Evangelije ot Ioanna

Slavjanskij tekst

1

1 V načale be Slovo, i Slovo be k Bogu, i Bog be Slovo.
2 Sej be iskoni k Bogu:
3 vsja Tem byša, i bez Nego ničtože bysť, ježe bysť.
4 V Tom život be, i život be svet čelovekom:
5 i svet vo tme svetitsja, i tma jego ne objat.
6 Bysť čelovek poslan ot Boga, ima jemu Ioann:
7 Sej priide vo svidetelstvo, da svidetelstvujet o Svete, da vsi veru imut jemu.
8 Ne be toj svet, no da svidetelstvujet o Svete:
9 be Svet istinnyj, Iže prosveščaet vsjakago čeloveka grjaduščago v mir:
10 v mire be, i mir Tem bysť, i mir Jego ne pozna:
11 vo svoja priide, i svoi Jego ne prijaša.
12 Jelicy že prijaša Jego, dade im oblasť čadom Božiim byti, verujuščym vo ima Jego,
13 iže ne ot krove, ni ot pochoti plotskija, ni ot pochoti mužeskija, no ot Boga rodišasja.
14 I Slovo ploť bysť i vselisja v ny, i videchom slavu Jego, slavu jako Jedinorodnago ot Otca, ispolň blagodati i istiny.
15 Ioann svidetelstvujet o Nem i vozzva glagolja: Sej be, Jegože rech, Iže po mne Grjadyj, predo mnoju bysť, jako perveje mene be.
16 I ot ispolnenija Jego my vsi prijachom i blagodať voz blagodať:
17 jako zakon Moiseom dan bysť, blagodať (že) i istina Iisus Christom bysť.
18 Boga niktože vide nigdeže: Jedinorodnyj Syn, syj v lone Otči, Toj ispoveda.
19 I sije jesť svidetelstvo Ioannovo, jegda poslaša Židove ot Ijerusalima ijerejev i levitov, da voprosjat jego: ty kto jesi?
20 I ispoveda i ne otveržesja: i ispoveda, jako nesm az Christos.
21 I voprosiša jego: čto ubo? Ilia li jesi ty? I glagola: nesm. Prorok li jesi? I otvešča: ni.
22 Reša že jemu: kto jesi? Da otvet damy poslavšym ny: čto glagoleši o tebe samem?
23 Reče: az glas vopijuščago v pustyni: ispravite puť Gospodeň, jakože reče Isaia prorok.
24 I poslannii bechu ot farisej:
25 i voprosiša jego i reša jemu: čto ubo kreščaeši, ašče ty nesi Christos, ni Ilia, ni prorok?
26 Otvešča im Ioann, glagola: az kreščaju vodoju: posrede že vas stoit, Jegože vy ne veste:
27 Toj jesť Grjadyj po mne, Iže predo mnoju bysť, Jemuže nesm az dostoin, da otrešu remeň sapogu Jego.
28 Sija v Vifavare byša ob on pol Iordana, ideže be Ioann kresťja.
29 Vo utrij (že) vide Ioann Iisusa grjadušča k sebe i glagola: se, Agnec Božij, vzemljaj grechi mira:
30 Sej jesť, o Nemže az rech: po mne grjadet Muž, Iže predo mnoju bysť, jako perveje mene be:
31 i az ne vedech Jego: no da javitsja Izrailevi, sego radi priidoch az vodoju kresťja.
32 I svidetelstvova Ioann, glagolja, jako videch Ducha schoďašča jako golubja s nebese, i prebysť na Nem:
33 i az ne vedech Jego: no Poslavyj ma krestiti vodoju, Toj mne reče: nad Negože uzriši Ducha schoďašča i prebyvajušča na Nem, Toj jesť kresťjaj Duchom Svjatym:
34 i az videch i svidetelstvovach, jako Sej jesť Syn Božij.
35 Vo utrij (že) paki stojaše Ioann, i ot učenik jego dva.
36 I uzrev Iisusa grjadušča, glagola: se, Agnec Božij.
37 I slyšasta jego oba učenika glagoljuščago, i po Iisuse idosta.
38 Obraščsja že Iisus i videv ja po Sebe idušča, glagola ima: česo iščeta? Ona že resta Jemu: Ravvi, ježe glagoletsja skazaemo učitelju, gde živeši?
39 (I) glagola ima: priidita i vidita. Priidosta i videsta, gde živjaše, i u Nego prebysta deň toj. Be že čas jako desjatyj.
40 Be (že) Andrej, brat Simona Petra, jedin ot oboju slyšavšeju ot Ioanna i po Nem šedšeju.
41 Obrete sej prežde brata svojego Simona i glagola jemu: obretochom Messiju, ježe jesť skazaemo Christos.
42 I privede jego ko Iisusovi. Vozzrev že naň Iisus reče: ty jesi Simon syn Ionin: ty narečešisja Kifa, ježe skazaetsja Petr.
43 Vo utrij (že) voschote izyti v Galileju: i obrete Filippa i glagola jemu: grjadi po Mne.
44 Be (že) Filipp ot Vifsaidy, ot grada Andreova i Petrova.
45 Obrete Filipp Nafanaila i glagola jemu: Jegože pisa Moisej v zakone i prorocy, obretochom Iisusa syna Iosifova, iže ot Nazareta.
46 I glagola jemu Nafanail: ot Nazareta možet li čto dobro byti? Glagola jemu Filipp: priidi i vižď.
47 Vide (že) Iisus Nafanaila grjadušča k Sebe i glagola o nem: se, voistinnu Izrailťjanin, v nemže lsti nesť.
48 Glagola Jemu Nafanail: kako ma znaeši? Otvešča Iisus i reče jemu: prežde daže ne vozglasi tebe Filipp, sušča pod smokovniceju videch ťja.
49 Otvešča Nafanail i glagola Jemu: Ravvi, Ty jesi Syn Božij, Ty jesi Car Izrailev.
50 Otvešča Iisus i reče jemu: zane rech ti, jako videch ťja pod smokovniceju, veruješi: bolša sich uzriši.
51 I glagola jemu: amiň, amiň glagolju vam, otsele uzrite nebo otversto i Angely Božija voschoďaščyja i nischoďaščyja nad Syna Čelovečeskago.

2

1 I v tretij deň brak bysť v Kane Galilejstej: i be Mati Iisusova tu.
2 Zvan že bysť Iisus i učenicy Jego na brak.
3 I nedostavšu vinu, glagolgola Mati Iisusova k Nemu: vina ne imut.
4 Glagola Jej Iisus: čto (esť) Mne i Tebe, Ženo? Ne u priide čas Moj.
5 Glagolgola Mati Jego slugam: ježe ašče glagolet vam, sotvorite.
6 Bechu že tu vodonosi kamenni šesť, ležašče po očiščeniju Iudejsku, vmesťjaščii po dvema ili trijem meram.
7 Glagola im Iisus: napolnite vodonosy vody. I napolniša ich do vercha.
8 I glagola im: počerpite nyne i prinesite architriklinovi. I prinesoša.
9 Jakože vkusi architriklin vina byvšago ot vody, i ne veďaše, otkudu jesť: slugi že veďachu počerpšii vodu: priglasi ženicha architriklin
10 i glagola jemu: vsjak čelovek prežde dobroje vino polagaet, i jegda upijutsja, togda chuždšeje: ty (že) sobljul jesi dobroje vino dosele.
11 Se sotvori načatok znamenijem Iisus v Kane Galilejstej i javi slavu Svoju: i verovaša v Nego učenicy Jego.
12 Po sem snide v Kapernaum Sam i Mati Jego, i bratija Jego i učenicy Jego: i tu ne mnogi dni prebyša.
13 I bliz be Pascha Iudejska, i vzyde vo Ijerusalim Iisus
14 i obrete v cerkvi prodajuščaja ovcy i voly i golubi, i peňažniki seďaščyja.
15 I sotvoriv bič ot vervij, vsja izgna iz cerkve, ovcy i voly: i toržnikom razsypa peňazi i dski oproverže:
16 i prodajuščym golubi reče: vozmite sija otsjudu i ne tvorite domu Otca Mojego domu kuplenago.
17 Pomanuša že učenicy Jego, jako pisano jesť: žalosť domu Tvojego snesť Ma.
18 Otveščaša že Iudeje i reša Jemu: koje znamenije javljaeši nam, jako sija tvoriši?
19 Otvešča Iisus i reče im: razorite cerkov siju, i tremi denmi vozdvignu ju.
20 Reša že Iudeje: četyredesjať i šestiju let sozdana bysť cerkov sija, i Ty li tremi denmi vozdvigneši ju?
21 On že glagolaše o cerkvi tela Svojego.
22 Jegda ubo vosta ot mertvych, pomanuša učenicy Jego, jako se glagolaše, i verovaša Pisaniju i slovesi, ježe reče Iisus.
23 Jegda že be v Ijerusalimech v prazdnik Paschi, mnozi verovaša vo ima Jego, viďašče znamenija Jego, jaže tvorjaše.
24 Sam že Iisus ne vdajaše Sebe v veru ich, zane sam veďaše vsja,
25 i jako ne trebovaše, da kto svidetelstvujet o čelovecech: Sam bo veďaše, čto be v čelovece.

3

1 Be že čelovek ot farisej, Nikodim ima jemu, kňaz Židovskij:
2 sej priide ko Iisusu noščiju i reče Jemu: Ravvi, vem, jako ot Boga prišel jesi učitel: niktože bo možet znamenij sich tvoriti, jaže Ty tvoriši, ašče ne budet Bog s nim.
3 Otvešča Iisus i reče jemu: amiň, amiň glagolju tebe: ašče kto ne roditsja svyše, ne možet videti Carstvija Božija.
4 Glagola k Nemu Nikodim: kako možet čelovek roditisja star syj? Jeda možet vtoroje vniti vo utrobu matere svojeja i roditisja?
5 Otvešča Iisus: amiň, amiň glagolju tebe: ašče kto ne roditsja vodoju i Duchom, ne možet vniti vo Carstvije Božije:
6 roždennoje ot ploti ploť jesť, i roždennoje ot Ducha duch jesť.
7 Ne divisja, jako rech ti: podobaet vam roditisja svyše.
8 Duch, ideže choščet, dyšet, i glas jego slyšiši, no ne vesi, otkudu prichodit i kamo idet: tako jesť vsjak (čelovek) roždennyj ot Ducha.
9 Otvešča Nikodim i reče Jemu: kako mogut sija byti?
10 Otvešča Iisus i reče jemu: ty jesi učitel Izrailev, i sich li ne vesi?
11 Amiň, amiň glagolju tebe, jako, ježe vemy, glagolem, i ježe videchom, svidetelstvujem, i svidetelstva Našego ne prijemlete:
12 ašče zemnaja rekoch vam, i ne verujete: kako, ašče reku vam nebesnaja, uverujete?
13 I niktože vzyde na nebo, tokmo sšedyj s nebese Syn Čelovečeskij, syj na nebesi:
14 i jakože Moisej voznese zmiju v pustyni, tako podobaet voznestisja Synu Čelovečeskomu,
15 da vsjak verujaj v Oň ne pogibnet, no imať život večnyj.
16 Tako bo vozljubi Bog mir, jako i Syna Svojego Jedinorodnago dal jesť, da vsjak verujaj v Oň ne pogibnet, no imať život večnyj.
17 Ne posla bo Bog Syna Svojego v mir, da sudit mirovi, no da spasetsja Im mir.
18 Verujaj v Oň ne budet osužden: a ne verujaj uže osužden jesť, jako ne verova vo ima Jedinorodnago Syna Božija.
19 Sej že jesť sud, jako svet priide v mir, i vozljubiša čelovecy pače tmu, neže svet: beša bo ich dela zla.
20 Vsjak bo delajaj zlaja nenavidit sveta i ne prichodit k svetu, da ne obličatsja dela jego, jako lukava suť:
21 tvorjaj že istinu grjadet k svetu, da javjatsja dela jego, jako o Boze suť sodelana.
22 Po sich (že) priide Iisus i učenicy Jego v Židovskuju zemlju: i tu živjaše s nimi i kreščaše.
23 Be že Ioann kresťja vo Jenone bliz Salima, jako vody mnogi bjachu tu: i prichoždachu i kreščachusja:
24 ne u bo be vsažden v temnicu Ioann.
25 Bysť že sťjazanije ot učenik Ioannovych so Iudei o očiščenii:
26 i priidoša ko Ioannu i rekoša jemu: ravvi, Iže be s toboju ob on pol Iordana, Jemuže ty svidetelstvoval jesi, se, Sej kreščaet, i vsi grjadut k Nemu.
27 Otvešča Ioann i reče: ne možet čelovek priimati ničesože, ašče ne budet dano jemu s nebese.
28 Vy sami mne svidetelstvujete, jako rech: nesm az Christos, no jako poslan jesm pred Nim.
29 Imejaj nevestu ženich jesť: a drug ženichov, stoja i poslušaja jego, radostiju radujetsja za glas ženichov: sija ubo radosť moja ispolnisja:
30 onomu podobaet rasti, mne že malitisja.
31 Grjadyj svyše nad vsemi jesť: syj ot zemli ot zemli jesť i ot zemli glagolet: Grjadyj s nebese nad vsemi jesť,
32 i ježe vide i slyša, sije svidetelstvujet: i svidetelstva Jego niktože prijemlet.
33 Prijemyj Jego svidetelstvo verova, jako Bog istinen jesť.
34 Jegože bo posla Bog, glagolgoly Božija glagolet: ne v meru bo Bog daet Ducha.
35 Otec (bo) ljubit Syna i vsja dade v ruce Jego.
36 Verujaj v Syna imať život večnyj: a iže ne verujet v Syna, ne uzrit života, no gnev Božij prebyvaet na nem.

