1  2  3  4  5  6  7  8  9  10  11  12  13  14  15  16  17  18  19  20  21  22  23  24  25  26  27 

Levit

Slavjanskij tekst

1

1 I vozzva Gospoď Moisea, i reče jemu iz skinii svidenija, glagolja:
2 glagoli synom Izrailevym, i rečeši k nim: čelovek ot vas ašče prineset dary Gospodu, ot skotov i ot govjad i ot ovec da prinesete dary vašja:
3 ašče vsesožženije dar jego, ot govjad mužesk pol neporočen prineset, pred dveri skinii svidenija da prineset je prijatno pred Gospodem,
4 i da vozložit ruku na glavu prinošenija, prijatno jemu, umilostiviti o nem:
5 i da zakoljut telca pred Gospodem: i da prinesut synove Aaronovy žercy krov, i da prolijut krov na oltar okrest, iže u dverij skinii svidenija,
6 i odravše vsesožženije, da razdrobjat je na udy,
7 i da vozložat synove Aaroni žercy ogň na oltar, i da vskladut drova na ogň:
8 i da vskladut synove Aaroni žercy razdroblenaja, i glavu, i tuk na drova suščaja na ogni jaže na oltari,
9 utrobu že i nogi da izmyjut vodoju: i da vozložit žrec vsja na oltar: prinošenije jesť žertva, voňa blagouchanija Gospodu.
10 Ašče že ot ovec dar svoj Gospodvi (prineset) ot agnec i ot kozlišč vo vsesožženije, mužesk pol neporočen da prineset i,
11 i da vozložit ruku na glavu jego, i da zakoljut je v strane oltarja k severu pred Gospodem: i da prolijut synove Aaroni žercy krov jego na oltar okrest:
12 i da razdrobjat jego na udy, i glavu, i tuk jego, i da vskladut ja žercy na drova suščaja na ogni jaže na oltari,
13 i utrobu i nogi izmyjut vodoju: i prineset žrec vsja, i da vozložit na oltar: prinošenije jesť žertva, voňa blagouchanija Gospodu.
14 Ašče že ot ptic prinošenije prineset dar svoj Gospodu, i prineset ot gorlic ili ot golubov dar svoj,
15 i da prineset i žrec ko oltarju, i da ottorgnet glavu jego, i da vozložit žrec na oltar i iscedit krov u stojala oltarja:
16 i da otlučit gortaň s perijem, i izvergnet ju ot oltarja na vostok na mesto pepela:
17 i da izlomit jego ot kril, i da ne razdelit: i da vozložit je žrec na oltar na drova, jaže na ogni: prinošenije jesť žertva, voňa blagouchanija Gospodu:

2

1 Ašče že duša prineset dar žertvu Gospodu, muka pšenična da budet dar jego, i da vozlijet na ňu jelej, i vozložit na ňu livan: žertva jesť:
2 i da prineset ju k synom Aaronim žercem, i vozmet ot neja polnu gorsť muki pšeničny s jelejem i ves livan jeja, i da vozložit žrec pamať jeja na oltar: žertva voňa blagouchanija Gospodu:
3 i ostanok ot žertvy Aaronu i synom jego: svjatoje svjatych ot žertv Gospodnich.
4 Ašče že prineset dar žertvu pečenu v pešči ot muki pšeničny, chleby presny sprjaženy s jelejem i opresnoki pomazany jelejem.
5 Ašče že žertva ot skovrady dar tvoj, muka pšenična smešena so jelejem, presna da budut:
6 i da razlomiši ja na ukruchi, i vozliješi na na jelej: žertva jesť Gospodu.
7 Ašče že žertvu ot ognišča dar tvoj, muka pšenična s jelejem da sotvorena budet:
8 i prineset žertvu, juže ašče sotvorit ot sich Gospodu, i da prineset k žercu:
9 i pristupiv ko oltarju, da otimet žrec ot žertvy pamať jeja, i da vozložit žrec na oltar: prinošenije voňa blagovonija Gospodu:
10 ostanok že ot žertvy Aaronu i synom jego: svjataja svjatych ot prinošenij Gospodu.
11 Vsjaku žertvu, juže ašče prinosite Gospodu, ne sotvorite kvasnu: vsjak bo kvas i vsjak med da ne prinesete ot nego, ježe prinositi Gospodu dar.
12 Ot načatkov da prinesete ja Gospodu: na oltar že da ne voznesutsja v voňu blagovonija Gospodu.
13 I vsjak dar žertvy vašeja soliju da osolitsja: da ne otstavite soli zaveta Gospodňa ot žertv vašich, vo vsjakom dare vašem da prinesete Gospodu Bogu vašemu sol.
14 Ašče že prineseši žertvu ot načatkov žit Gospodu, novy sprjaženy zeleny klasy istlačeny Gospodu, i prineseši žertvu ot načatkov žit:
15 i da vozliješi na ňu jelej, i da vozložiši na ňu livan: žertva jesť:
16 i da vozneset žrec pamať jeja ot sprjaženych s jelejem, i ves livan jeja: prinos jesť Gospodu.

3

1 Ašče že žertva spasenija dar jego Gospodu, ašče ubo ot govjad je prineset, ašče mužesk pol ili žensk, neporočen da prineset i pred Gospoda:
2 i vozložit ruce svoi na glavu dara, i da zakolet i pred Gospodem u dverij skinii svidenija: i da vozlijut synove Aaroni žercy krov na oltar vsesožženij okrest,
3 i da prinesut ot žertvy spasenija prinos Gospodu, tuk pokryvajuščij utrobu, i ves tuk iže na utrobe,
4 i obe počki, i tuk iže na nich i iže na stegnach, i preponku, jaže na pečeni, s počkami otimet:
5 i da voznesut ja synove Aaroni žercy, na oltar vo vsesožženija na drova suščaja na ogni, jaže na oltari: prinos voňa blagovonija Gospodu.
6 Ašče že ot ovec dar jego žertva spasenija Gospodu, mužesk pol ili žensk, neporočen da prineset,
7 aše agnca prineset dar svoj, da privedet jego pred Gospoda,
8 i da vozložit ruku na glavu dara svojego, i da zakolet jego u dverij skinii svidenija: i da prolijut synove Aaroni žercy krov na oltar okrest,
9 i da prineset ot žertvy spasenija prinos Gospodu, tuk i čresla čista s ljadvijami da otlučit i: i ves tuk pokryvajuščij utrobu, i ves tuk iže na utrobe,
10 i obe počki, i tuk iže na nich, iže na stegnach: i preponku, jaže na pečeni, s počkami otem,
11 da vozneset žrec na oltar: voňa blagouchanija, prinos Gospodvi.
12 Ašče že ot kozlov dar jego Gospodu, da prineset pred Gospoda:
13 i vozložit ruce na glavu jego, i da zakoljut je pred Gospodem u dverij skinii svidenija: i da prolijut synove Aaroni žercy krov na oltar okolo:
14 i da vozneset ot nego prinos Gospodu tuk pokryvajuščij utrobu, i ves tuk iže na utrobe,
15 i obe počki, i ves tuk, iže na nich, iže na stegnach, i preponku, jaže na pečeni, s počkami otlučit:
16 i da vozneset žrec na oltar, prinos voňa blagovonija Gospodu: ves tuk Gospodu.
17 Zakonnoje v veki v rody vašja, vo vsjakom obitanii vašem: vsjakago tuka i vsjakija krove da ne jaste.

