Poslanije Iakova

Slavjanskij tekst

1

1 Iakov, Bogu i Gospodu Iisusu Christu rab, obemanadesjate kolenoma, iže v razsejanii, radovatisja.
2 Vsjaku radosť imejte, bratije moja, jegda vo iskušenija vpadaete različna,
3 veďašče, jako iskušenije vašeja very sodelovaet terpenije:
4 terpenije že delo soveršenno da imať, jako da budete soveršenni i vseceli, ni v čemže lišeni.
5 Ašče že kto ot vas lišen jesť premudrosti, da prosit ot dajuščago Boga vsem neliceprijemne i ne ponošajuščago, i dastsja jemu.
6 Da prosit že veroju, ničtože sumňasja: sumňajsja bo upodobisja volneniju morskomu, vetry vozmetaemu i razvevaemu.
7 Da ne mnit bo čelovek on, jako priimet čto ot Boga.
8 Muž dvojedušen neustrojen vo vsech putech svoich.
9 Da chvalitsja že brat smirennyj v vysote svojej,
10 bogatyj že vo smirenii svojem, zane jakože cvet travnyj mimoidet:
11 vozsija bo solnce so znojem, i izsuši travu, i cvet jeja otpade, i blagolepije lica jeja pogibe: sice i bogatyj v choždenii svojem uvjadaet.
12 Blažen muž, iže preterpit iskušenije: zane iskusen byv, priimet venec žizni, jegože obešča Bog ljubjaščym Jego.
13 Niktože iskušaem da glagolet, jako ot Boga iskušaem jesm: Bog bo nesť iskusitel zlym, ne iskušaet že Toj ni kogože,
14 kijždo že iskušaetsja, ot svojeja pochoti vlekom i prelščaem:
15 taže pochoť začenši raždaet grech, grech že sodejan raždaet smerť.
16 Ne lstitesja, bratije moja vozljublennaja:
17 vsjako dajanije blago i vsjak dar soveršen svyše jesť, schoďaj ot Otca svetov, u Negože nesť premenenije, ili preloženija steň.
18 Voschotev bo porodi nas slovom istiny, vo ježe byti nam načatok nekij sozdanijem Jego.
19 Temže, bratije moja vozljublennaja, da budet vsjak čelovek skor uslyšati i kosen glagolati, kosen vo gnev,
20 gnev bo muža, pravdy Božija ne sodelovaet.
21 Sego radi otložše vsjaku skvernu i izbytok zloby, v krotosti priimite vsaždennoje slovo, moguščeje spasti dušy vašja.
22 Byvajte že tvorcy slova, a ne točiju slyšateli, prelščajušče sebe samech.
23 Zane ašče kto jesť slyšatel slova, a ne tvorec, takovyj upodobisja mužu smotrjajušču lice bytija svojego v zercale:
24 usmotri bo sebe i otide, i abije zaby, kakov be.
25 Prinikij že v zakon soveršen svobody, i prebyv, sej ne slyšatel zabytliv byv, no tvorec dela, sej blažen v delanii svojem budet.
26 Ašče kto mnitsja veren byti v vas, i ne obuzdovaet jazyka svojego, no lstit serdce svoje, sego sujetna jesť vera.
27 Vera bo čista i neskverna pred Bogom i Otcem sija jesť, ježe poseščati sirych i vdovic v skorbech ich, (i) neskverna sebe bljusti ot mira.