4

1 Jegda ubo razume Iisus, jako uslyšaša fariseje, jako Iisus množajšyja učeniki tvorit i kreščaet, neže Ioann:
2 Iisus že Sam ne kreščaše, no učenicy Jego:
3 ostavi Iudeju i ide paki v Galileju.
4 Podobaše že Jemu proiti skvoze Samariju.
5 Priide ubo vo grad Samarijskij, glagolemyj Sichar, bliz vesi, juže dade Iakov Iosifu synu svojemu:
6 be že tu istočnik Iakovl. Iisus že utruždsja ot puti, seďaše tako na istočnice: be (že) jako čas šestyj.
7 Priide žena ot Samarii počerpati vodu. Glagola jej Iisus: dažď Mi piti.
8 Učenicy bo Jego otšli bjachu vo grad, da brašno kupjat.
9 Glagola Jemu žena Samarjanyňa: kako ty Židovin syj ot mene piti prosiši, ženy Samarjanyni suščej? Ne prikasajutbosja Židove Samarjanom.
10 Otvešča Iisus i reče jej: ašče by vedala jesi dar Božij, i Kto jesť glagoljaj ti: dažď Mi piti: ty by prosila u Nego, i dal by ti vodu živu.
11 Glagola Jemu žena: gospodi, ni počerpala imaši, i studenec jesť glubok: otkudu ubo imaši vodu živu?
12 Jeda ty bolij jesi otca našego Iakova, iže dade nam studenec sej, i toj iz nego pit i synove jego i skoti jego?
13 Otvešča Iisus i reče jej: vsjak pijaj ot vody seja, vžaždetsja paki:
14 a iže pijet ot vody, juže Az dam jemu, ne vžaždetsja vo veki: no voda, juže (Az) dam jemu, budet v nem istočnik vody tekuščija v život večnyj.
15 Glagola k Nemu žena: gospodi, dažď mi siju vodu, da ni žaždu, ni prichoždu semo počerpati.
16 Glagola jej Iisus: idi, priglasi muža tvojego i priidi semo.
17 Otvešča žena i reče (Emu): ne imam muža. Glagola jej Iisus: dobre rekla jesi, jako muža ne imam:
18 pjať bo mužej imela jesi, i nyne, jegože imaši, nesť ti muž: se voistinnu rekla jesi.
19 Glagola Jemu žena: Gospodi, vižu, jako prorok jesi Ty:
20 otcy naši v gore sej poklonišasja: i vy glagolete, jako vo Ijerusalimech jesť mesto, ideže klaňatisja podobaet.
21 Glagola jej Iisus: ženo, veru Mi imi, jako grjadet čas, jegda ni v gore sej, ni vo Ijerusalimech poklonitesja Otcu:
22 vy klaňaetesja, jegože ne veste: my klaňaemsja, jegože vemy, jako spasenije ot Iudej jesť:
23 no grjadet čas, i nyne jesť, jegda istinnii poklonnicy pokloňatsja Otcu duchom i istinoju: ibo Otec takovych iščet poklaňajuščichsja Jemu:
24 duch (esť) Bog: i iže klaňaetsja Jemu, duchom i istinoju dostoit klaňatisja.
25 Glagola Jemu žena: vem, jako Messia priidet, glagolemyi Christos: jegda Toj priidet, vozvestit nam vsja.
26 Glagola jej Iisus: Az jesm, glagoljaj s toboju.
27 I togda priidoša učenicy Jego i čuďachusja, jako s ženoju glagolaše: obače niktože reče: česo iščeši? Ili: čto glagoleši s neju?
28 Ostavi že vodonos svoj žena, i ide vo grad, i glagola čelovekom:
29 priidite (i) vidite Čeloveka, Iže reče mi vsja, jelika sotvorich: jeda Toj jesť Christos?
30 Izydoša že iz grada i grjaďachu k Nemu.
31 Meždu že sim moljachu Jego učenicy (Ego), glagoljušče: Ravvi, jažď.
32 On že reče im: Az brašno imam jasti, jegože vy ne veste.
33 Glagolachu ubo učenicy k sebe: jeda kto prinese Jemu jasti?
34 Glagola im Iisus: Moje brašno jesť, da sotvorju volju Poslavšago Ma i soveršu delo Jego.
35 Ne vy li glagolete, jako ješče četyri mesjacy suť, i žatva priidet? Se, glagolju vam: vozvedite oči vaši i vidite nivy, jako plavy suť k žatve uže:
36 i žňaj mzdu prijemlet i sobiraet plod v život večnyj, da i sejaj vkupe radujetsja i žňaj:
37 o sem bo slovo jesť istinnoje, jako in jesť sejaj, i in (esť) žňaj:
38 az poslach vy žati, ideže vy ne trudistesja: inii trudišasja, i vy v trud ich vnidoste.
39 Ot grada že togo mnozi verovaša v Oň ot Samarjan, za slovo ženy svidetelstvujuščija, jako reče mi vsja, jelika sotvorich.
40 Jegda ubo priidoša k Nemu Samarjane, moljachu Jego, daby prebyl u nich: i prebysť tu dva dni.
41 I mnogo pače verovaša za slovo Jego:
42 žene že glagolachu, jako ne ktomu za tvoju besedu verujem: sami bo slyšachom i vemy, jako Sej jesť voistinnu Spas miru, Christos.
43 Po dvoju že dňu izyde ottudu i ide v Galileju:
44 Sam bo Iisus svidetelstvova, jako prorok vo svojem otečestvii česti ne imať.
45 Jegda že priide v Galileju, prijaša Jego Galileane, vsja videvše, jaže sotvori vo Ijerusalimech v prazdnik: i tii bo priidoša v prazdnik.
46 Priide že paki Iisus v Kanu Galilejskuju, ideže pretvori vodu v vino. I be nekij carev muž, jegože syn boljaše v Kapernaume.
47 Sej slyšav, jako Iisus priide ot Iudei v Galileju, ide k Nemu i moljaše Jego, da snidet i iscelit syna Jego: imejaše bo umreti.
48 Reče ubo Iisus k nemu: ašče znamenii i čudes ne vidite, ne imate verovati.
49 Glagola k Nemu carev muž: Gospodi, snidi, prežde daže ne umret otroča moje.
50 Glagola jemu Iisus: idi, syn tvoj živ jesť. I verova čelovek slovesi, ježe reče jemu Iisus, i iďaše.
51 Abije že vchoďašču jemu, (se,) rabi jego sretoša jego i vozvestiša (emu), glagoljušče, jako syn tvoj živ jesť.
52 Voprošaše ubo ot nich o čase, v kotoryj legčae jemu bysť, i reša jemu, jako včera v čas sedmyj ostavi jego ogň.
53 Razume že otec, jako toj be čas, v oňže reče jemu Iisus, jako syn tvoj živ jesť: i verova sam i ves dom jego.
54 Sije paki vtoroje znamenije sotvori Iisus, prišed ot Iudei v Galileju.

5

1 Po sich (že) be prazdnik Iudejskij, i vzyde Iisus vo Ijerusalim.
2 Jesť že vo Ijerusalimech Ovčaja kupel, jaže glagoletsja jevrejski Vifesda, pjať pritvor imušči:
3 v tech sležaše množestvo boljaščich, slepych, chromych, suchich, čajuščich dviženija vody:
4 Angel bo Gospodeň na (vsjako) leto schoždaše v kupel i vozmuščaše vodu: (i) iže perveje vlazjaše po vozmuščenii vody, zdrav byvaše, jacem že nedugom oderžim byvaše.
5 Be že tu nekij čelovek, tridesjať i osm let imyj v neduze (svojem).
6 Sego videv Iisus ležašča i razumev, jako mnoga leta uže imaše (v neduze), glagola jemu: choščeši li cel byti?
7 Otvešča Jemu nedužnyj: jej, Gospodi, čeloveka ne imam, da, jegda vozmutitsja voda, vveržet ma v kupel: jegda že prichoždu az, in prežde mene slazit.
8 Glagola jemu Iisus: vostani, vozmi odr tvoj i chodi.
9 I abije zdrav bysť čelovek: i vzem odr svoj i choždaše. Be že subbota v toj deň.
10 Glagolachu že Židove iscelevšemu: subbota jesť, i ne dostoit ti vzjati odra (tvojego).
11 On (že) otvešča im: Iže ma sotvori cela, Toj mne reče: vozmi odr tvoj i chodi.
12 Voprosiša že jego: kto jesť Čelovek rekij ti: vozmi odr tvoj i chodi?
13 Izcelevyj že ne veďaše, Kto jesť: Iisus bo uklonisja, narodu sušču na meste.
14 Potom (že) obrete jego Iisus v cerkvi i reče jemu: se, zdrav jesi: ktomu ne sogrešaj, da ne gorše ti čto budet.
15 Ide (že) čelovek i poveda Iudeom, jako Iisus jesť, iže ma sotvori cela.
16 I sego radi goňachu Iisusa Iudeje i iskachu Jego ubiti, zane sija tvorjaše v subbotu.
17 Iisus že otveščavaše im: Otec Moj dosele delaet, i Az delaju.
18 I sego radi pače iskachu Jego Iudeje ubiti, jako ne tokmo razorjaše subbotu, no i Otca Svojego glagolaše Boga, raven Sja tvorja Bogu.
19 Otvešča že Iisus i reče im: amiň, amiň glagolju vam, ne možet Syn tvoriti o Sebe ničesože, ašče ne ježe vidit Otca tvorjašča: jaže bo On tvorit, sija i Syn takožde tvorit.
20 Otec bo ljubit Syna i vsja pokazujet Jemu, jaže Sam tvorit: i bolša sich pokažet Jemu dela, da vy čuditesja.
21 Jakože bo Otec voskrešaet mertvyja i živit, tako i Syn, ichže choščet, živit.
22 Otec bo ne sudit ni komuže, no sud ves dade Synovi,
23 da vsi čtut Syna, jakože čtut Otca. (a) iže ne čtit Syna, ne čtit Otca poslavšago Jego.
24 Amiň, amiň glagolju vam, jako slušajaj slovese Mojego i verujaj Poslavšemu Ma imať život večnyj, i na sud ne priidet, no prejdet ot smerti v život.
25 Amiň, amiň glagolju vam, jako grjadet čas, i nyne jesť, jegda mertvii uslyšat glas Syna Božija i uslyšavše oživut.
26 Jakože bo Otec imať život v Sebe, tako dade i Synovi život imeti v Sebe
27 i oblasť dade Jemu i sud tvoriti, jako Syn Čeloveč jesť.
28 Ne divitesja semu: jako grjadet čas, v oňže vsi suščii vo grobech uslyšat glas Syna Božija,
29 i izydut sotvoršii blagaja v voskrešenije života, a sotvoršii zlaja v voskrešenije suda.
30 Ne mogu Az o Sebe tvoriti ničesože. Jakože slyšu, suždu, i sud Moj praveden jesť, jako ne išču voli Mojeja, no voli poslavšago Ma Otca.
31 Ašče Az svidetelstvuju o Mne, svidetelstvo Moje nesť istinno:
32 in jesť svidetelstvujaj o Mne, i vem, jako istinno jesť svidetelstvo, ježe svidetelstvujet o Mne:
33 vy poslaste ko Ioannu, i svidetelstvova o istine.
34 Az že ne ot čeloveka svidetelstva prijemlju, no sija glagolju, da vy spaseni budete.
35 On be svetilnik gorja i sveťja: vy že voschoteste vozradovatisja v čas svetenija jego.
36 Az že imam svidetelstvo boleje Ioannova: dela bo, jaže dade Mne Otec, da soveršu ja, ta dela, jaže Az tvorju, svidetelstvujut o Mne, jako Otec Ma posla.
37 I poslavyj Ma Otec Sam svidetelstvova o Mne. Ni glasa Jego nigdeže slyšaste, ni videnija Jego videste,
38 i slovese Jego ne imate prebyvajušča v vas, zane, Jegože Toj posla, Semu vy very ne jemlete.
39 Ispytajte Pisanij, jako vy mnite v nich imeti život večnyj: i ta suť svidetelstvujuščaja o Mne.
40 I ne choščete priiti ko Mne, da život imate.
41 Slavy ot čelovek ne prijemlju,
42 no razumech vy, jako ljubve Božija ne imate v sebe.
43 Az priidoch vo ima Otca Mojego, i ne prijemlete Mene: ašče in priidet vo ima svoje, togo prijemlete.
44 Kako vy možete verovati, slavu drug ot druga prijemljušče, i slavy, jaže ot Jedinago Boga, ne iščete?
45 Ne mnite, jako Az na vy reku ko Otcu: jesť, iže na vy glagolet, Moisej, naňže vy upovaete.
46 Ašče bo byste verovali Moiseovi, verovali byste (ubo i) Mne: o Mne bo toj pisa.
47 Ašče li togo pisanijem ne verujete, kako Moim glagolgolom veru imete?