4

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja.
2 Rcy k synom Izrailevym, glagolja: duša ašče sogrešit pred Gospodem ne choťjašči ot vsech povelenij Gospodnich, ichže ne leť jesť tvoriti, i sotvorit jedino čto ot nich:
3 aše ubo archijerej pomazannyj sogrešit, vo ježe ljudem sogrešiti, i da privedet o grese svojem, imže sogrešil, telca ot govjad neporočna Gospodvi ot grese:
4 i da privedet telca k dverem skinii svidenija pred Gospoda, i da vozložit ruku svoju na glavu telca pred Gospodem, i da zakolet telca pred Gospodem:
5 i vzem žrec pomazannyj soveršen rukami ot krove telca, i da vneset ju v skiniju svidenija,
6 i da omočit žrec perst v krovi, i da pokropit ot krove sedmiždy perstom pred Gospodem, u zavesy svjatyni:
7 i da vozložit žrec ot krove telči na rogi oltarja fimiama složenija iže pred Gospodem, iže jesť v skinii svidenija, i vsju krov telču da izlijet u stojala oltarja vsesožženij, iže jesť u dverij skinii svidenija,
8 i ves tuk telca, iže ot grese, da otimet ot nego, tuk pokryvajuščij utrobu, i ves tuk iže na utrobe,
9 i obe počki, i tuk iže na nich, iže jesť na stegnach, i preponku, jaže na pečeni, s počkami otimet je,
10 jakože otemletsja onoje ot telca žertvy spasenija, i da vozneset žrec na oltar prinošenija:
11 i kožu telču, i vsju jego ploť so glavoju, i s krajnimi častmi, i so utroboju, i s motyly:
12 i da iznesut vsego telca vne polka na mesto čisto, ideže izsypajut pepel, i da sožgut jego na drovach ognem: na meste izsypanija pepela da sožžen budet.
13 Ašče že ves sonm synov Izrailevych sogrešit ne choťjašč, i utaitsja glagol ot lica sonma, i sotvorjat jedinu ot vsech zapovedij Gospodnich, jejaže ne leť jesť tvoriti, i sogrešat,
14 i uvestsja im grech, imže sogrešiša v nem: i da privedet sonm telca ot volov neporočna ot grese, i privedet i pred dveri skinii svidenija:
15 i da vozložat starcy sonma ruki svoja na glavu telca pred Gospodem, i da zakoljut telca pred Gospodem,
16 i da vneset žrec pomazannyj ot krove telči v skiniju svidenija,
17 i da omočit žrec perst svoj v krovi telči, i da pokropit sedmiždy pred Gospodem, pred zavesoju svjatyni:
18 i ot krove da vozložit žrec na rogi oltarja fimiamov složenija, iže jesť pred Gospodem, iže jesť v skinii svidenija: i vsju krov da izlijet u stojala oltarja prinošenij, iže jesť u dverij skinii svidenija,
19 i ves tuk jego da vozmet ot nego, i vozneset na oltar:
20 i sotvorit telcu semu, jakože sotvori telcu, iže o grese, tako sotvoritsja: i da pomolitsja ot nich žrec, i ostavitsja im grech:
21 i da iznesut telca vsego vne polka, i da sožgut telca, jakože sožgoša telca pervago: grech (bo) sonma jesť.
22 Ašče že kňaz sogrešit, i sotvorit jedinu ot vsech zapovedij Gospoda Boga svojego, ne choťja, iže ne leť jesť tvoriti, i sogrešit, i prestupit,
23 i uvestsja jemu grech, imže sogreši v nem: da prineset dar svoj kozla ot koz mužesk pol neporočen grecha radi,
24 i vozložit ruku svoju na glavu kozla: i da zakoljut jego na meste, ideže zakalajut vsesožženija pred Gospodem: o grese (bo) jesť:
25 i da vozložit žrec ot krove, jaže ot grese, perstom na rogi oltarja vsesožženij, i vsju krov jego da izlijet u stojala oltarja vsesožženij,
26 i ves tuk jego vozneset na oltar, jakože tuk žertvy spasenija: i da pomolitsja o nem žrec grecha radi jego, i ostavitsja jemu.
27 Ašče že duša jedina sogrešit ne choťjašči ot ljudij zemli, vnegda sotvoriti jedinu ot vsech zapovedij Gospodnich, ježe ne leť jesť tvoriti, i sogrešit,
28 i uvestsja jemu grech, imže sogreši v nem, i da prinesetsja dar svoj kozu ot koz žensk pol neporočnu, da prineset grecha radi, imže sogreši:
29 i da vozložit ruku svoju na glavu grecha svojego: i zakoljut kozu, jaže grecha radi, na meste, ideže zakalajut vsesožženija:
30 i da vozmet žrec ot krove jeja perstom, i da vozložit na rogi oltarja vsesožženij, i vsju krov jeja izlijet u stojala oltarja:
31 i ves tuk da otimet, jakože otemletsja tuka ot žertvy spasenija, i da vozneset žrec na oltar v voňu blagovonija Gospodu: i da pomolitsja žrec o nem, i ostavitsja jemu.
32 Aše že ovcu prineset dar svoj grecha radi, žensk pol neporočen da prineset ju:
33 i da vozložit ruku svoju na glavu jaže o grese, i da zakoljut ju grecha radi na meste, na nemže zakalajut vsesožženija (na meste svjate):
34 i vzem žrec ot krove, jaže o grese, perstom svoim, da vozložit na rogi oltarja vsesožženija: i vsju krov jeja da izlijet u stojala oltarja vsesožženija,
35 i ves tuk jeja da otimet, jakože otemletsja tuk ovcy ot žertvy spasenija: i da vozložit jego žrec na oltar na vsesožženije Gospodne: i da pomolitsja za nego žrec o grese, imže sogreši, i ostavitsja jemu.