2

1 Bratije moja, ne na lica zrjašče imejte veru Gospoda našego Iisusa Christa slavy.
2 Ašče bo vnidet v sonmišče vaše muž, zlat persteň nosja, v rize svetle, vnidet že i nišč v chude odeždi,
3 i vozzrite na nosjaščago rizu svetlu, i rečete jemu: ty sjadi zde dobre: i niščemu rečete: ty stani tamo, ili sjadi zde na podnožii mojem:
4 i ne razsmotriste v sebe, i byste sudii pomyšlenij zlych.
5 Slyšite, bratije moja vozljublennaja, ne Bog li izbra niščyja mira sego bogaty v vere i nasledniki Carstvija, ježe obešča ljubjaščym Jego?
6 Vy že ukoriste niščago. Ne bogatii li nasilujut vam, i tii vlekut vy na sudišča?
7 Ne tii li chuljat dobroje ima narečennoje na vas?
8 Ašče ubo zakon soveršaete carskij, po Pisaniju: vozljubiši iskrenňago svojego jakože sebe samago, dobre tvorite:
9 ašče že na lica zrite, to grech sodevaete, obličaemi ot zakona jakože prestupnicy.
10 Iže bo ves zakon sobljudet, sogrešit že vo jedinem, bysť vsem povinen.
11 Rekij bo: ne preljuby sotvoriši, rekl jesť i: ne ubiješi. Ašče že ne preljuby sotvoriši, ubiješi že, byl jesi prestupnik zakona.
12 Tako glagolite i tako tvorite, jako zakonom svobodnym imuščii sud prijati.
13 Sud bo bez milosti ne sotvoršemu milosti: i chvalitsja milosť na sude.
14 Kaja polza, bratije moja, ašče veru glagolet kto imeti, del že ne imať? Jeda možet vera spasti jego?
15 Ašče že brat ili sestra naga budeta i lišena budeta dnevnyja pišči,
16 rečet že ima kto ot vas: idita s mirom, grejtasja i nasyščajtasja? Ne dast že ima trebovanija telesnago: kaja polza?
17 Takožde i vera, ašče del ne imať, mertva jesť o sebe.
18 No rečet kto: ty veru imaši, az že dela imam: pokaži mi veru tvoju ot del tvoich, i az tebe pokažu ot del moich veru moju.
19 Ty veruješi, jako Bog jedin jesť: dobre tvoriši: i besi verujut, i trepeščut.
20 Choščeši že li razumeti, o, čeloveče sujetne, jako vera bez del mertva jesť?
21 Avraam otec naš ne ot del li opravdasja, voznes Isaaka syna svojego na žertvennik?
22 Vidiši li, jako vera pospešestvovaše delom jego, i ot del soveršisja vera?
23 I soveršisja Pisanije glagoljuščeje: verova že Avraam Bogovi, i vmenisja jemu v pravdu, i drug Božij narečesja.
24 Zrite li ubo, jako ot del opravdaetsja čelovek, a ne ot very jedinyja?
25 Takožde že i Raav bludnica ne ot del li opravdasja, prijemši schodniki i inym putem izvedši ich?
26 Jakože bo telo bez ducha mertvo jesť, tako i vera bez del mertva jesť.

3

1 Ne mnozi učitelije byvajte, bratije moja, veďašče, jako bolšeje osuždenije priimem,
2 mnogo bo sogrešaem vsi. Ašče kto v slove ne sogrešaet, sej soveršen muž, silen obuzdati i vse telo.
3 Se bo i konem uzdy vo usta vlagaem, da povinujutsja nam, i vse telo ich obraščaem:
4 se, i korabli velicy sušče i ot žestokich vetrov zatočaemi, obraščajutsja malym kormilcem, amože stremlenije pravjaščago choščet:
5 takožde že i jazyk mal ud jesť, i velmi chvalitsja. Se mal ogň, i kol veliki vešči sožigaet.
6 I jazyk ogň, lepota nepravdy: sice i jazyk vodvorjaetsja vo udech našich, skverňa vse telo, i palja kolo roždenija našego, i opaljajasja ot gejenny:
7 vsjako bo jestestvo zverej že i ptic, gad že i ryb, ukroščaetsja i ukrotitsja jestestvom čelovečeskim,
8 jazyka že niktože možet ot čelovek ukrotiti: ne uderžimo bo zlo, ispolň jada smertonosna.
9 Tem blagoslovljaem Boga i Otca, i tem klenem čeloveki byvšyja po podobiju Božiju:
10 ot techže ust ischodit blagoslovenije i kljatva. Ne podobaet, bratije moja vozljublennaja, sim tako byvati.
11 Jeda li istočnik ot jedinago ustija istočaet sladkoje i gorkoje?
12 Jeda možet, bratije moja, smokovnica masliny tvoriti, ili vinogradnaja loza smokvy? Takožde ni jedin istočnik slanu i sladku tvorit vodu.
13 Kto premudr i chudog v vas, da pokažet ot dobrago žitija dela svoja v krotosti i premudrosti.
14 Ašče že zavisť gorku imate i rvenije v serdcach vašich, ne chvalitesja, ni lžite na istinu:
15 nesť sija premudrosť svyše nizchoďašči, no zemna, duševna, besovska:
16 ideže bo zavisť i rvenije, tu nestrojenije i vsjaka zla vešč.
17 A jaže svyše premudrosť, perveje ubo čista jesť, potom že mirna, krotka, blagopokorliva, ispolň milosti i plodov blagich, nesumenna i nelicemerna.
18 Plod že pravdy v mire sejetsja tvorjaščym mir.