6

1 Po sich ide Iisus na on pol morja Galilei Tiveriadska:
2 i po Nem iďaše narod mnog, jako viďachu znamenija Jego, jaže tvorjaše nad nedužnymi.
3 Vzyde že na goru Iisus i tu seďaše so učeniki Svoimi.
4 Be že bliz Pascha, prazdnik Židovskij.
5 Vozved ubo Iisus oči i videv, jako mnog narod grjadet k Nemu, glagola k Filippu: čim kupim chleby, da jaďat sii?
6 Sije že glagolaše iskušaja jego: Sam bo veďaše, čto choščet sotvoriti.
7 Otvešča Jemu Filipp: dvema stoma peňazej chleby ne dovlejut im, da kijždo ich malo čto priimet.
8 Glagola Jemu jedin ot učenik Jego, Andrej, brat Simona Petra:
9 jesť otročišč zde jedin, iže imať pjať chleb jačmennych i dve rybe: no sii čto suť na toliko?
10 Reče že Iisus: sotvorite čeloveki vozlešči. Be že trava mnoga na meste. Vozleže ubo mužej čislom jako pjať tysjašč.
11 Prijat že chleby Iisus i, chvalu vozdav, podade učenikom, učenicy že vozležaščym: takožde i ot rybu, jeliko choťjachu.
12 I jako nasytišasja, glagola učenikom Svoim: soberite izbytki ukruch, da ne pogibnet ničtože.
13 Sobraša že i ispolniša dvanadesjate košja ukruch ot pjatich chleb jačmennych, iže izbyša jadšym.
14 Čelovecy že videvše znamenije, ježe sotvori Iisus, glagolachu, jako Sej jesť voistinnu Prorok Grjadyj v mir.
15 Iisus ubo razumev, jako choťjat priiti, da voschiťjat Jego i sotvorjat Jego carja, otide paki v goru jedin.
16 Jako pozde bysť, snidoša učenicy Jego na more,
17 i vlezoša v korabl, i iďachu na on pol morja v Kapernaum. I tma abije bysť, i ne (u) be prišel k nim Iisus.
18 More že, vetru veliju dychajušču, vozdvizašesja.
19 Grebše že jako stadij dvadesjať pjať ili tridesjať, uzreša Iisusa choďašča po morju i bliz korablja byvša, i ubojašasja.
20 On že glagola im: Az jesm, ne bojtesja.
21 Choťjachu ubo prijati Jego v korabl: i abije korabl bysť na zemli, v ňuže iďachu.
22 Vo utrij (že) narod, iže stojaše ob on pol morja, videv, jako korablja inogo ne be tu, tokmo jedin toj, v oňže vnidoša učenicy Jego, i jako ne vnide so učeniki Svoimi Iisus v korabl, no jedini učenicy Jego idoša:
23 i ini priidoša korabli ot Tiveriady bliz mesta, ideže jadoša chleby, chvalu vozdavše Gospodevi:
24 jegda že videša narodi, jako Iisusa ne bysť tu, ni učenik Jego, vlezoša sami v korabli i priidoša v Kapernaum, iščušče Iisusa,
25 i obretše Jego ob on pol morja, reša Jemu: Ravvi, kogda zde bysť?
26 Otvešča im Iisus i reče: amiň, amiň glagolju vam, iščete Mene, ne jako videste znamenije, no jako jali jeste chleby i nasytistesja:
27 delajte ne brašno gibljuščeje, no brašno prebyvajuščeje v život večnyj, ježe Syn Čelovečeskij vam dast: Sego bo Otec znamena Bog.
28 Reša že k Nemu: čto sotvorim, da delaem dela Božija?
29 Otvešča Iisus i reče im: se jesť delo Božije, da verujete v Togo, Jegože posla On.
30 Reša že Jemu: koje ubo Ty tvoriši znamenije, da vidim i veru imem Tebe? Čto delaeši?
31 Otcy naši jadoša mannu v pustyni, jakože jesť pisano: chleb s nebese dade im jasti.
32 Reče ubo im Iisus: amiň, amiň glagolju vam, ne Moisej dade vam chleb s nebese, no Otec Moj daet vam chleb istinnyj s nebese:
33 chleb bo Božii jesť schoďaj s nebese i dajaj život miru.
34 Reša ubo k Nemu: Gospodi, vsegda dažď nam chleb sej.
35 Reče že im Iisus: Az jesm chleb životnyj: grjadyj ko Mne ne imať vzalkatisja, i verujaj v Ma ne imať vžaždatisja nikogdaže.
36 No rech vam, jako i videste Ma, i ne verujete.
37 Vse, ježe daet Mne Otec, ko Mne priidet, i grjaduščago ko Mne ne izženu von:
38 jako snidoch s nebese, ne da tvorju volju Moju, no volju poslavšago Ma Otca.
39 Se že jesť volja poslavšago Ma Otca, da vse, ježe dade Mi, ne pogublju ot Nego, no voskrešu je v poslednij deň.
40 Se že jesť volja Poslavšago Ma, da vsjak viďaj Syna i verujaj v Nego imať život večnyj, i voskrešu jego Az v poslednij deň.
41 Roptachu ubo Iudeje o Nem, jako reče: Az jesm chleb sšedyj s nebese.
42 I glagolachu: ne Sej li jesť Iisus syn Iosifov, Jegože my znaem otca i Mater? Kako ubo glagolet Sej, jako s nebese snidoch?
43 Otvešča ubo Iisus i reče im: ne ropščite meždu soboju:
44 niktože možet priiti ko Mne, ašče ne Otec poslavyj Ma privlečet jego, i Az voskrešu jego v poslednij deň.
45 Jesť pisano vo prorocech: i budut vsi naučeni Bogom. Vsjak slyšavyj ot Otca i navyk, priidet ko Mne.
46 Ne jako Otca videl jesť Kto, tokmo syj ot Boga, Sej vide Otca.
47 Amiň, amiň glagolju vam: verujaj v Ma imať život večnyj.
48 Az jesm chleb životnyj:
49 otcy vaši jadoša mannu v pustyni i umroša:
50 sej jesť chleb schoďaj s nebese, da, ašče kto ot nego jast, ne umret:
51 Az jesm chleb životnyj, iže sšedyj s nebese: ašče kto snesť ot chleba sego, živ budet vo veki: i chleb, jegože Az dam, Ploť Moja jesť, juže Az dam za život mira.
52 Prjachusja že meždu soboju Židove, glagoljušče: kako možet Sej nam dati Ploť (Svoju) jasti?
53 Reče že im Iisus: amiň, amiň glagolju vam: ašče ne sneste Ploti Syna Čelovečeskago, ni pijete Krove Jego, života ne imate v sebe.
54 Jadyj Moju Ploť i pijaj Moju Krov imať život večnyj, i Az voskrešu jego v poslednij deň.
55 Ploť bo Moja istinno jesť brašno, i Krov Moja istinno jesť pivo.
56 Jadyj Moju Ploť i pijaj Moju Krov vo Mne prebyvaet, i Az v nem.
57 Jakože posla Ma živyj Otec, i Az živu Otca radi: i jadyj Ma, i toj živ budet Mene radi.
58 Sej jesť chleb sšedyj s nebese: ne jakože jadoša otcy vaši mannu i umroša: jadyj chleb sej živ budet vo veki.
59 Sija reče na sonmišči, učja v Kapernaume.
60 Mnozi ubo slyšavše ot učenik Jego, reša: žestoko jesť slovo sije: (i) kto možet Jego poslušati?
61 Vedyj že Iisus v Sebe, jako ropščut o sem učenicy Jego, reče im: sije li vy blaznit?
62 Ašče ubo uzrite Syna Čelovečeskago voschoďašča, ideže be prežde?
63 Duch jesť, iže oživljaet, ploť ne polzujet ničtože: glagolgoly, jaže Az glagolach vam, duch suť i život suť:
64 no suť ot vas necyi, iže ne verujut. Veďaše bo iskoni Iisus, kii suť neverujuščii, i kto jesť predajaj Jego.
65 I glagolaše: sego radi rech vam, jako niktože možet priiti ko Mne, ašče ne budet jemu dano ot Otca Mojego.
66 Ot sego mnozi ot učenik Jego idoša vspjať i ktomu ne choždachu s Nim.
67 Reče že Iisus obemanadesjate: jeda i vy choščete iti?
68 Otvešča ubo Jemu Simon Petr: Gospodi, k komu idem? Glagolgoly života večnago imaši,
69 i my verovachom i poznachom, jako Ty jesi Christos, Syn Boga živago.
70 Otvešča im Iisus: ne Az li vas dvanadesjate izbrach? I jedin ot vas diavol jesť.
71 Glagolaše že Iudu Simonova Iskariota: sej bo choťjaše predati Jego, jedin syj ot obojunadesjate.

7

1 I choždaše Iisus po sich v Galilei: ne choťjaše bo vo Iudei choditi, jako iskachu Jego Iudeje ubiti.
2 Be že bliz prazdnik Iudejskij, potčenije seni.
3 Reša ubo k Nemu bratija Jego: prejdi otsjudu, i idi vo Iudeju, da i učenicy Tvoi viďat dela Tvoja, jaže tvoriši:
4 niktože bo v tajne tvorit čto, i iščet sam jave byti: ašče sija tvoriši, javi Sebe mirovi.
5 Ni bratija bo Jego verovachu v Nego.
6 Glagola ubo im Iisus: vrema Moje ne u priide: vrema že vaše vsegda gotovo jesť:
7 ne možet mir nenavideti vas, Mene že nenavidit, jako Az svidetelstvuju o nem, jako dela Jego zla suť:
8 vy vzydite v prazdnik sej, Az ne vzydu v prazdnik sej, jako vrema Moje ne u ispolnisja.
9 Sija rek im, osta v Galilei.
10 Jegda že vzydoša bratija Jego v prazdnik, togda i Sam vzyde, ne jave, no jako taj.
11 Židove že iskachu Jego v prazdnik i glagolachu: gde jesť On?
12 I ropot mnog be o Nem v narodech: ovii glagolachu, jako blag jesť: inii že glagolachu: ni, no lstit narody.
13 Niktože ubo jave glagolaše o Nem, stracha radi Iudejskago.
14 Abije že v prepolovenije prazdnika vzyde Iisus vo cerkov i učaše.
15 I divljachusja Iudeje, glagoljušče: kako Sej knigi vesť ne učivsja?
16 Otvešča (ubo) im Iisus i reče: Moje učenije nesť Moje, no Poslavšago Ma:
17 ašče kto choščet volju Jego tvoriti, razumejet o učenii, koje ot Boga jesť, ili Az ot Sebe glagolju:
18 glagoljaj ot sebe slavy svojeja iščet: a Iščjaj slavy Poslavšago Jego, Sej istinen jesť, i nesť nepravdy v Nem.
19 Ne Moisej li dade vam zakon? I niktože ot vas tvorit zakona. Čto Mene iščete ubiti?
20 Otvešča narod i reče: besa li imaši? Kto Tebe iščet ubiti?
21 Otvešča Iisus i reče im: jedino delo sotvorich, i vsi divitesja:
22 sego radi Moisej dade vam obrezanije, ne jako ot Moisea jesť, no ot otec: i v subbotu obrezaete čeloveka:
23 ašče obrezanije prijemlet čelovek v subbotu, da ne razoritsja zakon Moiseov, na Ma li gnevaetesja, jako vsego čeloveka zdrava sotvorich v subbotu?
24 Ne sudite na lica, no pravednyj sud sudite.
25 Glagolachu ubo necyi ot Ijerusalimljan: ne Sej li jesť, Jegože iščut ubiti?
26 I se, ne obinujasja glagolet, i ničesože Jemu ne glagoljut: jeda kako razumeša kňazi, jako Sej jesť Christos?
27 No Sego vemy, otkudu jesť: Christos že jegda priidet, niktože vesť, otkudu budet.
28 Vozzva ubo v cerkvi učja Iisus i glagolja: i Mene veste, i veste, otkudu jesm: i o Sebe ne priidoch, no jesť istinen Poslavyj Ma, Jegože vy ne veste:
29 Az vem Jego, jako ot Nego jesm, i Toj Ma posla.
30 Iskachu ubo, da imut Jego: i niktože vozloži Naň ruki, jako ne u be prišel čas Jego.
31 Mnozi že ot naroda verovaša v Nego i glagolachu, jako Christos, jegda priidet, jeda bolša znamenija sotvorit, jaže Sej tvorit?
32 Slyšaša fariseje narod ropščušč o Nem sija, i poslaša fariseje i archijereje slugi, da imut Jego.
33 Reče ubo Iisus: ješče malo vrema s vami jesm, i idu k Poslavšemu Ma:
34 vzyščete Mene i ne obrjaščete: i ideže jesm Az, vy ne možete priiti.
35 Reša že Iudeje k sebe: kamo Sej choščet iti, jako my ne obrjaščem Jego? Jeda v razsejanije Jellinskoje choščet iti i učiti Jelliny?
36 Čto jesť sije slovo, ježe reče: vzyščete Mene i ne obrjaščete: i ideže jesm Az, vy ne možete priiti?
37 V poslednij že deň velikij prazdnika stojaše Iisus i zvaše, glagolja: ašče kto žaždet, da priidet ko Mne i pijet:
38 verujaj v Ma, jakože reče Pisanije, reki ot čreva jego istekut vody živy.
39 Sije že reče o Duse, Jegože choťjachu priimati verujuščii vo ima Jego: ne u bo be Duch Svjatyj, jako Iisus ne u be proslavlen.
40 Mnozi že ot naroda slyšavše slovo, glagolachu: Sej jesť voistinnu prorok.
41 Druzii glagolachu: Sej jesť Christos. Ovii že glagolachu: jeda ot Galilei Christos prichodit?
42 Ne Pisanije li reče, jako ot semene Davidova i ot Viflejemskija vesi, ideže be David, Christos priidet?
43 Rasprja ubo bysť v narode Jego radi.
44 Necyi že ot nich choťjachu jati Jego: no niktože vozloži Naň ruce.
45 Priidoša že slugi ko archijereom i fariseom: i reša im tii: počto ne privedoste Jego?
46 Otveščaša slugi: nikoliže tako jesť glagolal čelovek, jako Sej Čelovek.
47 Otveščaša ubo im fariseje: jeda i vy prelščeni byste?
48 Jeda kto ot kňaz verova v Oň, ili ot farisej?
49 No narod sej, iže ne vesť zakona, prokljati suť.
50 Glagola Nikodim k nim, iže prišedyj k Nemu noščiju, jedin syj ot nich:
51 jeda zakon naš sudit čeloveku, ašče ne slyšit ot nego prežde i razumejet, čto tvorit?
52 Otveščaša i rekoša jemu: jeda i ty ot Galilei jesi? Ispytaj i vižď, jako prorok ot Galilei ne prichodit.
53 I ide kijždo v dom svoj.