5

1 Ašče že duša sogrešit, i uslyšit glas kljatvy, i sej svidetel ili vide ili sveda, ašče ne vozvestit, priimet grech.
2 Duša ona, jaže ašče prikosnetsja ko vsjakoj vešči nečistej, ili mertvečine, ili zverojadine nečistej, ili mertvečinam gnusnostej nečistych, ili mertvečinam skotov nečistych, i mertvečine gad nečistych, i zabyv ich oskvernitsja:
3 ili prikosnetsja nečistote čeloveči, ot vsjakija nečistoty jego, jejže prikosnuvsja oskvernitsja, i zabudet, posem že uvesť, povinen budet grechu.
4 Duša bezzakonnaja, ašče obeščaet ustnama svoima zle ili dobre sotvoriti, po vsem, jelika izrečet čelovek s kljatvoju, i utaitsja jego pred očesy, i sej uvesť, i sogrešit jedino čto ot sich,
5 i ispovesť grech, imže sogreši protivu sebe:
6 i da prineset Gospodu o grese, imže sogreši, žensk pol, ot ovec agnicu, ili kozu ot koz grecha radi: i da pomolitsja o nem žrec grecha radi jego, imže sogreši, i ostavitsja jemu grech.
7 Ašče že ne možet ruka jego dovolstva imeti na ovcu, da prineset grecha radi svojego, imže sogreši, dve gorlicy, ili dva ptenca golubina Gospodu, jedin grecha radi i jedin vo vsesožženije:
8 i prineset ja k žercu, i privedet žrec ježe za grech prežde, i da ottorgnet žrec glavu jego sozadi, no da ne otlučit:
9 i da pokropit ot krove, jaže za grech, na stenu oltarja, ostanok že krove da iscedit na stojalo oltarja: o grese bo jesť:
10 i vtorym da sotvorit vsesožženije, jakože podobaet, i da pomolitsja ot nem žrec grecha radi jego, imže sogreši, i ostavitsja jemu.
11 Ašče že ne obrjaščet ruka jego supruga gorlic, ili dvuch ptencev golubinych, i prineset dar svoj za grech, desjatuju časť mery jefimuki pšeničny za grech: da ne vozlijet na ňu jelea, niže da vozložit na ňu livana, poneže o grese jesť:
12 i da prineset ju k žercu, i vzem žrec o neja polnu gorsť v pamať jego, vozložit na žertvennik vsesožženija Gospodňa: o grese (bo) jesť:
13 i da pomolitsja o nem žrec grecha radi jego, imže sogreši otedinago sich, i ostavitsja jemu: ostanok že budet žercu, jakože žertva muki pšeničny.
14 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
15 duša jaže ašče zabudet zabvenijem, i sogrešit ne choťjašči ot svjatyň Gospodnich, i da prineset o prestuplenii svojem Gospodu ovna neporočna ot ovec, jemuže cena srebra siklev, po siklju svjatych, o nemže sogreši:
16 i ježe sogreši ot svjatych, da otdast je, i pjatuju časť priložit naň, i dast je žercu: i žrec da pomolitsja o nem ovnov prestuplenija jego, i ostavitsja jemu.
17 I duša jaže aše sogrešit, i sotvorit jedinu ot vsech zapovedij Gospodnich, ichže ne leť jesť tvoriti, i ne uvede, i sogrešit, i priimet grech svoj,
18 i da prineset ovna neporočna ot ovec, cenoju srebra grecha radi, k žercu i da pomolitsja o nem žrec, o nevedenii jego, jegože ne vede, i sam ne veďašče, i ostavitsja jemu:
19 sogreši bo sogrešenijem pred Gospodem.

6

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 duša jaže ašče sogrešit, i prezrev prezrit zapovedi Gospodňa, i solžet k drugu o vdanii, ili o obščine, ili o chiščenii, ili preobide čim bližňago,
3 ili obrete pogublenoje, i solžet o nem, i klenetsja v nepravdu o jedinem ot vsech, jaže ašče sotvorit čelovek jako sogrešiti v nich:
4 i budet jegda sogrešit i prestupit, i otdast pochiščenoje, ježe pochiti, ili obidu, jejuže preobide, ili vdanije, ježe vdano bysť jemu, ili pogibšeje, ježe obrete:
5 ot vsjakija vešči, jejaže radi kljasja v nepravdu, i da otdast samoje to istoje, i pjatuju časť svoju priložit ktomu: jegože jesť, tomu da otdast, v oňže deň obličitsja:
6 i o prestuplenii svojem da prineset Gospodu ovna ot ovec neporočna, cenoju v nemže pregreši:
7 i da pomolitsja žrec o nem pred Gospodem, i ostavitsja jemu za jedino ot vsech, jaže sotvori i prestupi v nem.
8 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
9 zapovežď Aaronu i synom jego, glagolja: sej zakon vsesožženija: sije vsesožženije na gorenii jego na oltari vsju nošč do zautra, i ogň oltarja da gorit na nem, i ne ugasaet:
10 i da oblečetsja žrec v sračicu lňanu, i nadragi lňany da vozvlečet na telo svoje, i da izneset prinos, jegože ašče izžžet ogň vsesožženija ot oltarja, i da postavit bliz oltarja:
11 i da sovlečet rizy svoja, i da oblečetsja v rizy iny, i da izneset prinos vne polka na mesto čisto:
12 i ogň na oltari da gorit na nem i ne ugasaet: i da vozžžet na nem žrec drova po vsja utra, i da vozkladet naň vsesožženije, i da vozložit naň tuk spasenija:
13 i ogň vsegda da gorit na oltari, ne ugasaet:
14 sej zakon žertvy, juže prinesut synove Aaroni žercy pred Gospodem, prjamo oltarja:
15 i da vozmet ot nego (žrec) gorsť muki pšeničny žertvennyja s jelejem jeja i so vsem livanom jeja, suščimi na žertve: i da vozneset na oltar prinos v voňu blagovonija, v pamať jeja Gospodu:
16 ostavšejesja že ot neja snest Aaron i synove jego: presna da sneďatsja v meste svjate, v pritvore skinii svidenija da sneďat ja:
17 da ne ispečetsja kvasna: časť siju dach im ot prinosov Gospodnich: svjataja svjatych suť, jakože ježe o grese, i jakože ježe o prestuplenii:
18 vsjak mužesk pol žrečesk da sneďat ju: zakonno večno v rody vašja ot prinos Gospodnich: vsjak, iže ašče prikosnetsja im, osvjatitsja.
19 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
20 sej dar Aaronu i synom jego, jegože prinesut Gospodu v deň, v oňže ašče pomažeši jego: desjatuju časť mery jefi muki pšeničny v žertvu vsegda, pol jeja zautra i pol jeja v večer:
21 na skovrade v jelei da sotvoritsja, sprjaženu da prineset ju vituju žertvu ot ukruchov, žertvu v voňu blagovonija Gospodu:
22 žrec pomazannyj, iže vmesto jego ot synov jego, da sotvorit ju: zakonno večno, vse da soveršitsja:
23 i vsjaka žertva žrečeska vsesožženna da budet i da ne snestsja.
24 I reče Gospoď Bog Moiseju, glagolja:
25 rcy Aaronu i synom jego, glagolja: sej zakon sogrešenija: na meste, na nemže zakalajut vsesožženija, da zakalajut jaže grecha radi pred Gospodem: svjataja (bo) svjatych suť:
26 žrec prinosjaj ju da snest ju: v meste svjate da snestsja, v pritvore skinii svidenija:
27 vsjak prikasajsja mas jeja osvjatitsja: i jemuže ašče voskropitsja ot krove jeja na rizu, jaže ašče voskropitsja na ňu, da isperetsja na meste svjate:
28 i sosud gliňan, v nemže varitsja, da razbijetsja: ašče že v meďan sosude svaritsja, da iztret jego, i izmyet vodoju:
29 vsjak mužesk pol v žercech da snest ju: svjataja (bo) svjatych suť Gospodu:
30 i vsja, jaže ot grese ašče prinesutsja ot krove ich v skiniju svidenija, ko očiščeniju vo svjatyni, da ne sneďatsja, ognem da sožgutsja.

