako votšče teku, ili tekoch.
3 No ni Tit, iže so mnoju, Jellin syj, nužden bysť obrezatisja.
4 I za prišedšuju lžebratiju, iže privnidoša sogljadati svobody našeja, juže imamy o Christe Iisuse, da nas poraboťjat:
5 imže ni k času povinuchomsja v pokorenije, da istina blagovestija prebudet v vas.
6 Ot mňaščichsja že byti čto, jakovi nekogda beša, ničtože mi raznstvujet: lica Bog čeloveča ne prijemlet. Mne bo mnimii ničtože privozložiša:
7 no soprotivnoje, urazumevše, jako uvereno mi bysť blagovestije neobrezanija, jakože Petru obrezanija:
8 ibo Spospešestvovavyj Petru v poslanije obrezanija, spospešestvova i mne vo jazyki:
9 i poznavše blagodať dannuju mi, Iakov i Kifa i Ioann, mnimii stolpi byti, desnicy daša mne i Varnave obščenija, da my vo jazyki, oni že vo obrezanije,
10 točiju niščich da pomnima: ježe i potščachsja sije istoje sotvoriti.
11 Jegda že priide Petr vo Antiochiju, v lice jemu protivustach, jako zazoren be.
12 Prežde bo daže ne priiti nekim ot Iakova, s jazyki jaďaše: jegda že priidoša, oprjatašesja i otlučašesja, bojasja suščich ot obrezanija.
13 I licemerišasja s nim i pročii Iudei, jako i Varnave pristati licemerstvu ich.
14 No jegda videch, jako ne pravo choďat ko istine Blagovestvovanija, rekoch Petru pred vsemi: ašče ty, Iudej syj, jazyčeski, a ne iudejski živeši, počto jazyki nudiši iudejski žitelstvovati?
15 My jestestvom Iudeje, a ne ot jazyk grešnicy:
16 uvedevše že, jako ne opravditsja čelovek ot del zakona, no tokmo veroju Iisus Christovoju, i my vo Christa Iisusa verovachom, da opravdimsja ot very Christovy, a ne ot del zakona: zane ne opravditsja ot del zakona vsjaka ploť.
17 Ašče li, iščušče opravditisja o Christe, obretochomsja i sami grešnicy, Christos ubo grechu li služitel? Da ne budet.
18 Ašče bo, jaže razorich, sija paki sozidaju, prestupnika sebe predstavljaju.
19 Az bo zakonom zakonu umroch, da Bogovi živ budu. Christovi sraspjachsja:
20 živu že ne ktomu az, no živet vo mne Christos. A ježe nyne živu vo ploti, veroju živu Syna Božija, vozljubivšago mene i predavšago Sebe po mne.
21 Ne otmetaju blagodati Božija. Ašče bo zakonom pravda, ubo Christos tune umre.

3

1 O, nesmyslennii Galate, kto vy prelstil jesť ne pokoritisja istine, imže pred očima Iisus Christos prednapisan bysť, v vas raspjat?
2 Sije jedino chošču uvedeti ot vas: ot del li zakona Ducha prijaste, ili ot slucha very?
3 Tako li nesmyslenni jeste? Načenše duchom, nyne plotiju skončavaete?
4 Tolika postradaste tune? Ašče točiju i tune.
5 Podajaj ubo vam Ducha i dejstvujaj sily v vas, ot del li zakona, ili ot slucha very?
6 Jakože Avraam verova Bogu, i vmenisja jemu v pravdu.
7 Razumejte ubo, jako suščii ot very, sii suť synove Avraamli.
8 Preduvidevšeje že Pisanije, jako ot very opravdaet jazyki Bog, prežde blagovestvova Avraamu, jako blagoslovjatsja o tebe vsi jazycy.
9 Temže suščii ot very, blagoslovjatsja s vernym Avraamom:
10 jelicy bo ot del zakona suť, pod kljatvoju suť. Pisano bo jesť: prokljat vsjak, iže ne prebudet vo vsech pisannych v knize zakonnej, jako tvoriti ja.
11 A jako v zakone niktože opravdaetsja ot Boga, jave, jako pravednyj ot very živ budet.
12 Zakon že nesť ot very: no sotvorivyj ta čelovek živ budet v nich.
13 Christos ny iskupil jesť ot kljatvy zakonnyja, byv po nas kljatva: pisano bo jesť: prokljat vsjak visjaj na dreve:
14 da v jazycech blagoslovenije Avraamle budet o Christe Iisuse, da obetovanije Ducha priimem veroju.
15 Bratije, po čeloveku glagolju: obače čelovečeskago predutverždenna zaveta niktože otmetaet ili pripovelevaet.
16 Avraamu že rečeni byša obety, i semeni jego. Ne glagolet že: i semenem, jako o mnozech, no jako o jedinom: i semeni tvojemu, iže jesť Christos.
17 Sije že glagolju, zaveta predutverždennago ot Boga vo Christa, byvyj po letech četyrista i tridesjatich zakon ne otmetaet, vo ježe razoriti obetovanije.
18 Ašče bo ot zakona nasledije, ne ktomu uže ot obetovanija: Avraamu že obetovanijem darova Bog.
19 Čto ubo zakon? Prestuplenij radi priložisja, dondeže priidet sema, jemuže obetovasja, včinen Angely, rukoju chodataja.
20 Chodataj že jedinago nesť, Bog že jedin jesť.
21 Zakon li ubo protivu obetovanijem Božiim? Da ne budet. Ašče bo dan bysť zakon mogij oživiti, voistinnu ot zakona by byla pravda:
22 no zatvori Pisanije vsech pod grechom, da obetovanije ot very Iisus Christovy dastsja verujuščym.
23 Prežde že prišestvija very, pod zakonom stregomi bechom, zatvoreni v choťjaščuju veru otkrytisja.
24 Temže zakon pestun nam bysť vo Christa, da ot very opravdimsja:
25 prišedšej že vere, uže ne pod pestunom jesmy.
26 Vsi bo vy synove Božii jeste veroju o Christe Iisuse:
27 jelicy bo vo Christa krestistesja, vo Christa oblekostesja.
28 Nesť Iudej, ni Jellin: nesť rab, ni svoboď: nesť mužeskij pol, ni ženskij: vsi bo vy jedino jeste o Christe Iisuse.
29 Ašče li vy Christovy, ubo Avraamle sema jeste, i po obetovaniju naslednicy.