8

1 Iisus že ide v goru Jeleonsku:
2 zautra že paki priide v cerkov, i vsi ljudije iďachu k Nemu: i sed učaše ich.
3 Privedoša že knižnicy i fariseje k Nemu ženu v preljubodejanii jatu, i postavivše ju posrede,
4 glagolaša Jemu: Učitelju, sija žena jata jesť nyne v preljubodejanii:
5 v zakone že nam Moisej povele takovyja kamenijem pobivati: Ty že čto glagoleši?
6 Sije že reša iskušajušče Jego, da byša imeli čto glagolati Naň. Iisus že dolu prekloňsja, perstom pisaše na zemli, ne slagaja (im).
7 Jakože priležachu voprošajušče Jego, voskloňsja reče k nim: iže jesť bez grecha v vas, prežde verzi kameň na ňu.
8 I paki dolu prekloňsja, pisaše na zemli.
9 Oni že slyšavše i sovestiju obličaemi, ischoždachu jedin po jedinomu, načenše ot starec do poslednich: i osta jedin Iisus, i žena posrede sušči.
10 Voskloňsja že Iisus i ni jedinago videv, točiju ženu, reče jej: ženo, gde suť, iže važdachu na ťja? Ni kijže li tebe osudi?
11 Ona že reče: niktože, Gospodi. Reče že jej Iisus: ni Az tebe osuždaju: idi i (otsele) ktomu ne sogrešaj.
12 Paki že im Iisus reče glagolja: Az jesm svet miru: choďaj po Mne ne imať choditi vo tme, no imať svet životnyj.
13 Reša ubo Jemu fariseje: Ty o Sebe Sam svidetelstvuješi: svidetelstvo Tvoje nesť istinno.
14 Otvešča Iisus i reče im: ašče Az svidetelstvuju o Sebe, istinno jesť svidetelstvo Moje, jako vem, otkudu priidoch i kamo idu: vy že ne veste, otkudu prichoždu i kamo grjadu:
15 vy po ploti sudite, Az ne suždu ni komuže:
16 i ašče suždu Az, sud Moj istinen jesť, jako jedin nesm, no Az i poslavyj Ma Otec:
17 i v zakone že vašem pisano jesť, jako dvoju čeloveku svidetelstvo istinno jesť:
18 Az jesm svidetelstvujaj o Mne Samem, i svidetelstvujet o Mne poslavyj Ma Otec.
19 Glagolachu že Jemu: gde jesť Otec Tvoj? Otvešča Iisus: ni Mene veste, ni Otca Mojego: ašče Ma byste vedali, i Otca Mojego vedali byste.
20 Sija glagolgoly glagola Iisus v gazofilakii, učja v cerkvi: i niktože jat Jego, jako ne u be prišel čas Jego.
21 Reče že im paki Iisus: Az idu, i vzyščete Mene, i vo grese vašem umrete: amože Az idu, vy ne možete priiti.
22 Glagolachu ubo Iudeje: jeda Sja Sam ubijet, jako glagolet: amože Az idu, vy ne možete priiti?
23 I reče im: vy ot nižnich jeste, Az ot vyšnich jesm: vy ot mira sego jeste, Az nesm ot mira sego:
24 rech ubo vam, jako umrete vo gresech vašich: ašče bo ne imete very, jako Az jesm, umrete vo gresech vašich.
25 Glagolachu ubo Jemu: Ty kto jesi? I reče im Iisus: Načatok, jako i glagolju vam:
26 mnoga imam o vas glagolati i suditi: no Poslavyj Ma istinen jesť, i Az, jaže slyšach ot Nego, sija glagolju v mire.
27 Ne razumeša (ubo), jako Otca im glagolaše.
28 Reče že im Iisus: jegda voznesete Syna Čelovečeskago, togda urazumejete, jako Az jesm, i o Sebe ničesože tvorju, no, jakože nauči Ma Otec Moj, sija glagolju:
29 i poslavyj Ma so Mnoju jesť: ne ostavi Mene jedinago Otec, jako Az ugodnaja Jemu vsegda tvorju.
30 Sija Jemu glagoljušču, mnozi verovaša v Nego.
31 Glagolaše ubo Iisus k verovavšym Jemu Iudeom: ašče vy prebudete vo slovesi Mojem, voistinnu učenicy Moi budete
32 i urazumejete istinu, i istina svobodit vy.
33 Otveščaša (i reša) Jemu: sema Avraamle jesmy i ni komuže rabotachom nikoliže: kako Ty glagoleši, jako svobodni budete?
34 Otvešča im Iisus: amiň, amiň glagolju vam, jako vsjak tvorjaj grech rab jesť grecha:
35 rab že ne prebyvaet v domu vo vek: syn prebyvaet vo vek:
36 ašče ubo Syn vy svobodit, voistinnu svobodni budete:
37 vem, jako sema Avraamle jeste: no iščete Mene ubiti, jako slovo Moje ne vmeščaetsja v vy:
38 Az, ježe videch u Otca Mojego, glagolju: i vy ubo, ježe videste u otca vašego, tvorite.
39 Otveščaša i reša Jemu: otec naš Avraam jesť. Glagola im Iisus: ašče čada Avraamlja byste byli, dela Avraamlja byste tvorili:
40 nyne že iščete Mene ubiti, Čeloveka, iže istinu vam glagolach, juže slyšach ot Boga: sego Avraam nesť sotvoril:
41 vy tvorite dela otca vašego. Reša že Jemu: my ot ljubodejanija nesmy roždeni: jedinago Otca imamy, Boga.
42 Reče že im Iisus: ašče Bog Otec vaš (by) byl, ljubili byste (ubo) Mene: Az bo ot Boga izydoch i priidoch: ne o Sebe bo priidoch, no Toj Ma posla:
43 počto besedy Mojeja ne razumejete? Jako ne možete slyšati slovese Mojego:
44 vy otca (vašego) diavola jeste, i pochoti otca vašego choščete tvoriti: on čelovekoubijca be iskoni i vo istine ne stoit, jako nesť istiny v nem: jegda glagolet lžu, ot svoich glagolet, jako lož jesť i otec lži:
45 Az že zane istinu glagolju, ne verujete Mne:
46 kto ot vas obličaet Ma o grese? Ašče li istinu glagolju, počto vy ne verujete Mne?
47 Iže jesť ot Boga, glagolgolov Božiich poslušaet: sego radi vy ne poslušaete, jako ot Boga neste.
48 Otveščaša ubo Iudeje i reša Jemu: ne dobre li my glagolem, jako Samarjanin jesi Ty i besa imaši?
49 Otvešča Iisus: Az besa ne imam, no čtu Otca Mojego, i vy ne čtete Mene:
50 Az že ne išču slavy Mojeja: jesť Iščja i Suďa:
51 amiň, amiň glagolju vam: ašče kto slovo Moje sobljudet, smerti ne imať videti vo veki.
52 Reša ubo Jemu Židove: nyne razumechom, jako besa imaši: Avraam umre i prorocy, i Ty glagoleši: ašče kto slovo Moje sobljudet, smerti ne imať vkusiti vo veki:
53 jeda Ty bolij jesi otca našego Avraama, iže umre? I prorocy umroša: kogo Sebe Sam Ty tvoriši?
54 Otvešča Iisus: ašče Az slavljusja Sam, slava Moja ničesože jesť: jesť Otec Moj slavjaj Ma, Jegože vy glagolete, jako Bog vaš jesť:
55 i ne poznaste Jego, Az že vem Jego: i ašče reku, jako ne vem Jego, budu podoben vam lož: no vem Jego i slovo Jego sobljudaju:
56 Avraam otec vaš rad by byl, daby videl deň Moj: i vide i vozradovasja.
57 Reša ubo Iudeje k Nemu: pjatidesjat let ne u imaši, i Avraama li jesi videl?
58 Reče (že) im Iisus: amiň, amiň glagolju vam: prežde daže Avraam ne bysť, Az jesm.
59 Vzjaša ubo kamenije, da vergut Naň: Iisus že skrysja i izyde iz cerkve, prošed posrede ich: i mimochoždaše tako.

9

1 I mimoidyj vide čeloveka slepa ot roždestva.
2 I voprosiša Jego učenicy Jego, glagoljušče: Ravvi, kto sogreši, sej li, ili roditelja jego, jako slep rodisja?
3 Otvešča Iisus: ni sej sogreši, ni roditelja jego, no da javjatsja dela Božija na nem:
4 mne podobaet delati dela Poslavšago Ma, dondeže deň jesť: priidet nošč, jegda niktože možet delati:
5 jegda v mire jesm, svet jesm miru.
6 Sija rek, pljunu na zemlju, i sotvori brenije ot pljunovenija, i pomaza oči brenijem slepomu,
7 i reče jemu: idi, umyjsja v kupeli Siloamste, ježe skazaetsja poslan. Ide ubo i umysja, i priide viďa.
8 Sosedi že i iže bjachu videli jego prežde, jako slep be, glagolachu: ne sej li jesť seďaj i prosjaj?
9 Ovii glagolachu, jako sej jesť: inii že (glagolachu), jako podoben jemu jesť. On (že) glagolaše, jako az jesm.
10 Glagolachu že jemu: kako ti otverzostesja oči?
11 Otvešča on i reče: Čelovek naricaemyj Iisus brenije sotvori i pomaza oči moi i reče mi: idi v kupel Siloamlju i umyjsja. Šed že i umyvsja, prozrech.
12 Reša ubo jemu: kto Toj jesť? Glagola: ne vem.
13 Vedoša (že) jego k fariseom, iže be inogda slep.
14 Be že subbota, jegda sotvori brenije Iisus i otverze jemu oči.
15 Paki že voprošachu jego i fariseje, kako prozre. On že reče im: brenije položi mne na oči, i umychsja, i vižu.
16 Glagolachu ubo ot farisej necyi: nesť Sej ot Boga Čelovek, jako subbotu ne chranit. Ovii glagolachu: kako možet čelovek grešen siceva znamenija tvoriti? I rasprja be v nich.
17 Glagolachu (ubo) slepcu paki: ty čto glagoleši o Nem, jako otverze oči tvoi? On že reče, jako prorok jesť.
18 Ne jaša ubo very Iudeje o nem, jako slep be i prozre, dondeže vozglasiša roditelja togo prozrevšago
19 i voprosiša ja, glagoljušče: sej li jesť syn vaju, jegože vy glagolete, jako slep rodisja? Kako ubo nyne vidit?
20 Otveščasta (že) im roditelja jego i resta: vemy, jako sej jesť syn naju i jako slep rodisja:
21 kako že nyne vidit, ne vemy, ili kto otverze jemu oči, my ne vemy: sam vozrast imať, samogo voprosite, sam o sebe da glagolet.
22 Sija rekosta roditelja jego, jako bojastasja Židov: uže bo bjachu složilisja Židove, da, ašče kto Jego ispovesť Christa, otlučen ot sonmišča budet:
23 sego radi roditelja jego rekosta, jako vozrast imať, samogo voprosite.
24 Vozglasiša že vtoriceju čeloveka, iže be slep, i reša jemu: dažď slavu Bogu: my vemy, jako Čelovek Sej grešen jesť.
25 Otvešča ubo on i reče: ašče grešen jesť, ne vem: jedino vem, jako slep bech, nyne že vižu.
26 Reša že jemu paki: čto sotvori tebe? Kako otverze oči tvoi?
27 Otvešča im: rekoch vam uže, i ne slyšaste: čto paki choščete slyšati? Jeda i vy učenicy Jego choščete byti?
28 Oni že ukoriša jego i reša (emu): ty učenik jesi Togo: my že Moiseovy jesmy učenicy:
29 my vemy, jako Moiseovi glagola Bog, Sego že ne vemy, otkudu jesť.
30 Otvešča čelovek i reče im: o sem bo divno jesť, jako vy ne veste, otkudu jesť, i otverze oči moi:
31 vemy že, jako grešniki Bog ne poslušaet, no ašče kto Bogočtec jesť i volju Jego tvorit, togo poslušaet:
32 ot veka nesť slyšano, jako kto otverze oči slepu roždenu:
33 ašče ne by byl Sej ot Boga, ne mogl by tvoriti ničesože.
34 Otveščaša i reša jemu: vo gresech ty rodilsja jesi ves, i ty li ny učiši? I izgnaša jego von.
35 Uslyša Iisus, jako izgnaša jego von, i obret jego, reče jemu: ty veruješi li v Syna Božija?
36 Otvešča on i reče: i kto jesť, Gospodi, da veruju v Nego?
37 Reče že jemu Iisus: i videl jesi Jego, i Glagoljaj s toboju Toj jesť.
38 On že reče: veruju, Gospodi. I poklonisja Jemu.
39 I reče Iisus: na sud Az v mir sej priidoch, da neviďaščii viďat, i viďaščii slepi budut.
40 I slyšaša ot farisej sija suščii s Nim i reša Jemu: jeda i my slepi jesmy?
41 Reče im Iisus: ašče byste slepi byli, ne byste imeli grecha: nyne že glagolete, jako vidim, grech ubo vaš prebyvaet.