7

1 I sej zakon ovna iže o prestuplenii: svjataja svjatych suť:
2 na meste, na nemže zakalajut vsesožženije, da zakoljut ovna iže o prestuplenii pred Gospodem, i krov da prolijut na stojala oltarja okrest:
3 i ves tuk jego da prineset ot nego, i čresla, i ves tuk pokryvajuščij utrobu, i ves tuk iže na utrobe,
4 i obe počki, i tuk iže na nich, iže na stegnach, i preponku, jaže na pečeni, s počkami da otimet ja:
5 i vozneset ja žrec na oltar, prinos v voňu blagovonija Gospodu: o prestuplenii (bo) jesť:
6 vsjak mužesk pol ot žrec da snest ja, na meste svjate da sneďat ja: svjataja svjatych suť:
7 jakože grecha radi, tako i prestuplenija radi, zakon jedin ich: žrec iže pomolitsja o nem, jemu da budet:
8 i žrec prinosjaj vsesožženije čelovečo, koža vsesožženija, ježe prinosit on, jemu da budet:
9 i vsjaka žertva, jaže sotvoritsja v pešči, i vsjaka, jaže sotvoritsja na ognišči, ili na skovrade, žercu, iže prinosit ju, tomu da budet:
10 i vsjaka žertva sprjažena s jelejem, i jaže ne sprjažena, vsem synom Aaronim komuždo ravno da budet.
11 Sej zakon žertvy spasenija, juže prinesut Gospodu:
12 ašče ubo pochvalenija radi prineset ju, i prineset na žertvu chvalenija chleby ot muki pšeničny prjaženy v jelei, i opresnoki pomazany jelejem, i muku pšeničnu smešenu s jelejem:
13 s chleby kvasnymi da prineset dar svoj na žertvu chvalenija spasitelnago:
14 i da prineset jedin ot vsech darov svoich učastije Gospodu: žercu vozlivajuščemu krov žertvy spasenija, tomu da budet:
15 i masa žertvy chvalenija spasitelnago tomu da budut, i v oňže deň prinesutsja, da sneďatsja: da ne ostavjat ot nego na utrije:
16 i ašče obet budet, ili volnyj požret dar svoj, v oňže ašče deň žertvu svoju prineset, da snestsja, i na utrije:
17 i ostavšejesja ot mas žertvy do dne tretijago na ogni da sožžetsja:
18 ašče že jadyj snest ot mas v deň tretij, ne priimetsja prinosjaščemu ju, niže vmenitsja jemu: oskvernenije jesť: duša že, jaže ašče snest ot nich, grech priimet:
19 i masa, jaže ašče prikosnutsja vsjakomu nečistu, da ne sneďatsja, na ogni da sožgutsja: vsjak čistyj da snest masa:
20 duša že, jaže ašče snest ot mas žertvy spasenija, jaže jesť Gospodu, i nečistota jego na nem, pogibnet duša ona ot ljudij svoich:
21 vsjakoj vešči nečistej, ili ot nečistoty čeloveči ili ot četveronogich nečistych, ili vsjakoj merzosti nečistej, i snest ot mas žertvy spasenija, jaže jesť Gospodňa, pogibnet duša ta ot ljudij svoich.
22 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
23 rcy synom Izrailevym, glagolja: vsjakago tuka govjaža i ovča i kozija da ne sneste:
24 i tuk mertvečinen i zverojadnyj da sotvoritsja na vsjako delo, v jadenii že da ne snestsja:
25 vsjak jadyj tuk ot skotov, ot nichže prineset dar Gospodu, pogibnet duša ta ot ljudij svoich:
26 vsjakija krove da ne sneste vo vsech seleniich vašich i ot skotov i ot ptic:
27 vsjaka duša, jaže ašče snest krov, pogibnet duša ta ot ljudij svoich.
28 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
29 i synom Izrailevym rečeši, glagolja: prinosjaj žertvu spasenija Gospodu da prineset dar svoj Gospodu, i ot žertvy spasenija:
30 ruce jego da prinesut prinos Gospodu: tuk iže na grudech, i preponku pečeni da prineset ja, jakože vozložiti dar pred Gospoda:
31 i da vozneset žrec tuk iže na grudech, na oltar, i grudi da budut Aaronu i synom jego,
32 i ramo desnoje da dastsja učastije žercu ot žertv spasenija vašego:
33 prinosjaščemu krov spasenija i tuk ot synov Aaronovych, tomu da budet ramo desnoje vo učastije:
34 gruď bo vozloženija i ramo učastija vzjach ot synov Izrailevych ot žertv spasenija vašego, i dach ja Aaronu žercu i synom jego, zakonno večno ot synov Izrailevych.
35 Sije pomazanije Aarone i pomazanije synov jego ot prinosov Gospodnich, v oňže deň privede ja žreti Gospodu:
36 jakože zapoveda Gospoď dati im, v oňže deň pomaza ja ot synov Izrailevych: zakonno večno v rody ich.
37 Sej zakon vsesožženij i žertvy, i o grese i o prestuplenii, i soveršenii i žertve spasenija:
38 jakože zapoveda Gospoď Moiseju na gore Sinajstej, v oňže deň zapoveda synom Izrailevym prinositi dary svoja pred Gospoda, v pustyni Sinajstej.