4

1 Otkudu brani i svary v vas? Ne otsjudu li, ot slastej vašich, vojujuščich vo udech vašich?
2 Želaete, i ne imate: ubivaete i zavidite, i ne možete ulučiti: svarjaetesja i borete, i ne imate, zane ne prosite:
3 prosite, i ne prijemlete, zane zle prosite, da v slastech vašich iždivete.
4 Preljubodeje i preljubodejcy, ne veste li, jako ljuby mira sego vražda Bogu jesť, iže bo voschoščet drug byti miru, vrag Božii byvaet.
5 Ili mnite, jako vsuje Pisanije glagolet: k zavisti želaet duch, iže vselisja v ny?
6 Bolšuju že daet blagodať: temže glagolet: Gospoď gordym protivitsja, smirennym že daet blagodať.
7 Povinitesja ubo Bogu, protivitesja že diavolu, i bežit ot vas.
8 Približitesja Bogu, i približitsja vam: očistite ruce, grešnicy, ispravite serdca vaša, dvojedušnii:
9 postraždite i slezite i plačitesja: smech vaš v plač da obratitsja, i radosť v setovanije:
10 smiritesja pred Gospodem, i vozneset vy.
11 Ne oklevetajte drug druga, bratije: oklevetajaj bo brata, ili osuždajaj brata svojego, oklevetaet zakon i osuždaet zakon: ašče že zakon osuždaeši, nesi tvorec zakona, no sudija.
12 Jedin jesť Zakonopoložnik i Sudija, mogij spasti i pogubiti: ty že kto jesi osuždajaj druga?
13 Slyšite nyne, glagoljuščii: dnes ili utre pojdem vo on grad, i sotvorim tu leto jedino, i kuplju dejem i priobretenije:
14 iže ne veste, čto utre slučitsja: kaja bo žizň vaša, para bo jesť, jaže vmale javljaetsja, potom že isčezaet.
15 Vmesto ježe by glagolati vam: ašče Gospoď voschoščet, i živi budem, i sotvorim sije ili ono:
16 nyne že chvalitesja v gordynech vašich: vsjaka chvala takova zla jesť.
17 Veduščemu ubo dobro tvoriti, i ne tvorjaščemu, grech jemu jesť.

5

1 Priidite nyne, bogatii, plačitesja i rydajte o ljutych skorbech vašich grjaduščich na vy.
2 Bogatstvo vaše izgni, i rizy vašja molije pojadoša.
3 Zlato vaše i srebro izoržave, i rža ich v poslušestvo na vas budet, i snesť ploti vašja aki ogň: jegože sniskaste v poslednija dni.
4 Se, mzda delatelej delavšich nivy vašja, uderžanaja ot vas, vopijet, i vopijenija žavšich vo ušy Gospoda Savaofa vnidoša.
5 Vozveselistesja na zemli, i nasladistesja: upitaste serdca vaša aki v deň zakolenija.
6 Osudiste, ubiste Pravednago: ne protivitsja vam.
7 Dolgoterpite ubo, bratije moja, do prišestvija Gospodňa. Se zemledelec ždet čestnago ploda ot zemli, dolgoterpja o nem, dondeže priimet dožď ran i pozden:
8 dolgoterpite ubo i vy, utverdite serdca vaša, jako prišestvije Gospodne približisja.
9 Ne vozdychajte drug na druga, bratije, da ne osuždeni budete: se, Sudija pred dvermi stoit.
10 Obraz priimite, bratije moja, zlostradanija i dolgoterpenija proroki, iže glagolaša imenem Gospodnim.
11 Se, blažim terpjaščyja. Terpenije Iovle slyšaste, i končinu Gospodňu videste, jako mnogomilostiv jesť Gospoď i ščedr.
12 Prežde že vsech, bratije moja, ne klenitesja ni nebom, ni zemleju, ni inoju kojeju kljatvoju: budi že vam ježe jej, jej, i ježe ni, ni: da ne v licemerije vpadete.
13 Zlostraždet li kto v vas? Da molitvu dejet: blagodušstvujet li kto? Da pojet.
14 Bolit li kto v vas, da prizovet presvitery Cerkovnyja, i da molitvu sotvorjat nad nim, pomazavše jego jelejem vo ima Gospodne:
15 i molitva very spaset boljaščago, i vozdvignet jego Gospoď: i ašče grechi sotvoril jesť, otpusťjatsja jemu.
16 Ispovedajte ubo drug drugu sogrešenija i molitesja drug za druga, jako da iscelejete: mnogo bo možet molitva pravednago pospešestvujema.
17 Ilia čelovek be podobostrasten nam, i molitvoju pomolisja, da ne budet dožď, i ne odoždi po zemli leta tri i mesjac šesť:
18 i paki pomolisja, i nebo dožď dade, i zemlja prozjabe plod svoj.
19 Bratije, ašče kto v vas zabludit ot puti istiny, i obratit kto jego,
20 da vesť, jako obrativyj grešnika ot zabluždenija puti jego spaset dušu ot smerti i pokryet množestvo grechov.

{pokazať odnu glavu na stranice}