10

1 Amiň, amiň glagolju vam: ne vchoďaj dvermi vo dvor ovčij, no prelazja inude, toj tať jesť i razbojnik:
2 a vchoďaj dvermi pastyr jesť ovcam:
3 semu dvernik otverzaet, i ovcy glas jego slyšat, i svoja ovcy glašaet po imeni, i izgonit ich:
4 i jegda svoja ovcy iždenet, pred nimi chodit: i ovcy po nem idut, jako veďat glas jego:
5 po čuždem že ne idut, no bežat ot nego, jako ne znajut čuždago glasa.
6 Siju pritču reče im Iisus: oni že ne razumeša, čto bjaše, jaže glagolaše im.
7 Reče že paki im Iisus: amiň, amiň glagolju vam, jako Az jesm dver ovcam.
8 Vsi, jeliko (ich) priide prežde Mene, tatije suť i razbojnicy: no ne poslušaša ich ovcy.
9 Az jesm dver: Mnoju ašče kto vnidet, spasetsja, i vnidet i izydet, i pažiť obrjaščet.
10 Tať ne prichodit, razve da ukradet i ubijet i pogubit: az priidoch, da život imut i lišše imut.
11 Az jesm pastyr dobryj: pastyr dobryj dušu svoju polagaet za ovcy:
12 a naemnik, iže nesť pastyr, jemuže ne suť ovcy svoja, vidit volka grjadušča i ostavljaet ovcy i begaet, i volk raschitit ich i raspudit ovcy:
13 a naemnik bežit, jako naemnik jesť i neradit o ovcach.
14 Az jesm pastyr dobryj: i znaju Moja, i znajut Ma Moja:
15 jakože znaet Ma Otec, i Az znaju Otca: i dušu Moju polagaju za ovcy.
16 I iny ovcy imam, jaže ne suť ot dvora sego, i tyja Mi podobaet privesti: i glas Moj uslyšat, i budet jedino stado (i) jedin Pastyr.
17 Sego radi Ma Otec ljubit, jako Az dušu Moju polagaju, da paki priimu ju:
18 niktože vozmet ju ot Mene, no Az polagaju ju o Sebe: oblasť imam položiti ju i oblasť imam paki prijati ju: siju zapoveď prijach ot Otca Mojego.
19 Rasprja že paki bysť vo Iudejech za slovesa sija.
20 Glagolachu že mnozi ot nich: besa imať i neistov jesť: čto Jego poslušaete?
21 Inii glagolachu: sii glagolgoli ne suť besnujuščagosja: jeda možet bes slepym oči otversti?
22 Byša že (togda) obnovlenija vo Ijerusalimech, i zima be.
23 I choždaše Iisus v cerkvi, v pritvore Solomoni.
24 Obydoša že Jego Iudeje i glagolachu Jemu: dokole dušy našja vzemleši? Ašče Ty jesi Christos, rcy nam ne obinujasja.
25 Otvešča im Iisus: rech vam, i ne verujete: dela, jaže Az tvorju o imeni Otca Mojego, ta svidetelstvujut o Mne:
26 no vy ne verujete, neste bo ot ovec Moich, jakože rech vam:
27 ovcy Moja glasa Mojego slušajut, i Az znaju ich, i po Mne grjadut:
28 i Az život večnyj dam im, i ne pogibnut vo veki, i ne voschitit ich niktože ot ruki Mojeja:
29 Otec Moj, Iže dade Mne, bolij vsech jesť, i niktože možet voschititi ich ot ruki Otca Mojego:
30 Az i Otec jedino jesma.
31 Vzjaša že kamenije paki Iudeje, da pobijut Jego.
32 Otvešča im Iisus: mnoga dobra dela javich vam ot Otca Mojego: za koje ich delo kamenije meščete na Ma?
33 Otveščaša Jemu Iudeje, glagoljušče: o dobre dele kamenije ne meščem na Ťja, no o chule, jako Ty, čelovek syj, tvoriši Sebe Boga.
34 Otvešča im Iisus: nesť li pisano v zakone vašem: Az rech: bozi jeste?
35 Ašče onych reče bogov, k nimže slovo Božije bysť, i ne možet razoritisja Pisanije:
36 Jegože Otec svjati i posla v mir, vy glagolete, jako chulu glagoleši, zane rech: Syn Božij jesm.
37 Ašče ne tvorju dela Otca Mojego, ne imite Mi very:
38 ašče li tvorju, ašče i Mne ne verujete, delom (Moim) verujte: da razumejete i verujete, jako vo Mne Otec, i Az v Nem.
39 Iskachu ubo paki jati Jego: i izyde ot ruk ich,
40 i ide paki na on pol Iordana, na mesto, ideže be Ioann prežde kresťja, i prebysť tu.
41 I mnozi priidoša k Nemu i glagolachu, jako Ioann ubo znamenija ne sotvori ni jedinago: vsja že, jelika reče Ioann o Sem, istinna bjachu.
42 I mnozi verovaša v Nego tu.

11

1 Be že nekto bolja Lazar ot Vifanii, ot vesi Mariiny i Marfy sestry jeja.
2 Be že Maria pomazavšaja Gospoda mirom i oteršaja noze Jego vlasy svoimi, jejaže brat Lazar boljaše.
3 Poslaste ubo sestre k Nemu, glagoljušče: Gospodi, se, jegože ljubiši, bolit.
4 Slyšav že Iisus reče: sija bolezň nesť k smerti, no o slave Božii, da proslavitsja Syn Božij jeja radi.
5 Ljubljaše že Iisus Marfu i sestru jeja i Lazarja.
6 Jegda že uslyša, jako bolit, togda prebysť na nemže be meste dva dni.
7 Potom že glagola učenikom: idem vo Iudeju paki.
8 Glagolaša Jemu učenicy: Ravvi, nyne iskachu Tebe kamenijem pobiti Iudeje, i paki li ideši tamo?
9 Otvešča Iisus: ne dva li nadesjate časa jesta vo dni? Ašče kto chodit vo dni, ne potknetsja, jako svet mira sego vidit:
10 ašče že kto chodit v nošči, potknetsja, jako nesť sveta v nem.
11 Sija reče i posem glagola im: Lazar drug naš uspe: no idu, da vozbužu jego.
12 Reša ubo učenicy Jego: Gospodi, ašče uspe, spasen budet.
13 Reče že Iisus o smerti jego: oni že mneša, jako o uspenii sna glagolet.
14 Togda reče im Iisus ne obinujasja: Lazar umre:
15 i radujusja vas radi, da verujete, jako ne bech tamo: no idem k nemu.
16 Reče že Foma, glagolemyj Bliznec, učenikom: idem i my, da umrem s nim.
17 Prišed že Iisus, obrete jego četyri dni uže imušča vo grobe.
18 Be že Vifania bliz Ijerusalima, jako stadij pjaťnadesjať,
19 i mnozi ot Iudej bjachu prišli k Marfe i Marii, da utešat ich o brate jeju.
20 Marfa ubo jegda uslyša, jako Iisus grjadet, srete Jego: Maria že doma seďaše.
21 Reče že Marfa ko Iisusu: Gospodi, ašče by jesi zde byl, ne by brat moj umerl:
22 no i nyne vem, jako jelika ašče prosiši ot Boga, dast Tebe Bog.
23 Glagola jej Iisus: voskresnet brat tvoj.
24 Glagola Jemu Marfa: vem, jako voskresnet v voskrešenije, v poslednij deň.
25 Reče (že) jej Iisus: Az jesm voskrešenije i život: verujaj v Ma, ašče i umret, oživet:
26 i vsjak živyj i verujaj v Ma ne umret vo veki. Jemleši li veru semu?
27 Glagola Jemu: jej, Gospodi: az verovach, jako Ty jesi Christos Syn Božij, iže v mir grjadyj.
28 I sija rekši, ide i priglasi Mariju sestru svoju taj, rekši: Učitel prišel jesť i glašaet ťja.
29 Ona (že) jako uslyša, vosta skoro i ide k Nemu.
30 Ne uže bo be prišel Iisus v ves, no be na meste, ideže srete Jego Marfa.
31 Iudeje (že) ubo suščii s neju v domu i utešajušče ju, videvše Mariju, jako skoro vosta i izyde, po nej idoša, glagoljušče, jako idet na grob, da plačet tamo.
32 Maria že jako priide, ideže be Iisus, videvši Jego, pade Jemu na nogu, glagoljušči Jemu: Gospodi, ašče by jesi byl zde, ne by umerl moj brat.
33 Iisus ubo, jako vide ju plačuščusja i prišedšyja s neju Iudei plačuščja, zapreti duchu i vozmutisja Sam
34 i reče: gde položiste jego? Glagolaša Jemu: Gospodi, priidi i vižď.
35 Proslezisja Iisus.
36 Glagolachu ubo Židove: vižď, kako ljubljaše jego.
37 Necyi že ot nich reša: ne možaše li Sej, otverzyj oči slepomu, sotvoriti, da i sej ne umret?
38 Iisus že paki preťja v sebe, priide ko grobu. Be že peščera, i kameň ležaše na nej.
39 Glagola Iisus: vozmite kameň. Glagola Jemu sestra umeršago Marfa: Gospodi, uže smerdit: četverodneven bo jesť.
40 Glagola jej Iisus: ne rech li ti, jako ašče veruješi, uzriši slavu Božiju?
41 Vzjaša ubo kameň, ideže be umeryj ležja. Iisus že vozvede oči gore i reče: Otče, chvalu Tebe vozdaju, jako uslyšal jesi Ma:
42 Az že vedech, jako vsegda Ma poslušaeši: no naroda radi stojaščago okrest rech, da veru imut, jako Ty Ma poslal jesi.
43 I sija rek, glasom velikim vozzva: Lazare, grjadi von.
44 I izyde umeryj, objazan rukama i nogama ukrojem, i lice jego ubrusom objazano. Glagola im Iisus: razrešite jego i ostavite iti.
45 Mnozi ubo ot Iudej prišedšii k Marii i videvše, jaže sotvori Iisus, verovaša v Nego:
46 necyi že ot nich idoša k fariseom i rekoša im, jaže sotvori Iisus.
47 Sobraša ubo archijereje i fariseje sonm i glagolachu: čto sotvorim? Jako Čelovek Sej mnoga znamenija tvorit:
48 ašče ostavim Jego tako, vsi uverujut v Nego: i priidut Rimljane i vozmut mesto i jazyk naš.
49 Jedin že nekto ot nich Kaiafa, archijerej syj letu tomu, reče im: vy ne veste ničesože,
50 ni pomyšljaete, jako une jesť nam, da jedin čelovek umret za ljudi, a ne ves jazyk pogibnet.
51 Sego že o sebe ne reče, no archijerej syj letu tomu, proreče, jako choťjaše Iisus umreti za ljudi,
52 i ne tokmo za ljudi, no da i čada Božija rastočenaja soberet vo jedino.
53 Ot togo ubo dne soveščaša, da ubijut Jego.
54 Iisus že ktomu ne jave choždaše vo Iudejech, no ide ottudu vo stranu bliz pustyni, vo Jefrem naricaemyj grad, i tu choždaše so učeniki Svoimi.
55 Be že bliz Pascha Iudejska, i vzydoša mnozi vo Ijerusalim ot stran prežde Paschi, da očisťjatsja.
56 Iskachu ubo Iisusa i glagolachu k sebe, v cerkvi stojašče: čto mnitsja vam, jako ne imať li priiti v prazdnik?
57 Daša že archijereje i fariseje zapoveď, da ašče kto oščutit (Ego), gde budet, povesť, jako da imut Jego.

12

1 Iisus že prežde šesti dnij Paschi priide v Vifaniju, ideže be Lazar umeryj, jegože voskresi ot mertvych.
2 Sotvoriša že Jemu večerju tu, i Marfa služaše: Lazar že jedin be ot vozležaščich s Nim.
3 Maria že prijemši litru mira narda pistika mnogocenna, pomaza noze Iisusove, i otre vlasy svoimi noze Jego: chramina že ispolnisja ot voni masti (blagovonnyja).
4 Glagola že jedin ot učenik Jego, Iuda Simonov Iskariotskij, iže choťjaše Jego predati:
5 česo radi miro sije ne prodano bysť na trijech stech peňaz i dano niščym?
6 Sije že reče, ne jako o niščich pečašesja, no jako tať be, i kovčežec imejaše, i vmetaemaja nošaše.
7 Reče že Iisus: ne dejte jeja, da v deň pogrebenija Mojego sobljudet je:
8 niščyja bo vsegda imate s soboju, Mene že ne vsegda imate.
9 Razume že narod mnog ot Iudej, jako tu jesť: i priidoša ne Iisusa radi tokmo, no da i Lazarja viďat, jegože voskresi ot mertvych.
10 Soveščaša že archijereje, da i Lazarja ubijut,
11 jako mnozi jego radi iďachu ot Iudej i verovachu vo Iisusa.
12 Vo utrij (že) deň narod mnog prišedyj v prazdnik, slyšavše, jako Iisus grjadet vo Ijerusalim,
13 prijaša vaia ot finik i izydoša v sretenije Jemu, i zvachu (glagoljušče): osanna, blagosloven grjadyj vo ima Gospodne, Car Izrailev.
14 Obret že Iisus oslja, vsede na ne, jakože jesť pisano:
15 ne bojsja, dšči Sioňa: se, Car tvoj grjadet, seďa na žrebjati osli.
16 Sich že ne razumeša učenicy Jego prežde: no jegda proslavisja Iisus, togda pomanuša, jako sija byša o Nem pisana, i sija sotvoriša Jemu.
17 Svidetelstvovaše ubo narod, iže be (prežde) s Nim, jegda Lazarja vozglasi ot groba i voskresi jego ot mertvych:
18 sego radi i srete Jego narod, jako slyšaša Jego sije sotvorša znamenije.
19 Fariseje ubo reša k sebe: vidite, jako ni kajaže polza jesť? Se, mir po Nem idet.
20 Bjachu že necyi Jellini ot prišedšich, da pokloňatsja v prazdnik:
21 sii ubo pristupiša k Filippu, iže be ot Vifsaidy Galilejskija, i moljachu jego, glagoljušče: gospodi, choščem Iisusa videti.
22 Priide Filipp i glagola Andreovi: i paki Andrej i Filipp glagolasta Iisusovi.
23 Iisus že otvešča ima, glagolja: priide čas, da proslavitsja Syn Čelovečeskij:
24 amiň, amiň glagolju vam: ašče zerno pšenično pad na zemli ne umret, to jedino prebyvaet: ašče že umret, mnog plod sotvorit:
25 ljubjaj dušu svoju pogubit ju, i nenaviďaj duši svojeja v mire sem v život večnyj sochranit ju:
26 ašče kto Mne služit, Mne da posledstvujet, i ideže jesm Az, tu i sluga Moj budet: i ašče kto Mne služit, počtit jego Otec (Moj):
27 nyne duša Moja vozmutisja: i čto reku? Otče, spasi Ma ot časa sego: no sego radi priidoch na čas sej:
28 Otče, proslavi ima Tvoje. Priide že glas s nebese: i proslavich, i paki proslavlju.
29 Narod že stojaj i slyšav, glagolachu: grom bysť. Inii glagolachu: Angel glagola Jemu.
30 Otvešča Iisus i reče: ne Mene radi glas sej bysť, no naroda radi:
31 nyne sud jesť miru semu: nyne kňaz mira sego izgnan budet von:
32 i ašče Az voznesen budu ot zemli, vsja privleku k Sebe.
33 Sije že glagolaše, naznamenuja, kojeju smertiju choťjaše umreti.
34 Otvešča Jemu narod: my slyšachom ot zakona, jako Christos prebyvaet vo veki: kako Ty glagoleši: voznestisja podobaet Synu Čelovečeskomu? Kto jesť Sej Syn Čelovečeskij?
35 Reče že im Iisus: ješče malo vrema svet v vas jesť: chodite, dondeže svet imate, da tma vas ne imet: i choďaj vo tme ne vesť, kamo idet:
36 dondeže svet imate, verujte vo svet, da synove sveta budete. Sija glagola Iisus, i otšed skrysja ot nich.
37 Tolika znamenija sotvoršu Jemu pred nimi, ne verovachu v Nego,
38 da sbudetsja slovo Isaii proroka, ježe reče: Gospodi, kto verova sluchu našemu, i myšca Gospodňa komu otkrysja?
39 Sego radi ne možachu verovati, jako paki reče Isaia:
40 oslepi oči ich i okamenil jesť serdca ich, da ne viďat očima, ni razumejut serdcem, i obraťjatsja, i iscelju ich.
41 Sija reče Isaia, jegda vide slavu Jego i glagola o Nem.
42 Obače ubo i ot kňaz mnozi verovaša v Nego, no farisej radi ne ispovedovachu, da ne iz sonmišč izgnani budut:
43 vozljubiša bo pače slavu čelovečeskuju, neže slavu Božiju.
44 Iisus že vozzva i reče: verujaj v Ma ne verujet v Ma, no v Poslavšago Ma:
45 i viďaj Ma vidit Poslavšago Ma:
46 Az svet v mir priidoch, da vsjak verujaj v Ma vo tme ne prebudet:
47 i ašče kto uslyšit glagolgoly Moja i ne verujet, Az ne suždu jemu: ne priidoch bo, da suždu mirovi, no da spasu mir:
48 otmetajajsja Mene i ne prijemljaj glagolgol Moich imať suďaščago jemu: slovo, ježe glagolach, to sudit jemu v poslednij deň:
49 jako Az ot Sebe ne glagolach, no poslavyj Ma Otec, Toj Mne zapoveď dade, čto reku i čto vozglagolju:
50 i vem, jako zapoveď Jego život večnyj jesť: jaže ubo Az glagolju, jakože reče Mne Otec, tako glagolju.