8

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 poimi Aarona i syny jego, i rizy jego, i jelej pomazanija, i telca iže za grech, i dva ovna, i košnicu opresnokov,
3 i ves sonm soberi pred dveri skinii svidenija.
4 I sotvori Moisej, jakože povele jemu Gospoď: i sobra sonm pred dveri skinii svidenija.
5 I reče Moisej k sonmu: sije jesť slovo, ježe zavešča Gospoď sotvoriti.
6 I privede Moisej Aarona i syny jego i izmy ja vodoju::
7 i obleče jego v sračicu, i opojasa jego pojasom, i obleče jego v ispodňuju rizu, i vozvleče naň verchňuju rizu:
8 i opojasa jego po ustrojeniju jefuda, i stisne jego im: i vozloži naň slovo, i vozloži na slovo javlenije i istinu:
9 i vozloži uvjaslo na glavu jego, i vozloži na uvjaslo protiv lica jego dščicu zlatuju osvjaščennuju svjatuju, jakože povele Gospoď Moiseju.
10 I vzja Moisej ot jelea pomazanija,
11 i voskropi ot nego na oltar sedmiždy, i pomaza oltar i osvjati jego i vsja sosudy jego, i umyvalnicu i stojalo jeja, i osvjati ja, i pomaza skiniju i vsja sosudy jeja, i osvjati ju,
12 i vozlija Moisej ot jelea pomazanija na glavu Aaroňu, i pomaza jego, i osvjati jego.
13 I privede Moisej syny Aaroni, i obleče ja v sračicy, i opojasa ja pojasy, i vozloži na ňa klobuki, jakože povele Gospoď Moiseju.
14 I privede Moisej telca iže za grech, i vozloži Aaron i synove jego ruki na glavu telca iže za grech,
15 i zakla jego ju vzja Moisej ot krove, i vozloži na rogi oltarja okrest perstom, i očisti oltar: i krov prolija na stojalo oltarja, i osvjati jego, ježe molitisja u nego.
16 I vzja Moisej ves tuk iže na utrobe, i preponku jaže na pečeni, i obe počki, i tuk iže na nich, i voznese Moisej na oltar:
17 telca že i kožu jego, i masa jego i motyly jego, sožže ja ognem vne polka, jakože povele Gospoď Moiseju.
18 I privede Moisej ovna iže vo vsesožženije, i vozloži Aaron i synove jego ruki svoja na glavu ovňu.
19 I zakla Moisej ovna, i prolija Moisej krov na oltar okrest:
20 ovna že razdrobi na udy jego, i voznese Moisej glavu i udy i tuk, i utrobu i nogi izmy vodoju:
21 i voznese Moisej vsego ovna na oltar: vsesožženije jesť v voňu blagovonija: prinos jesť Gospodu, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.
22 I privede Moisej ovna vtorago, ovna soveršenija: i vozloži Aaron i synove jego ruki svoja na glavu ovňu,
23 i zakla jego: i vzja Moisej ot krove jego, i vozloži na kraj ucha Aaroňa desnago, i na kraj ruki jego desnyja, i na kraj nogi jego desnyja.
24 I privede Moisej syny Aaroni, i vozloži Moisej ot krove na kraj ušes ich desnych, i na kraj ruk ich desnych, i na kraj nog ich desnych: i prolija Moisej krov na oltar okrest:
25 i vzja Moisej tuk i čresla, i tuk iže na utrobe, i preponku pečeni, i obe počki, i tuk iže na nich, i ramo desnoje,
26 i ot košnicy soveršenija, jaže jesť pred Gospodem, i vzja chleb jedin presnyj, i chleb jelejen jedin, i opresnok jedin, i vozloži na tuk, i ramo desnoje:
27 i vozloži vsja na ruce Aaroni i na ruce synov jego, i voznese ja učastije pred Gospoda.
28 I vzja Moisej ot ruk ich i voznese na oltar na vsesožženije soveršenija, ježe jesť voňa blagouchanija: prinos jesť Gospodu.
29 I vzem Moisej gruď, otluči ju vozloženije pred Gospodem ot ovna soveršenija: i bysť Moiseju v masť, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.
30 I vzja Moisej ot jelea pomazanija i ot krove jaže na oltari, i voskropi na Aarona i na rizy jego, i na syny jego i na rizy synov jego s nim: i osvjati Aarona i rizy jego, i syny jego i rizy synov jego s nim.
31 I reče Moisej Aaronu i synom jego: svarite masa vo dvore skinii svidenija na meste svjate, i tamo da sneste ja, i chleby iže v košnice soveršenija, jakože zapovedano bysť mne glagolja: Aaron i synove jego da sneďat ja:
32 i ostanok mas i chlebov na ogni da sožžete:
33 i iz dverij skinii svidenija da ne izydete sedm dnij, dondeže deň skončaetsja, deň soveršenija vašego: v sedm bo dnij soveršit ruki vašja:
34 jakože sotvori v deň sej, v oňže zapoveda Gospoď sotvoriti, jako molitisja o vas:
35 i u dverij skinii svidenija sedite sedm dnij, deň i nošč, i sochranite povelenija Gospodňa, da ne umrete: tako bo zapoveda mne Gospoď Bog.
36 I sotvori Aaron i synove jego vsja slovesa, jaže zavešča Gospoď Moiseju.