4

1 Glagolju že: v jeliko vrema naslednik mlad jesť, ničimže lučšij jesť raba, gospoď syj vsech:
2 no pod poveliteli i pristavniki jesť daže do naroka otča.
3 Takožde i my, jegda bechom mladi, pod stichiami bechom mira poraboščeni:
4 jegda že priide končina leta, posla Bog Syna Svojego Jedinorodnago, Raždaemago ot ženy, byvaema pod zakonom,
5 da podzakonnyja iskupit, da vsynovlenije vospriimem.
6 I poneže jeste synove, posla Bog Ducha Syna Svojego v serdca vaša, vopijušča: Avva Otče.
7 Temže uže nesi rab, no syn: ašče li že syn, i naslednik Božij Iisus Christom.
8 No togda ubo, ne vedušče Boga, služiste ne po jestestvu suščym bogom:
9 nyne že, poznavše Boga, pače že poznani byvše ot Boga, kako vozvraščaetesja paki na nemoščnyja i chudyja stichii, imže paki svyše služiti choščete?
10 Dni smotrjaete, i mesjacy, i vremena, i leta.
11 Bojusja o vas, jeda kako vsuje trudichsja v vas.
12 Budite jakože az, zane i az, jakože vy: bratije, molju vy. Ničimže mene obideste:
13 veste že, jako za nemošč ploti blagovestich vam perveje.
14 I iskušenija mojego, ježe vo ploti mojej, ne uničižiste, ni oplevaste, no jakože Angela Božija prijaste ma, jako Christa Iisusa.
15 Koje ubo bjaše blaženstvo vaše, svidetelstvuju bo vam, jako, ašče by bylo moščno, očesa vaša izvertevše dali byste mi.
16 Temže vrag vam bych, istinu vam glagolja?
17 Revnujut po vas ne dobre, no otlučiti vas choťjat, da im revnujete.
18 Dobro že, ježe revnovati vsegda v dobrem, i ne točiju vnegda prichoditi mi k vam.
19 Čadca moja, imiže paki boleznuju, dondeže voobrazitsja Christos v vas:
20 chotel že bych priiti k vam nyne i izmeniti glas moj, jako ne domyšljajusja o vas.
21 Glagolite mi, iže pod zakonom choščete byti: zakona li ne slušaete?
22 Pisano bo jesť, jako Avraam dva syna ime: jedinago ot raby, a drugago ot svobodnyja.
23 No iže ot raby, po ploti rodisja: a iže ot svobodnyja, po obetovaniju.
24 Iže suť inoskazaema: sija bo jesta dva zaveta: jedin ubo ot gory Sinajskija, v rabotu raždajaj, iže jesť Agar:
25 Agar bo, Sina gora jesť vo Aravii, prilagaetsja že nynešnemu Ijerusalimu, rabotaet že s čady svoimi:
26 a vyšnij Ijerusalim svoboď jesť, iže jesť mati vsem nam.
27 Pisano bo jesť: vozveselisja, neplody, ne raždajuščaja: rastorgni i vozopi, neboljaščaja: jako mnoga čada pustyja pače, neželi imuščija muža.
28 My že, bratije, po Isaaku obetovanija čada jesmy.
29 No jakože togda po ploti rodivyjsja goňaše duchovnago, tako i nyne.
30 No čto glagolet Pisanije? Izženi rabu i syna jeja, ne imať bo nasledovati syn rabynin s synom svobodnyja.
31 Temže, bratije, nesmy rabynina čada, no svobodnyja.