13

1 Prežde že prazdnika Paschi, vedyj Iisus, jako priide Jemu čas, da prejdet ot mira sego ko Otcu, vozljubl Svoja suščyja v mire, do konca vozljubi ich.
2 I večeri byvšej, diavolu uže vloživšu v serdce Iude Simonovu Iskariotskomu, da Jego predast,
3 vedyj Iisus, jako vsja dade Jemu Otec v ruce, i jako ot Boga izyde i k Bogu grjadet:
4 vosta ot večeri i položi rizy, i prijem lention, prepojasasja:
5 potom vlija vodu vo umyvalnicu i načat umyvati nogi učenikom i otirati lentijem, imže be prepojasan.
6 Priide že k Simonu Petru, i glagola Jemu toj: Gospodi, Ty li moi umyeši noze?
7 Otvešča Iisus i reče jemu: ježe Az tvorju, ty ne vesi nyne, urazumeješi že po sich.
8 Glagola Jemu Petr: ne umyeši nogu mojeju vo veki. Otvešča jemu Iisus: ašče ne umyju tebe, ne imaši časti so Mnoju.
9 Glagola Jemu Simon Petr: Gospodi, ne noze moi tokmo, no i ruce i glavu.
10 Glagola jemu Iisus: izmovennyj ne trebujet, tokmo noze umyti, jesť bo ves čist: i vy čisti jeste, no ne vsi.
11 Veďaše bo predajuščago Jego: sego radi reče, jako ne vsi čisti jeste.
12 Jegda že umy nogi ich, prijat rizy Svoja, vozleg paki, reče im: veste li, čto sotvorich vam?
13 Vy glašaete Ma Učitelja i Gospoda, i dobre glagolete: jesm bo.
14 Ašče ubo Az umych vaši noze, Gospoď i Učitel, i vy dolžni jeste drug drugu umyvati noze:
15 obraz bo dach vam, da, jakože Az sotvorich vam, i vy tvorite.
16 Amiň, amiň glagolju vam: nesť rab bolij gospoda svojego, ni poslannik bolij poslavšago jego.
17 Ašče sija veste, blaženi jeste, ašče tvorite ja.
18 Ne o vsech vas glagolju: Az (bo) vem, ichže izbrach: no da Pisanije sbudetsja: jadyj so Mnoju chleb vozdviže na Ma pjatu svoju.
19 Otsele glagolju vam, prežde daže ne budet, da, jegda budet, veru imete, jako Az jesm.
20 Amiň, amiň glagolju vam: prijemljaj, ašče kogo poslju, Mene prijemlet: a prijemljaj Mene prijemlet Poslavšago Ma.
21 Sija rek Iisus vozmutisja duchom i svidetelstvova i reče: amiň, amiň glagolju vam, jako jedin ot vas predast Ma.
22 Szirachusja ubo meždu soboju učenicy, nedoumejuščesja, o kom glagolet.
23 Be že jedin ot učenik Jego vozležja na lone Iisusove, jegože ljubljaše Iisus:
24 pomanu že semu Simon Petr voprositi, kto by byl, o nemže glagolet.
25 Napad že toj na persi Iisusovy, glagola Jemu: Gospodi, kto jesť?
26 Otvešča Iisus: toj jesť, jemuže Az omočiv chleb podam. I omoč chleb, dade Iude Simonovu Iskariotskomu.
27 I po chlebe togda vnide v oň satana. Glagola ubo jemu Iisus: ježe tvoriši, sotvori skoro.
28 Sego že niktože razume ot vozležaščich, k česomu reče jemu.
29 Necyi že mňachu, poneže kovčežec imaše Iuda, jako glagolet jemu Iisus: kupi, ježe trebujem na prazdnik: ili niščym da nečto dast.
30 Priim že on chleb, abije izyde: be že nošč. Jegda izyde,
31 glagola Iisus: nyne proslavisja Syn Čelovečeskij, i Bog proslavisja o Nem:
32 ašče Bog proslavisja o Nem, i Bog proslavit Jego v Sebe, i abije proslavit Jego.
33 Čadca, ješče s vami malo jesm: vzyščete Mene, i jakože rech Iudeom, jako amože Az idu, vy ne možete priiti: i vam glagolju nyne.
34 Zapoveď novuju daju vam, da ljubite drug druga: jakože vozljubich vy, da i vy ljubite sebe:
35 o sem razumejut vsi, jako Moi učenicy jeste, ašče ljubov imate meždu soboju.
36 Glagola Jemu Simon Petr: Gospodi, kamo ideši? Otvešča jemu Iisus: amože (Az) idu, ne možeši nyne po Mne iti: posledi že po Mne ideši.
37 Glagola Jemu Petr: Gospodi, počto ne mogu nyne po Tebe iti? (nyne) dušu moju za Ťja položu.
38 Otvešča jemu Iisus: dušu li tvoju za Ma položiši? Amiň, amiň glagolju tebe: ne vozglasit alektor, dondeže otveržešisja Mene trišči.

14

1 Da ne smuščaetsja serdce vaše: verujte v Boga, i v Ma verujte:
2 v domu Otca Mojego obiteli mnogi suť: ašče li že ni, rekl bych vam: idu ugotovati mesto vam:
3 i ašče ugotovlju mesto vam, paki priidu i poimu vy k Sebe, da ideže jesm Az, i vy budete:
4 i amože Az idu, veste, i puť veste.
5 Glagola Jemu Foma: Gospodi, ne vemy, kamo ideši: i kako možem puť vedeti?
6 Glagola jemu Iisus: Az jesm puť i istina i život: niktože priidet ko Otcu, tokmo Mnoju:
7 ašče Ma byste znali, i Otca Mojego znali byste (ubo): i otsele poznaste Jego, i videste Jego.
8 Glagola Jemu Filipp: Gospodi, pokaži nam Otca, i dovlejet nam.
9 Glagola jemu Iisus: toliko vrema s vami jesm, i ne poznal jesi Mene, Filippe? Videvyj Mene vide Otca: i kako ty glagoleši: pokaži nam Otca?
10 Ne veruješi li, jako Az vo Otce, i Otec vo Mne jesť? Glagolgoly, jaže Az glagolju vam, o Sebe ne glagolju: Otec že vo Mne prebyvajaj, Toj tvorit dela:
11 verujte Mne, jako Az vo Otce, i Otec vo Mne: ašče li že ni, za ta dela veru imite Mi.
12 Amiň, amiň glagolju vam: verujaj v Ma, dela, jaže Az tvorju, i toj sotvorit, i bolša sich sotvorit: jako Az ko Otcu Mojemu grjadu:
13 i ježe ašče čto prosite (ot Otca) vo ima Moje, to sotvorju, da proslavitsja Otec v Syne:
14 (i) ašče česo prosite vo ima Moje, Az sotvorju.
15 Ašče ljubite Ma, zapovedi Moja sobljudite,
16 i Az umolju Otca, i inogo Utešitelja dast vam, da budet s vami v vek,
17 Duch istiny, Jegože mir ne možet prijati, jako ne vidit Jego, niže znaet Jego: vy že znaete Jego, jako v vas prebyvaet i v vas budet.
18 Ne ostavlju vas siry: priidu k vam:
19 ješče malo, i mir ktomu ne uvidit Mene: vy že uvidite Ma, jako Az živu, i vy živi budete:
20 v toj deň urazumejete vy, jako Az vo Otce Mojem, i vy vo Mne, i Az v vas.
21 Imejaj zapovedi Moja i sobljudajaj ich, toj jesť ljubjaj Ma: a ljubjaj Ma vozljublen budet Otcem Moim, i Az vozljublju jego i javljusja jemu Sam.
22 Glagola Jemu Iuda ne Iskariotskij: Gospodi, i čto bysť, jako nam choščeši javitisja, a ne mirovi?
23 Otvešča Iisus i reče jemu: ašče kto ljubit Ma, slovo Moje sobljudet: i Otec Moj vozljubit jego, i k nemu priidema i obitel u nego sotvorima:
24 ne ljubjaj Ma sloves Moich ne sobljudaet: i slovo, ježe slyšaste, nesť Moje, no poslavšago Ma Otca.
25 Sija glagolach vam v vas syj:
26 Utešitel že, Duch Svjatyj, Jegože poslet Otec vo ima Moje, toj vy naučit vsemu i vospomanet vam vsja, jaže rech vam.
27 Mir ostavljaju vam, mir Moj daju vam: ne jakože mir daet, Az daju vam. Da ne smuščaetsja serdce vaše, ni ustrašaet.
28 Slyšaste, jako Az rech vam: idu i priidu k vam. Ašče byste ljubili Ma, vozradovalisja byste (ubo), jako rech: idu ko Otcu: jako Otec Moj bolij Mene jesť.
29 I nyne rech vam, prežde daže ne budet, da, jegda budet, veru imete.
30 Ktomu ne mnogo glagolju s vami: grjadet bo sego mira kňaz i vo Mne ne imať ničesože.
31 No da razumejet mir, jako ljublju Otca, i jakože zapoveda Mne Otec, tako tvorju: vostanite, idem otsjudu.

15

1 Az jesm loza istinnaja, i Otec Moj delatel jesť:
2 vsjaku rozgu o Mne ne tvorjaščuju ploda, izmet ju: i vsjaku tvorjaščuju plod, otrebit ju, da množajšij plod prineset.
3 Uže vy čisti jeste za slovo, ježe glagolach vam.
4 Budite vo Mne, i Az v vas. Jakože rozga ne možet ploda sotvoriti o sebe, ašče ne budet na loze, tako i vy, ašče vo Mne ne prebudete.
5 Az jesm loza, vy (že) roždije: (i) iže budet vo Mne, i Az v nem, toj sotvorit plod mnog, jako bez Mene ne možete tvoriti ničesože:
6 ašče kto vo Mne ne prebudet, izveržetsja von, jakože rozga, i izsyšet: i sobirajut ju i vo ogň vlagajut, i sgaraet:
7 ašče prebudete vo Mne i glagolgoly Moi v vas prebudut, jegože ašče choščete, prosite, i budet vam:
8 o sem proslavisja Otec Moj, da plod mnog sotvorite i budete Moi učeniicy.
9 Jakože vozljubi Ma Otec, i Az vozljubich vas: budite v ljubvi Mojej:
10 ašče zapovedi Moja sobljudete, prebudete v ljubvi Mojej, jakože Az zapovedi Otca Mojego sobljudoch i prebyvaju v Jego ljubvi.
11 Sija glagolach vam, da radosť Moja v vas budet i radosť vaša ispolnitsja.
12 Sija jesť zapoveď Moja, da ljubite drug druga, jakože vozljubich vy:
13 bolši seja ljubve niktože imať, da kto dušu svoju položit za drugi svoja.
14 Vy druzi Moi jeste, ašče tvorite, jelika Az zapovedaju vam:
15 ne ktomu vas glagolju raby, jako rab ne vesť, čto tvorit gospoď jego: vas že rekoch drugi, jako vsja, jaže slyšach ot Otca Mojego, skazach vam.
16 Ne vy Mene izbraste, no Az izbrach vas i položich vas, da vy idete i plod prinesete, i plod vaš prebudet, da, jegože ašče prosite ot Otca vo ima Moje, dast vam.
17 Sija zapovedaju vam, da ljubite drug druga.
18 Ašče mir vas nenavidit, vedite, jako Mene prežde vas voznenavide:
19 ašče ot mira byste byli, mir ubo svoje ljubil by: jakože ot mira neste, no Az izbrach vy ot mira, sego radi nenavidit vas mir.
20 Pominajte slovo, ježe Az rech vam: nesť rab bolij gospoda svojego: ašče Mene izgnaša, i vas izženut: ašče slovo Moje sobljudoša, i vaše sobljudut:
21 no sija vsja tvorjat vam za ima Moje, jako ne veďat Poslavšago Ma.
22 Ašče ne bych prišel i glagolal im, grecha ne byša imeli: nyne že viny ne imut o grese svojem:
23 nenaviďaj Mene, i Otca Mojego nenavidit:
24 ašče del ne bych sotvoril v nich, ichže in niktože sotvori, grecha ne byša imeli: nyne že i videša, i voznenavideša Mene i Otca Mojego:
25 no da sbudetsja slovo, pisannoje v zakone ich, jako voznenavideša Ma tune.
26 Jegda že priidet Utešitel, Jegože Az poslju vam ot Otca, Duch istiny, Iže ot Otca ischodit, Toj svidetelstvujet o Mne:
27 i vy že svidetelstvujete, jako iskoni so Mnoju jeste.