9

1 I bysť v deň osmyj, prizva Moisej Aarona i syny jego i starcy Izrailevy,
2 i reče Moisej ko Aaronu: vozmi sebe telca ot govjad grecha radi i ovna na vsesožženije, neporočny, i prinesi ja pred Gospoda:
3 i starcem Izrailevym rečeši, glagolja: vozmite kozla ot koz jedinago ot grese, i ovna, i telca i agnca jedinoletna, v prinošenije, neporočny:
4 i telca ot govjad, i ovna na žertvu spasenija pred Gospoda, i muku pšeničnu sprjaženu s jelejem: zane dnes Gospoď javitsja v vas.
5 I vzjaša, jakože zapoveda Moisej pred skinijeju svidenija: i priide ves sonm, i staša pred Gospodem.
6 I reče Moisej: sije slovo, ježe reče Gospoď, sotvorite, i javitsja v vas slava Gospodňa.
7 I reče Moisej Aaronu: pristupi ko oltarju i sotvori ježe grecha radi tvojego, i vsesožženije tvoje, i pomolisja o sebe i o dome tvojem: i sotvori dary ljudskija, i pomolisja o nich, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.
8 I pristupi Aaron ko oltarju, i zakla telca, iže grecha radi jego.
9 I prinesoša synove Aaroni krov k nemu: i omoči perst svoj v krov, i vozloži na rogi oltarja, i krov izlija u stojala oltarja:
10 i tuk, i obe počki, i preponku pečeni, jaže grecha radi, vozloži na oltar, jakože zapoveda Gospoď Moiseju:
11 masa že i kožu sožže na ogni vne polka,
12 i zakla vsesožženije. I prinesoša synove Aaroni krov k nemu: i prolija na oltar okrest.
13 I vsesožženije prinesoša k nemu po udam: sija i glavu vozloži na oltar,
14 i izmy utrobu i nogi vodoju, i vozloži vo vsesožženije na oltar.
15 I prinese dar ljudskij: i vzja kozla, iže grecha radi ljudska, i zakla jego, i očisti jego, jakože i pervago,
16 i prinese vsesožženije, i sotvori je, jakože dostoit.
17 I prinese žertvu, i napolni ruce ot neja, i vozloži na oltar krome vsesožženija utrenňago,
18 i zakla telca i ovna žertvy spasenija ljudska. I prinesoša synove Aaroni krov k nemu: i prolija na oltar okrest.
19 I tuk telčij, i ovňaja čresla, i tuk pokryvajuščij utrobu, i obe počki, i tuk iže na nich, i preponku pečeni:
20 i vozloži tuki na grudi, i voznese tuki na oltar:
21 i grudi i ramo desnoje oťja Aaron učastije pred Gospodem, jakože povele Gospoď Moiseju.
22 I vozdvig Aaron ruce k ljudem, blagoslovi ja: i snide sotvoriv prinošenije grecha radi, i vsesožženije, i jaže o spasenii.
23 I vnide Moisej i Aaron v skiniju svidenija, i izšedše blagoslovista vsja ljudi. I javisja slava Gospodňa vsem ljudem:
24 i izyde ogň ot Gospoda, i pojade jaže na oltari, i vsesožženija i tuki. I videša vsi ljudije, i užasošasja, i padoša na lice.

10

1 I vzemše dva syna Aaroňa, Nadav i Aviud, kijždo svoju kadilnicu, vložista v ňa ogň i vozložista naň fimiam, i prinesosta pred Gospoda ogň čužď, jegože ne povele ima Gospoď.
2 I izyde ogň ot Gospoda, i pojade ja, i umrosta pred Gospodem.
3 I reče Moisej ko Aaronu: sije jesť, ježe reče Gospoď, glagolja: v približajuščichsja Mne osvjaščusja i vo vsem sonme proslavljusja. I umilisja Aaron.
4 I prizva Moisej Misaila i Jelisafana, syny Oziilevy, syny brata otca Aaroňa, i reče im: pristupite i vozmite bratij svoich ot lica svjatych vne polka.
5 I pristupiša, i vzjaša ich v rizach ich, (i iznesoša) vne polka, jakože reče Moisej.
6 I reče Moisej ko Aaronu i Jeleazaru i Ifamaru, synom jego ostavšymsja: glav vašich ne otkryvajte i riz vašich ne razdirajte, da ne umrete, i na ves sonm budet gnev: kratija že vašja ves dom Izrailev da plačutsja zapalenija, imže zapališasja ot Gospoda:
7 i iz dverij skinii svidenija ne ischodite, da ne umrete: jelej bo pomazanija, iže ot Gospoda, na vas jesť. I sotvoriša po slovesi Moiseovu.
8 I reče Gospoď ko Aaronu, glagolja:
9 vina i sikera ne pijte, ty i synove tvoi s toboju, jegda vchodite v skiniju svidenija, ili pristupajuščym vam ko oltarju, da ne umrete: (i budet sije) zakonno večno v rody vašja:
10 otlučiti meždu veščmi svjatymi i meždu skvernavymi, i meždu nečistymi i meždu čistymi,
11 i ustroiti synom Izrailevym vsja zakonnaja, jaže glagola Gospoď k nim rukoju Moiseovoju.
12 I reče Moisej ko Aaronu, i Jeleazaru i Famaru, synom, jego ostavšymsja: vozmite žertvu ostavšujusja ot prinosov Gospodnich i jadite opresnoki u oltarja: jako svjataja svjatych suť:
13 i jadite ja na meste svjate: zakonno bo tebe jesť, i zakonno synom tvoim, sije ot prinosov Gospodnich: sice bo mi zapoveda Gospoď:
14 i grudi učastija i ramo učastija jadite na meste svjate ty i synove tvoi, i dom tvoj s toboju: zakonno bo tebe, i zakonno synom tvoim dadesja ot žertv spasenii synov Izrailevych:
15 ramo učastija i grudi učastija v prinosech tučnych da prinesut, učastije ježe prinositi pred Gospoda: i da budet tebe i synom tvoim i dščerem tvoim s toboju zakonno večno, jakože povele Gospoď Moiseju.
16 I kozla, iže grecha radi, vzyskuja vzyska Moisej: i sej sožžen bjaše. I razgnevasja Moisej na Jeleazara i Ifamara, syny Aaroni ostavlšyjasja, glagolja:
17 počto ne snedoste na meste svjate, ježe grecha radi, jako svjataja svjatych suť, sije dade vam jasti, da otimete grech sonma i pomolitesja o nich pred Gospodem:
18 ne vnesesja bo ot krove jego v svjatoje: pred licem vnutr da jaste je na meste svjate, jakože povele mne Gospoď.
19 I reče Aaron k Moiseju, glagolja: ašče dnes prinesoša jaže grecha radi svojego i vsesožženija svojego pred Gospoda, i slučišasja mne sicevaja, i snem, jaže grecha radi, dnes, jeda ugodno budet Gospodu?
20 I slyša Moisej, i ugodno jemu bysť.