5

1 Svobodoju ubo, jejuže Christos nas svobodi, stojte, i ne paki pod igom raboty deržitesja.
2 Se az Pavel glagolju vam, jako ašče obrezaetesja, Christos vas ničtože polzujet.
3 Svidetelstvuju že paki vsjakomu čeloveku obrezajuščemusja, jako dolžen jesť ves zakon tvoriti.
4 Uprazdnistesja ot Christa, iže zakonom opravdaetesja, ot blagodati otpadoste:
5 my bo duchom ot very upovanija pravdy ždem.
6 O Christe bo Iisuse ni obrezanije čto možet, ni neobrezanije, no vera ljuboviju pospešestvujema.
7 Tečaste dobre: kto vam vozbrani ne pokarjatisja istine?
8 Preprenije ne ot Prizvavšago vy.
9 Mal kvas vse smešenije kvasit.
10 Az nadejusja o vas v Gospode, jako ničtože ino razumeti budete: smuščajaj že vas poneset grech, kto by ni byl.
11 Az že, bratije, ašče obrezanije ješče propoveduju, počto ješče gonim jesm? Ubo uprazdnisja soblazn kresta.
12 O, daby otsečeni byli razvraščajuščii vas.
13 Vy bo na svobodu zvani byste, bratije: točiju da ne svoboda vaša v vinu ploti, no ljuboviju rabotajte drug drugu.
14 Ibo ves zakon v jedinem slovesi ispolňaetsja, vo ježe: vozljubiši bližňago tvojego jakože sebe.
15 Ašče že drug druga ugryzaete i snedaete, bljuditesja, da ne drug ot druga istrebleni budete.
16 Glagolju že: duchom chodite, i pochoti plotskija ne soveršajte:
17 ploť bo pochotstvujet na ducha, duch že na ploť: sija že drug drugu protivjatsja, da ne jaže choščete, sija tvorite.
18 Ašče li duchom vodimi jeste, neste pod zakonom.
19 Javlena že suť dela plotskaja, jaže suť preljubodejanije, blud, nečistota, studodejanije,
20 idolosluženije, čarodejanija, vraždy, rvenija, zavidy, jarosti, razžženija, raspri, soblazny, jeresi,
21 zavisti, ubijstva, pijanstva, bezčinni kliči i podobnaja sim: jaže predglagolju vam, jakože i predrekoch, jako takovaja tvorjaščii Carstvija Božija ne nasleďat.
22 Plod že duchovnyj jesť ljuby, radosť, mir, dolgoterpenije, blagosť, miloserdije, vera,
23 krotosť, vozderžanije: na takovych nesť zakona.
24 A iže Christovy suť, ploť raspjaša so strasťmi i pochoťmi.
25 Ašče živem duchom, duchom i da chodim.
26 Ne byvaim tščeslavni, drug druga razdražajušče, drug drugu zaviďašče.

6

1 Bratije, ašče i vpadet čelovek v nekoje pregrešenije, vy duchovnii ispravljajte takovago duchom krotosti: bljudyj sebe, da ne i ty iskušen budeši.
2 Drug druga ťjagoty nosite, i tako ispolnite zakon Christov.
3 Ašče bo kto mnit sebe byti čto, ničtože syj, umom lstit sebe.
4 Delo že svoje da iskušaet kijždo, i togda v sebe točiju chvalenije da imať, a ne vo inem:
5 kijždo bo svoje brema poneset.
6 Da obščaetsja že učjajsja slovesi učaščemu vo vsech blagich.
7 Ne lstitesja: Bog porugaem ne byvaet. Ježe bo ašče sejet čelovek, tožde i požnet:
8 jako sejai v ploť svoju, ot ploti požnet istlenije: a sejai v duch, ot ducha požnet život večnyj.
9 Dobroje že tvorjašče, da ne stužaem si: vo vrema bo svoje požnem, ne oslabejušče.
10 Temže ubo, dondeže vrema imamy, da delaim blagoje ko vsem, pače že k prisnym v vere.
11 Vidite, kolicemi knigami pisach vam mojeju rukoju.
12 Jelicy choťjat chvalitisja po ploti, sii nuďat vy obrezatisja, točiju da ne kresta radi Christova gonimi budut:
13 ni bo obrezajuščiisja sami zakon chraňat, no choťjat vam obrezovatisja, da v vašej ploti pochvaljatsja:
14 mne že da ne budet chvalitisja, tokmo o kreste Gospoda našego Iisusa Christa, imže mne mir raspjatsja, i az miru.
15 O Christe bo Iisuse ni obrezanije čto možet, ni neobrezanije, no nova tvar.
16 I jelicy pravilom sim žitelstvujut, mir na nich i milosť, i na Izraili Božii.
17 Pročeje, trudy da niktože mi daet: az bo jazvy Gospoda Iisusa na tele mojem nošu.
18 Blagodať Gospoda našego Iisusa Christa so duchom vašim, bratije. Amiň.

{pokazať odnu glavu na stranice}