16

1 Sija glagolach vam, da ne soblaznitesja.
2 Ot sonmišč iždenut vy: no priidet čas, da vsjak, iže ubijet vy, vozmnitsja službu prinositi Bogu:
3 i sija sotvorjat, jako ne poznaša Otca, ni Mene.
4 No sija glagolach vam, da, jegda priidet čas, vospomanete sija, jako Az rech vam: sich že vam isperva ne rech, jako s vami bech.
5 Nyne že idu k Poslavšemu Ma, i niktože ot vas voprošaet Mene: kamo ideši?
6 No jako sija glagolach vam, skorbi ispolnich serdca vaša.
7 No Az istinu vam glagolju: une jesť vam, da Az idu: ašče bo ne idu Az, Utešitel ne priidet k vam: ašče (li) že idu, poslju Jego k vam,
8 i prišed On obličit mir o grese i o pravde i o sude:
9 o grese ubo, jako ne verujut v Ma:
10 o pravde že, jako ko Otcu Mojemu idu, i ktomu ne vidite Mene:
11 o sude že, jako kňaz mira sego osužden bysť.
12 Ješče mnogo imam glagolati vam, no ne možete nositi nyne:
13 jegda že priidet On, Duch istiny, nastavit vy na vsjaku istinu: ne ot Sebe bo glagolati imať, no jelika ašče uslyšit, glagolati imať, i grjaduščaja vozvestit vam:
14 On Ma proslavit, jako ot Mojego priimet i vozvestit vam.
15 Vsja, jelika imať Otec, Moja suť: sego radi rech, jako ot Mojego priimet i vozvestit vam.
16 Vmale, i (ktomu) ne vidite Mene: i paki vmale, i uzrite Ma, jako idu ko Otcu.
17 Reša že ot učenik Jego k sebe: čto jesť sije, ježe glagolet nam: vmale, i ne vidite Mene: i paki vmale, i uzrite Ma: i: jako Az idu ko Otcu?
18 Glagolachu ubo: čto sije jesť, ježe glagolet: vmale? Ne vemy, čto glagolet.
19 Razume že Iisus, jako choťjachu Jego voprošati, i reče im: o sem li sťjazaetesja meždu soboju, jako rech: vmale, i ne vidite Mene: i paki vmale, i uzrite Ma?
20 Amiň, amiň glagolju vam, jako vosplačetesja i vozrydaete vy, a mir vozradujetsja: vy že pečalni budete, no pečal vaša v radosť budet:
21 žena jegda raždaet, skorb imať, jako priide god jeja: jegda že rodit otroča, ktomu ne pomnit skorbi za radosť, jako rodisja čelovek v mir:
22 i vy že pečal imate ubo nyne: paki že uzrju vy, i vozradujetsja serdce vaše, i radosti vašeja niktože vozmet ot vas:
23 i v toj deň Mene ne vosprosite ničesože. Amiň, amiň glagolju vam, jako jelika ašče (česo) prosite ot Otca vo ima Moje, dast vam:
24 dosele ne prosiste ničesože vo ima Moje: prosite, i priimete, da radosť vaša ispolnena budet.
25 Sija v pritčach glagolach vam: no priidet čas, jegda ktomu v pritčach ne glagolju vam, no jave o Otce vozvešču vam.
26 V toj deň vo ima Moje vosprosite, i ne glagolju vam, jako Az umolju Otca o vas:
27 Sam bo Otec ljubit vy, jako vy Mene vozljubiste i verovaste, jako Az ot Boga izydoch.
28 Izydoch ot Otca i priidoch v mir: (i) paki ostavljaju mir i idu ko Otcu.
29 Glagolaša Jemu učenicy Jego: se, nyne ne obinujasja glagoleši, a pritči ni kojejaže ne glagoleši:
30 nyne vemy, jako vesi vsja i ne trebuješi, da kto Ťja voprošaet: o sem verujem, jako ot Boga izšel jesi.
31 Otvešča im Iisus: nyne li verujete?
32 Se, grjadet čas, i nyne priide, da razydetesja kijždo vo svoja i Mene jedinago ostavite: i nesm jedin, jako Otec so Mnoju jesť:
33 sija glagolach vam, da vo Mne mir imate: v mire skorbni budete: no derzajte, (jako) Az pobedich mir.

17

1 Sija glagola Iisus i vozvede oči Svoi na nebo i reče: Otče, priide čas: proslavi Syna Tvojego, da i Syn Tvoj proslavit Ťja:
2 jakože dal jesi Jemu vlasť vsjakija ploti, da vsjako, ježe dal jesi Jemu, dast im život večnyj:
3 se že jesť život večnyj, da znajut Tebe jedinago istinnago Boga, i Jegože poslal jesi Iisus Christa.
4 Az proslavich Ťja na zemli, delo soveršich, ježe dal jesi Mne da sotvorju:
5 i nyne proslavi Ma Ty, Otče, u Tebe Samogo slavoju, juže imech u Tebe prežde mir ne bysť.
6 Javich ima Tvoje čelovekom, ichže dal jesi Mne ot mira: Tvoi beša, i Mne ich dal jesi, i slovo Tvoje sochraniša:
7 nyne razumeša, jako vsja, jelika dal jesi Mne, ot Tebe suť:
8 jako glagolgoly, ichže dal jesi Mne, dach im, i tii prijaša i razumeša voistinnu, jako ot Tebe izydoch, i verovaša, jako Ty Ma poslal jesi.
9 Az o sich molju: ne o (vsem) mire molju, no o tech, ichže dal jesi Mne, jako Tvoi suť:
10 i Moja vsja Tvoja suť, i Tvoja Moja: i proslavichsja v nich:
11 i ktomu nesm v mire, i sii v mire suť, i Az k Tebe grjadu. Otče Svjatyj, sobljudi ich vo ima Tvoje, ichže dal jesi Mne, da budut jedino, jakože (i) My.
12 Jegda bech s nimi v mire, Az sobljudach ich vo ima Tvoje: ichže dal jesi Mne, sochranich, i niktože ot nich pogibe, tokmo syn pogibelnyj, da sbudetsja Pisanije:
13 nyne že k Tebe grjadu, i sija glagolju v mire, da imut radosť Moju ispolnenu v sebe.
14 Az dach im slovo Tvoje, i mir voznenavide ich, jako ne suť ot mira, jakože (i) Az ot mira nesm:
15 ne molju, da vozmeši ich ot mira, no da sobljudeši ich ot neprijazni:
16 ot mira ne suť, jakože (i) Az ot mira nesm:
17 svjati ich vo istinu Tvoju: slovo Tvoje istina jesť.
18 Jakože Mene poslal jesi v mir, i Az poslach ich v mir,
19 i za nich Az svjašču Sebe, da i tii budut svjaščeni vo istinu.
20 Ne o sich že molju tokmo, no i o verujuščich slovese ich radi v Ma,
21 da vsi jedino budut: jakože Ty, Otče, vo Mne, i Az v Tebe, da i tii v Nas jedino budut: da (i) mir veru imet, jako Ty Ma poslal jesi:
22 i Az slavu, juže dal jesi Mne, dach im: da budut jedino, jakože My jedino jesma:
23 Az v nich, i Ty vo Mne: da budut soveršeni vo jedino, i da razumejet mir, jako Ty Ma poslal jesi i vozljubil jesi ich, jakože Mene vozljubil jesi.
24 Otče, ichže dal jesi Mne, chošču, da ideže jesm Az, i tii budut so Mnoju, da viďat slavu Moju, juže dal jesi Mne, jako vozljubil Ma jesi prežde složenija mira.
25 Otče pravednyj, i mir Tebe ne pozna, Az že Ťja poznach, i sii poznaša, jako Ty Ma poslal jesi:
26 i skazach im ima Tvoje, i skažu, da ljuby, jejuže Ma jesi vozljubil, v nich budet, i Az v nich.

18

1 (I) sija rek Iisus, izyde so učeniki Svoimi na on pol potoka Kedrska, ideže be vertograd, v oňže vnide Sam i učenicy Jego:
2 veďaše že Iuda predajaj Jego mesto, jako množiceju sobirašesja Iisus tu so učeniki Svoimi.
3 Iuda ubo prijem spiru i ot archijerej i farisej slugi, priide tamo so svetily i sveščami i oružii.
4 Iisus že vedyj vsja grjaduščaja Naň, izšed reče im: kogo iščete?
5 Otveščaša Jemu: Iisusa Nazorea. Glagola im Iisus: Az jesm. Stojaše že i Iuda, iže predajaše Jego, s nimi.
6 Jegda že reče im: Az jesm, idoša vspjať i padoša na zemli.
7 Paki ubo voprosi ich (Iisus): kogo iščete? Oni že reša: Iisusa Nazorea.
8 Otvešča Iisus: rech vam, jako Az jesm: ašče ubo Mene iščete, ostavite sich iti:
9 da sbudetsja slovo, ježe reče, jako ichže dal jesi Mne, ne pogubich ot nich ni kogože.
10 Simon že Petr, imyj nož, izvleče jego i udari archijereova raba i ureza jemu ucho desnoje: be že ima rabu Malch.
11 Reče ubo Iisus Petrovi: vonzi nož v nožnicu: čašu, juže dade Mne Otec, ne imam li piti jeja?
12 Spira že i tysjaščnik i slugi Iudejstii jaša Iisusa i svjazaša Jego,
13 i vedoša Jego ko Anne perveje: be bo tesť Kaiafe, iže be archijerej letu tomu:
14 be že Kaiafa davyj sovet Iudeom, jako une jesť jedinomu čeloveku umreti za ljudi.
15 Po Iisuse že iďaše Simon Petr i drugij učenik: učenik že toj be znaem archijereovi i vnide so Iisusom vo dvor archijereov:
16 Petr že stojaše pri dverech vne. Izyde ubo učenik toj, iže be znaem archijereovi, i reče dvernice i vvede Petra.
17 Glagola že raba dvernica Petrovi: jeda i ty učenik jesi Čeloveka Sego? Glagola on: nesm.
18 Stojachu že rabi i slugi ogň sotvorše, jako zima be, i grejachusja: be že s nimi Petr stoja i grejasja.
19 Archijerej že voprosi Iisusa o učenicech Jego i o učenii Jego.
20 Otvešča jemu Iisus: Az ne obinujasja glagolach miru: Az vsegda učach na sonmiščich i v cerkvi, ideže vsegda Iudeje snemljutsja, i taj ne glagolach ničesože:
21 čto Ma voprošaeši? Voprosi slyšavšich, čto glagolach im: se, sii veďat, jaže rech Az.
22 Sija že rekšu Jemu, jedin ot predstojaščich slug udari v lanitu Iisusa, rek: tako li otveščavaeši archijereovi?
23 Otvešča jemu Iisus: ašče zle glagolach, svidetelstvuj o zle: ašče li dobre, čto Ma biješi?
24 Posla že Jego Anna svjazana k Kaiafe archijereovi.
25 Be že Simon Petr stoja i grejasja. Reša že jemu: jeda i ty ot učenik Jego jesi? On (že) otveržesja i reče: nesm.
26 Glagola jedin ot rab archijereovych, južika syj, jemuže Petr ureza ucho: ne az li ťja videch v vertograde s Nim?
27 Paki ubo Petr otveržesja, i abije petel vozglasi.
28 Vedoša že Iisusa ot Kaiafy v pretor. Be že utro: i tii ne vnidoša v pretor, da ne oskverňatsja, no da jaďat paschu.
29 Izyde že Pilat k nim von i reče: kuju reč prinosite na Čeloveka Sego?
30 Otveščaša i reša jemu: ašče ne by (byl) Sej zlodej, ne bychom predali Jego tebe.
31 Reče že im Pilat: poimite Jego vy i po zakonu vašemu sudite Jemu. Reša že jemu Iudeje: nam ne dostoit ubiti ni kogože:
32 da slovo Iisusovo sbudetsja, ježe reče, naznamenuja, kojeju smertiju choťjaše umreti.
33 Vnide ubo paki Pilat v pretor i priglasi Iisusa i reče Jemu: Ty li jesi Car Iudejsk?
34 Otvešča jemu Iisus: o sebe li ty sije glagoleši, ili inii tebe rekoša o Mne?
35 Otvešča Pilat: jeda az Židovin jesm? Rod Tvoj i archijereje predaša Ťja mne: čto jesi sotvoril?
36 Otvešča Iisus: Carstvo Moje nesť ot mira sego: ašče ot mira sego bylo by Carstvo Moje, slugi Moi (ubo) podvizalisja byša, da ne predan bych byl Iudeom: nyne že Carstvo Moje nesť otsjudu.
37 Reče že Jemu Pilat: ubo Car li jesi Ty? Otvešča Iisus: ty glagoleši, jako Car jesm Az: Az na sije rodichsja i na sije priidoch v mir, da svidetelstvuju istinu: (i) vsjak, iže jesť ot istiny, poslušaet glasa Mojego.
38 Glagola Jemu Pilat: čto jesť istina? I sije rek, paki izyde ko Iudeom i glagola im: az ni jedinyja viny obretaju v Nem:
39 jesť že obyčaj vam, da jedinago vam otpušču na Paschu: choščete li ubo, (da) otpušču vam Carja Iudejska?
40 Vozopiša že paki vsi, glagoljušče: ne Sego, no Varavvu. Be že Varavva razbojnik.