11

1 I reče Gospoď k Moiseju i Aaronu, glagolja:
2 rcyte synom Izrailevym, glagoljušče: sii skoti, ichže imate jasti ot vsech skotov, iže na zemli:
3 vsjak skot razdvojajušč kopyto i paznokti imejušč na dvoje, i otrygajaj žvanije v skotech, sija da jaste:
4 tokmo ot sich da ne sneste ot otrygajuščich žvanije i ot razdvojajuščich kopyta i deljaščich paznokti: velbljuda, jako sej iznosit žvanije, no paznoktej ne delit na dvoje, nečist sej vam:
5 i chirogrilja, jako iznosit žvanije, a paznoktej ne delit, nečist sej vam:
6 i zajaca, iže otrygaet žvanije, no paznoktej ne delit na dvoje, nečist sej vam:
7 i svinii, jako delit paznokti na dvoje i kopyto razdvojaet, no ne otrygaet žvanija, nečista sija vam:
8 ot mas ich da ne jaste i mertvečine ich da ne prikasaetesja, nečista sija vam.
9 I sija da jaste ot vsech, jaže v vodach: vsja, imže suť perija i češuja v vodach, i v morjach i v jezerach, sija da jaste:
10 i vsem, Imže nesť perije ni češui v vodach, i v morjach i v jezerach, ot vsech, jaže iznosjat vody, i vsjaka duša živuščaja v vode, skverna jesť, i skverna da budut vam:
11 ot mas ich da ne jadite i mertvečiny ich gnušajtesja:
12 i vsja, imže nesť perija i češui, iže v vodach, skverna sija suť vam.
13 I sich gnušajtesja ot ptic, i da ne jaste ich, gnusni suť: orla i grifa i morskago orla,
14 i nejasyti i iktina i podobnych sim:
15 i strufa i sovy, i sucholaplja i podobnych im:
16 i vsjakago vrana i podobnych jemu: i jastreba i podobnych jemu:
17 i vrana noščnago i lilika i ivina,
18 i porfiriona i pelekana i lebeďa,
19 i jerodia i charadriona i podobnych jemu: i vdoda i noščnago netopyrja.
20 I vsja gady ptičija, iže choďat na četyrech, merzosť jesť vam:
21 no sija da jaste ot vsech gad ptičnych, iže choďat četveronožny, iže imut goleni vyše plesnu svojeju, skakati imi po zemli:
22 i sija da jaste ot sich: vrucha i podobnaja jemu, i attaka i podobnaja jemu, ofiomacha i ježe podobno k nemu, i akridu i podobnaja jej:
23 i vsjak gad ot ptic, imže suť četyri nogi, merzosť jesť vam, i v sich da ne oskvernitesja:
24 vsjak prikasajajsja mertvečine ich nečist budet do večera:
25 i vsjak vzemljaj mertvečinu ich da izmyet rizy svoja i nečist budet do večera.
26 Vo vsech skotech, iže razdvojaet kopyto i paznokti imejet, a žvanija ne otrygaet, nečista da budut vam: vsjak prikasajajsja mertvečine ich nečist budet daže do večera:
27 i vsjak iže chodit na lapach, vo vsech zverech, iže choďat na četyrech, nečista budut vam: vsjak prikasajajsja mertvečine ich nečist budet do večera:
28 i vzemljaj mertvečinu ich da isperet rizy svoja i nečist budet do večera: nečista sija budut vam.
29 I sija vam nečista ot gad pležuščich po zemli: lasica i myš i krokodil zemnyj,
30 migali i chameleon, i chalavotis i jaščer i krotoryja:
31 sii nečisti vam ot vsech gad pležuščich po zemli: vsjak prikasajajsja mertvečine ich nečist budet do večera.
32 I vsjako, v neže aše vpadet ot nich nečto ot mertvečiny ich, nečist budet vsjak sosud drevjan, ili riza, ili koža, ili vretišče: vsjakij sosud, v nemže tvoritsja delo, v vode pogruzitsja i nečist budet do večera, i po sich čist budet:
33 i vsjak sosud gliňan, v oňže ašče vpadet ot sich vnutr, jelika suť v nem, nečista budut, i sosud da razbijetsja.
34 I vsjaka sneď juže jaste, na ňuže ašče vozlijetsja voda, nečista budet vam: i vsjakoje pitije, ježe pijete vo vsjakom sosude, nečisto budet (vam):
35 i vse, ježe ašče vpadet v ne ot mertvečiny ich, nečisto budet: pešči i ognišča da sokrušatsja, nečista sija suť i nečista budut vam.
36 Krome istočnik vodnych i potok, i sobranij vodnych, budut čisti: a iže prikasaetsja mertvečinam ich, nečist budet.
37 Ašče že vpadet ot mertvečiny ich na vsjako sema semannoje, ježe sejetsja, čisto budet:
38 ašče že vozlijetsja voda na vsjako sema, i vpadet ot mertvečiny ich na ne, nečisto budet vam.
39 Ašče že umret ot skota, jegože vam jasti, prikasajajsja mertvečine jego, nečist budet do večera:
40 i jadyj ot mertvečin sich da isperet rizy svoja i nečist budet do večera: i vzemljaj mertvečinu ich da izmyet rizy svoja i izmyetsja vodoju, i nečist budet do večera.
41 I vsjak gad pležuščij po zemli merzosť vam jesť sije, da ne snestsja.
42 I vsjako choďaščeje na čreve, i vsjako choďaščeje na četyrech vsegda, i (vsjako) mnogonožnoje vo vsech gadech, iže pležut po zemli, da ne sneste je, jako merzosť vam jesť:
43 i da ne omerzite duš vašich vo vsech gadech pležuščich po zemli, i da ne oskvernitesja imi, i da ne budete nečisti v nich,
44 jako Az jesm Gospoď Bog vaš: i da osvjatitesja i budete svjati, jako svjat jesm Az Gospoď Bog vaš: i da ne oskvernite duš vašich vo vsech gadech dvižuščichsja po zemli,
45 jako Az jesm Gospoď, izvedyj vas iz zemli Jegipetskija, da budu vam Bog, i budete svjati, jako svjat jesm Az Gospoď.
46 Sej zakon o skotech i o pticach, i vsjakoj duši dvižuščejsja v vodach i vsjakoj duši presmykajuščejsja po zemli,
47 razlučiti meždu nečistymi i meždu čistymi, i naučiti syny Izrailevy meždu oživljajuščimi jadomaja i meždu oživljajuščimi ne jadomaja.

12

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 glagoli synom Izrailevym i rečeši k nim, glagolja: žena, jaže ašče začnet i rodit mužesk pol, nečista budet sedm dnij: po dnem (estestvennago) razlučenija skverny jeja, nečista budet:
3 i v deň osmyj da obrežet ploť konečnuju jego:
4 i sideti budet tridesjať i tri dni v krovi nečistej svojej: vsjakoj vešči svjatej da ne prikosnetsja i v svjatilišče da ne vnidet, dondeže skončajutsja dnije očiščenija jeja.
5 Ašče že žensk pol rodit, i nečista budet četyrenadesjať dnij po (estestvennej) skverne jeja, i šesťdesjat i šesť dnij sideti budet v krovi nečistoty svojeja.
6 I jegda ispolňatsja dnije očiščenija jeja o syne jeja ili dščeri, da prineset agnca neporočna jedinoletna vo vsesožženije, i ptenca golubina ili gorlicu grecha radi, pred dveri skinii svidenija k žercu,
7 i da prineset je pred Gospoda: i pomolitsja o nej žrec i očistit ju ot toka krove jeja: sej zakon raždajuščija mužesk pol ili žensk.
8 Ašče že ne obrjaščet ruka jeja dovolnago na agnca, i da vozmet dve gorlicy ili dva ptenca golubina, jedinago na vsesožženije i drugago grecha radi: i pomolitsja o nej žrec, i očistitsja.

