Poslanije Iudy
Slavjanskij tekst1
1 Iuda, Iisusa Christa rab, brat že Iakova, suščym o Boze Otce osvjaščennym, Iisus Christom sobljudennym zvannym:2 milosť vam i mir i ljuby da umnožitsja.
3 Vozljublennii, vsjako tščanije tvorja pisati vam o obščem spasenii vašem, nuždu vozimech pisati vam, molja podvizatisja o predannei vere svjatym jedinoju.
4 Privnidoša bo necyi čelovecy, drevle predustavlennii na sije osuždenije, nečestivii, Boga našego blagodať prelagajuščii v skvernu, i jedinago Vladyki Boga i Gospoda našego Iisusa Christa otmetajuščiisja.
5 Vospomanuti že vam chošču, veduščym i vam jedinoju sije, jako Gospoď ljudi ot zemli Jegipetskija spase, posledi neverovavšyja pogubi:
6 aggely že ne sobljudšyja svojego načalstva, no ostavlšyja svoje žilišče, na sud velikago dne uzami večnymi pod mrakom sobljude.
7 Jakože Sodoma i Gomorra i okrestnii ich grady, podobnym im obrazom prebludivše i chodivše vsled ploti inyja, predležat v pokazanije, ogňa večnago sud podemše,
8 takožde ubo i sii, sonija viďašče, ploť ubo skverňat, gospodstva že otmetajutsja, slavy že chuljašče (ne trepeščut).
9 Michail že Archangel, jegda so diavolom razsuždaja glagolaše o Moiseove telesi, ne smejaše suda navesti chulna, no reče: da zapretit tebe Gospoď.
10 Sii že, jelika ubo ne veďat, chuljat: jelika že po jestestvu jako bezslovesnaja životnaja veďat, v sich skverňatsja.
11 Gore im. Jako v puť Kainov poidoša, i v lesť Valaamovy mzdy ustremišasja, i v prerekanii Korreove pogiboša.
12 Sii suť v ljubvach vašich skverniteli, s vami jadušče, bez bojazni sebe pasušče: oblacy bezvodni, ot vetr prenosimi: drevesa jesenna, bezplodna, dvaždy umerša, iskorenena.
13 Volny svirepyja morja, vospeňajuščja svoja stydenija: zvezdy prelestnyja, imže mrak ťmy vo veki bljudetsja.
14 Proročestvova že i o sich sedmyj ot Adama Jenoch, glagolja: se priidet Gospoď vo ťmach svjatych Angel Svoich,
15 sotvoriti sud o vsech i izobličiti vsech nečestivych o vsech delech nečestija ich, imiže nečestvovaša, i o vsech žestokich slovesech ich, jaže glagolaša Naň grešnicy nečestivii.
16 Sii suť ropotnicy, ukoriteli, (časť poročna,) v pochotech svoich choďašče nečestijem i zakonoprestuplenijem: i usta ich glagoljut pregordaja: čuďaščesja licam polzy radi.
17 Vy že, vozljublennii, pominajte glagoly prežderečennyja ot Apostol Gospoda našego Iisusa Christa.
18 Zane glagolachu vam, jako v posledneje vrema budut rugateli, po svoich pochotech choďašče i nečestiich.
19 Sii suť otdeljajušče sebe (ot jedinosti very, i suť) telesni, ducha ne imušče.
20 Vy že, vozljublennii, stoju vašeju veroju nazidajušče sebe, Duchom Svjatym moljaščesja,
21 sami sebe v ljubvi Božijei sobljudajte, ždušče milosti Gospoda našego Iisusa Christa, v žizň večnuju.
22 I ovech ubo milujte razsuždajušče.
23 Ovech že strachom spasajte, ot ogňa voschiščajušče. Obličajte že s bojazniju, nenaviďašče i jaže ot ploti oskvernenuju rizu.
24 Moguščemu že sochraniti vy bez grecha i bez skverny i postaviti pred slavoju Svojeju neporočnych v radosti,
25 Jedinomu Premudromu Bogu i Spasu našemu, Iisusom Christom Gospodem našim, slava i veličije, deržava i vlasť, prežde vsego veka, i nyne, i vo vsja veki. Amiň.