19

1 Togda ubo Pilat pojat Iisusa i bi (Ego):
2 i voini spletše venec ot ternija, vozložiša Jemu na glavu, i v rizu bagrjanu oblekoša Jego,
3 i glagolachu: radujsja, Carju Iudejskij. I bijachu Jego po lanitoma.
4 Izyde ubo paki von Pilat i glagola im: se, izvoždu Jego vam von, da razumejete, jako v Nem ni jedinyja viny obretaju.
5 Izyde že von Iisus, nosja ternoven venec i bagrjanu rizu. I glagola im: se, Čelovek.
6 Jegda že videša Jego archijereje i slugi, vozopiša glagoljušče: raspni, raspni Jego. Glagola im Pilat: poimite Jego vy i raspnite, az bo ne obretaju v Nem viny.
7 Otveščaša jemu Iudeje: my zakon imamy, i po zakonu našemu dolžen jesť umreti, jako Sebe Syna Božija sotvori.
8 Jegda ubo slyša Pilat sije slovo, pače ubojasja,
9 i vnide v pretor paki i glagola Iisusovi: otkudu jesi Ty? Iisus že otveta ne dade jemu.
10 Glagola že Jemu Pilat: mne li ne glagoleši? Ne vesi li, jako vlasť imam raspjati Ťja i vlasť imam pustiti Ťja?
11 Otvešča Iisus: ne imaši vlasti ni jedinyja na Mne, ašče ne by ti dano svyše: sego radi predavyj Ma tebe bolij grech imať.
12 Ot sego iskaše Pilat pustiti Jego. Iudeje že vopijachu, glagoljušče: ašče Sego pustiši, nesi drug kesarev: vsjak, jaže carja sebe tvorit, protivitsja kesarju.
13 Pilat ubo slyšav sije slovo, izvede von Iisusa i sede na sudišči, na meste glagolemem Lifostroton, jevrejski že Gavvafa.
14 Be že pjatok Pasce, čas že jako šestyj. I glagola Iudeom: se, Car vaš.
15 Oni že vopijachu: vozmi, vozmi, raspni Jego. Glagola im Pilat: Carja li vašego raspnu? Otveščaša archijereje: ne imamy carja tokmo kesarja.
16 Togda ubo predade Jego im, da raspnetsja. Pojemše že Iisusa i vedoša:
17 i nosja krest Svoj, izyde na glagolemoje Lobnoje mesto, ježe glagoletsja jevrejski Golgofa,
18 ideže propjaša Jego i s Nim ina dva sjudu i sjudu, posrede že Iisusa.
19 Napisa že i titla Pilat i položi na kreste. Be že napisano: Iisus Nazorjanin, Car Iudejskij.
20 Sego že titla mnozi čtoša ot Iudej, jako bliz be mesto grada, ideže propjaša Iisusa: i be napisano jevrejski, grečeski, rimski.
21 Glagolachu ubo Pilatu archijereje Iudejstii: ne piši: Car Iudejskij: no jako Sam reče: Car jesm Iudejskij.
22 Otvešča Pilat: ježe pisach, pisach.
23 Voini že, jegda propjaša Iisusa, prijaša rizy Jego i sotvoriša četyri časti, kojemuždo voinu časť, i chiton: be že chiton nešven, svyše istkan ves.
24 Reša že k sebe: ne prederem jego, no metnem žrebija o nem, komu budet: da sbudetsja Pisanije, glagoljuščeje: razdeliša rizy Moja sebe i o imatisme Mojej metaša žrebija. Voini ubo sija sotvoriša.
25 Stojachu že pri kreste Iisusove Mati Jego i sestra Matere Jego Maria Kleopova i Maria Magdalina.
26 Iisus že videv Mater i učenika stojašča, jegože ljubljaše, glagola Materi Svojej: Ženo, se, syn Tvoj.
27 Potom glagola učeniku: se, Mati tvoja. I ot togo časa pojat Ju učenik vo svoja si.
28 Posem vedyj Iisus, jako vsja uže soveršišasja, da sbudetsja Pisanije, glagola: žaždu.
29 Sosud že stojaše poln octa. Oni že ispolnivše gubu octa i na trosť vonzše, prideša ko ustom Jego.
30 Jegda že prijat ocet Iisus, reče: soveršišasja. I prekloň glavu, predade duch.
31 Iudeje že, poneže pjatok be, da ne ostanut na kreste telesa v subbotu, be bo velik deň toja subboty, moliša Pilata, da prebijut goleni ich i vozmut.
32 Priidoša že voini, i pervomu ubo prebiša goleni, i drugomu raspjatomu s Nim:
33 na Iisusa že prišedše, jako videša Jego uže umerša, ne prebiša Jemu golenij,
34 no jedin ot voin kopijem rebra Jemu probode, i abije izyde krov i voda.
35 I videvyj svidetelstvova, i istinno jesť svidetelstvo jego, i toj vesť, jako istinu glagolet, da vy veru imete:
36 byša bo sija, da sbudetsja Pisanije: kosť ne sokrušitsja ot Nego.
37 I paki drugoje Pisanije glagolet: vozzrjat Naň, Jegože probodoša.
38 Po sich že moli Pilata Iosif, iže ot Arimafea, syj učenik Iisusov, potaen že stracha radi Iudejska, da vozmet telo Iisusovo: i povele Pilat. Priide že i vzjat telo Iisusovo.
39 Priide že i Nikodim, prišedyj ko Iisusovi noščiju prežde, nosja smešenije smirneno i alojno, jako litr sto.
40 Prijasta že telo Iisusovo i obvista je rizami so aromaty, jakože obyčaj jesť Iudeom pogrebati.
41 Be že na meste, ideže raspjatsja, vert, i v verte grob nov, v nemže nikoliže niktože položen be:
42 tu ubo pjatka radi Iudejska, jako bliz bjaše grob, položista Iisusa.

20

1 Vo jedinu že ot subbot Maria Magdalina priide zautra, ješče suščej tme, na grob, i vide kameň vzjat ot groba:
2 teče ubo i priide k Simonu Petru i k drugomu učeniku, jegože ljubljaše Iisus, i glagola ima: vzjaša Gospoda ot groba, i ne vem, gde položiša Jego.
3 Izyde že Petr i drugij učenik i iďasta ko grobu:
4 tečasta že oba vkupe: i drugij učenik teče skoreje Petra i priide prežde ko grobu,
5 i prinik vide rizy ležaščja: obače ne vnide.
6 Priide že Simon Petr vsled jego, i vnide vo grob, i vide rizy (ediny) ležaščja
7 i sudar, iže be na glave Jego, ne s rizami ležašč, no osob svit na jedinem meste.
8 Togda ubo vnide i drugij učenik, prišedyj prežde ko grobu, i vide i verova:
9 ne u bo veďachu Pisanija, jako podobaet Jemu iz mertvych voskresnuti.
10 Idosta že paki k sebe učenika.
11 Maria že stojaše u groba vne plačušči: jakože plakašesja, priniče vo grob,
12 i vide dva Angela v belych (rizach) seďašča, jedinago u glavy i jedinago u nogu, ideže be ležalo telo Iisusovo.
13 I glagolasta jej ona: ženo, čto plačešisja? Glagola ima: jako vzjaša Gospoda mojego, i ne vem, gde položiša Jego.
14 I sija rekši obratisja vspjať i vide Iisusa stojašča, i ne veďaše, jako Iisus jesť.
15 Glagola jej Iisus: ženo, čto plačeši? Kogo iščeši? Ona (že) mňašči, jako vertogradar jesť, glagola Jemu: gospodi, ašče ty jesi vzjal Jego, povežď mi, gde jesi položil Jego, i az vozmu Jego.
16 Glagola jej Iisus: Marije. Ona (že) obraščšisja glagola Jemu: Ravvuni, ježe glagoletsja, Učitelju.
17 Glagola jej Iisus: ne prikasajsja Mne, ne u bo vzydoch ko Otcu Mojemu: idi že ko bratii Mojej i rcy im: voschoždu ko Otcu Mojemu i Otcu vašemu, i Bogu Mojemu i Bogu vašemu.
18 Priide (že) Maria Magdalina povedajušči učenikom, jako vide Gospoda, i sija reče jej.
19 Sušču že pozde v deň toj vo jedinu ot subbot, i dverem zatvorennym, ideže bjachu učenicy (Ego) sobrani, stracha radi Iudejska, priide Iisus i sta posrede i glagola im: mir vam.
20 I sije rek, pokaza im ruce (i noze) i rebra Svoja. Vozradovašasja ubo učenicy, videvše Gospoda.
21 Reče že im Iisus paki: mir vam: jakože posla Ma Otec, i Az posylaju vy.
22 I sije rek, dunu i glagola im: priimite Duch Svjat:
23 imže otpustite grechi, otpusťjatsja im: i imže deržite, deržatsja.
24 Foma že, jedin ot obojunadesjate, glagolemyi Bliznec, ne be (tu) s nimi, jegda priide Iisus.
25 Glagolachu že jemu druzii učenicy: videchom Gospoda. On že reče im: ašče ne vižu na ruku Jego jazvy gvozdinnyja, i vložu persta mojego v jazvy gvozdinnyja, i vložu ruku moju v rebra Jego, ne imu very.
26 I po dnech osmich paki bjachu vnutr učenicy Jego, i Foma s nimi. Priide Iisus dverem zatvorennym, i sta posrede (ich) i reče: mir vam.
27 Potom glagola Fome: prinesi perst tvoj semo i vižď ruce Moi: i prinesi ruku tvoju i vloži v rebra Moja: i ne budi neveren, no veren.
28 I otvešča Foma i reče Jemu: Gospoď moj i Bog moj.
29 Glagola jemu Iisus: jako videv Ma, veroval jesi: blaženi ne videvšii i verovavše.
30 Mnoga že i ina znamenija sotvori Iisus pred učeniki Svoimi, jaže ne suť pisana v knigach sich:
31 sija že pisana byša, da verujete, jako Iisus jesť Christos Syn Božij, i da verujušče život imate vo ima Jego.

21

1 Posem javisja paki Iisus učenikom (Svoim, vostav ot mertvych,) na mori Tiveriadstem. Javisja že sice:
2 bjachu vkupe Simon Petr, i Foma naricaemyi Bliznec, i Nafanail, iže (be) ot Kany Galilejskija, i syna Zevedeova, i ina ot učenik Jego dva.
3 Glagola im Simon Petr: idu ryby loviti. Glagolaša jemu: idem i my s toboju. Izydoša (že) i vsedoša abije v korabl, i v tu nošč ne jaša ničesože.
4 Utru že byvšu, sta Iisus pri breze: ne poznaša že učenicy, jako Iisus jesť.
5 Glagola že im Iisus: deti, jeda čto snedno imate? Otveščaša Jemu: ni.
6 On že reče im: vverzite mrežu o desnuju stranu korablja i obrjaščete. Vvergoša že i ktomu ne možachu privlešči jeja ot množestva ryb.
7 Glagola že učenik toj, jegože ljubljaše Iisus, Petrovi: Gospoď jesť. Simon že Petr slyšav, jako Gospoď jesť, jependitom prepojasasja, be bo nag, i vveržesja v more:
8 a druzii učenicy korablecem priidoša, ne beša bo daleče ot zemli, no jako dve ste laktej, vlekušče mrežu ryb.
9 Jegda ubo izlezoša na zemlju, videša ogň ležašč i rybu na nem ležašču i chleb.
10 (I) glagola im Iisus: prinesite ot ryb, jaže jaste nyne.
11 Vlez (že) Simon Petr, izvleče mrežu na zemlju, polnu velikich ryb sto (i) pjaťdesjat (i) tri: i toliko suščym, ne protoržesja mreža.
12 Glagola im Iisus: priidite, obedujte. Ni jedin že smejaše ot učenik isťjazati Jego: Ty kto jesi? Veďašče, jako Gospoď jesť.
13 Priide že Iisus, i prijat chleb i dade im, i rybu takožde.
14 Se uže tretije javisja Iisus učenikom Svoim, vostav ot mertvych.
15 Jegda že obedovaše, glagola Simonu Petru Iisus: Simone Ionin, ljubiši li Ma pače sich? Glagola Jemu: jej, Gospodi, Ty vesi, jako ljublju Ťja. Glagola jemu: pasi agncy Moja.
16 Glagola jemu paki vtoroje: Simone Ionin, ljubiši li Ma? Glagola Jemu: jej, Gospodi, Ty vesi, jako ljublju Ťja. Glagola jemu: pasi ovcy Moja.
17 Glagola jemu tretije: Simone Ionin, ljubiši li Ma? Oskorbe (že) Petr, jako reče jemu tretije: ljubiši li Ma? I glagola Jemu: Gospodi, Ty vsja vesi: Ty vesi, jako ljublju Ťja. Glagola jemu Iisus: pasi ovcy Moja:
18 amiň, amiň glagolju tebe: jegda byl jesi jun, pojasalsja jesi sam i chodil jesi, amože chotel jesi: jegda že sostareješisja, vozdežeši ruce tvoi, i in ťja pojašet i vedet, amože ne choščeši.
19 Sije že reče, naznamenuja, kojeju smertiju proslavit Boga. I sija rek, glagola jemu: idi po Mne.
20 Obraščsja že Petr vide učenika, jegože ljubljaše Iisus, vsled idušča, iže i vozleže na večeri na persi Jego i reče: Gospodi, kto jesť predajaj Ťja?
21 Sego videv Petr, glagola Iisusovi: Gospodi, sej že čto?
22 Glagola jemu Iisus: ašče chošču, da toj prebyvaet, dondeže priidu, čto k tebe? Ty po Mne grjadi.
23 Izyde že slovo se v bratiju, jako učenik toj ne umret. I ne reče jemu Iisus, jako ne umret, no: ašče chošču tomu prebyvati, dondeže priidu, čto k tebe?
24 Sej jesť učenik svidetelstvujaj o sich, iže i napisa sija: i vem, jako istinno jesť svidetelstvo jego.
25 Suť že i ina mnoga, jaže sotvori Iisus, jaže ašče by po jedinomu pisana byša, ni samomu mňu (vsemu) miru vmestiti pišemych knig. Amiň.

{pokazať odnu glavu na stranice}