13

1 I reče Gospoď k Moiseju i Aaronu, glagolja:
2 čeloveku jemuže ašče budet na koži ploti jego strup znamenija ili blesk, i budet na koži ploti jego jazva prokaženija, da privedetsja ko Aaronu žercu ili ko jedinomu ot synov jego žercov:
3 i uzrit žrec jazvu na koži ploti jego, i vlas v jazve izmenitsja v belo, i vzor jazvy umalen ot koži ploti jego, jazva prokazy jesť: i uzrit žrec, i oskvernit jego.
4 Ašče že i blesk bel budet na koži plotnej jego, i ne menšij budet vzor jego ot koži, i vlas jego ne izmenisja vo vlas bel, i toj jesť temen, i otlučit žrec jazvu na sedm dnij:
5 i uzrit žrec jazvu v deň sedmyj, i se, jazva prebyvaet pred nim, i ne izmenisja jazva na koži, i otlučit jego žrec na drugija sedm dnij:
6 i uzrit jego žrec v sedmyj deň vtoriceju, i se, jazva potemne, i ne izmenisja jazva na koži, i očistit jego žrec: znamenije bo jesť: i izmyv rizy svoja, čist budet.
7 Ašče že izmeňajuščejesja izmenitsja znamenije na koži, povnegda videti jego žercu ježe očistiti jego, i javitsja vtoroje žercu: i uzrit jego žrec, i se, izmenisja znamenije v koži,
8 i da oskvernit jego žrec: prokaza bo jesť.
9 I jazva prokaženija ašče budet na čelovece, i priidet k žercu:
10 i uzrit žrec, i se, strup bel na koži, i sej izmenil vlas bel, i ot zdravyja ploti živyja v strupe:
11 prokaza vetcha jesť na koži ploti jego, i oskvernit jego žrec i otlučit jego, jako nečist jesť.
12 Ašče že procvetaja procvetet prokaza na koži, i pokryet prokaženije vsju kožu jazvoju, ot glavy da nogu jego, po vsemu vzoru žercovu:
13 i uzrit žrec, i se, pokrylo prokaženije vsju kožu ploti jego, da očistit žrec jazvu: jako vsja izmenisja v belo, čist jesť.
14 I v oňže deň ašče javitsja na nem ploť živa, oskvernitsja:
15 i uzrit žrec ploť zdravu, i oskvernit jego ploť zdrava, jako nečista jesť, prokaženije jesť.
16 Ašče že sostavitsja ploť zdrava, i izmenitsja v belo, i priidet k žercu:
17 i uzrit žrec, i se, izmenisja jazva v belo, i očistit žrec jazvu, čist jesť.
18 I telo ašče budet na koži jego boljačka gnojna, i iscelejet,
19 i budet na meste boljački strup bel, ili blesk belejuščsja ili rďaščsja, i javitsja žercu:
20 i uzrit žrec, i se, vzor nižae koži, i vlas jego izmenisja v belo, i oskvernit jego žrec, jako blesk prokaženija jesť, na boljačke procvete.
21 Ašče že uvidit žrec, i se, nesť v nem vlas bel, i ne nižae jesť ot koži plotskija, i sej jesť temen, i otlučit jego žrec na sedm dnij.
22 Ašče li razsypanijem razsypletsja po koži, i oskvernit jego žrec, blesk prokaženija jesť, na boljačke procvete.
23 Ašče li na meste svojem prebyvaet blesk i ne razsypaetsja, strup boljački jesť, i očistit jego žrec.
24 I ploť ašče budet na koži jego žženije ogneno, i budet na koži jego iscelevšeje ot žženija bleščaščejesja belo ili červleno ili probelujuščejesja:
25 i uzrit jego žrec, i se, premenisja vlas bel v bleščaščijsja, i vzor jemu nižae ot koži, prokaženije jesť, vo žženii procvete, i oskvernit jego žrec, jazva prokaženija jesť.
26 Ašče že uvidit jego žrec, i se, nesť na bleščaščemsja vlas bel, i ne nižae jesť ot koži, samo že temno, i otlučit jego žrec na sedm dnij:
27 i uzrit jego žrec v deň sedmyj, i ašče razsypanijem razsypletsja po koži, i oskvernit jego žrec: jazva prokaženija jesť, bo gnoj procvete.
28 Ašče že na meste prebudet bleščanije i ne razsypletsja po koži, sije že temno jesť, strup sožženija jesť, da očistit jego žrec: obraz bo sožženija jesť.
29 Mužu že ili žene, ašče budet na nich jazva prokaženija na glave ili na brade,
30 i uzrit žrec jazvu, i se, obličije jeja glubočae koži, v nejže vlas želtujasja tonok, i oskvernit jego žrec: vred jesť, prokaženije glavy ili prokaženije brady jesť.
31 I ašče uvidit žrec jazvu vreda, i se, ne budet obličije nižae koži, i vlas želtujasja ne budet v nem, da otlučit žrec jazvu vreda na sedm dnij:
32 i uzrit žrec jazvu v deň sedmyj, i se, ne razsypasja vred, i vlas želtujasja nesť v nem, i obličije vreda nesť nižae koži:
33 i ostrižet kožu, vred že da ne ostrižetsja, i otlučit žrec vred na sedm dnij vtoroje:
34 i uzrit žrec vred v deň sedmyj, i se, ne razsypasja vred po koži po ostriženii jego, i obličije vreda nesť nižae koži, i očistit jego žrec, i izmyv rizy, čist budet.
35 Ašče že razsypanijem razsypletsja vred po koži po očiščenii jego:
36 i uzrit jego žrec, i se, ne razsypasja vred po koži, da ne prisetit žrec o vlase želtejuščemsja, jako nečist jesť.
37 Ašče že pred nim budet na meste vred, i vlas čern javitsja v nem, iscele vred, čist jesť, i očistit jego žrec.
38 Mužu že ili žene, ašče budut na koži ploti jego bleščanija bleščaščaja belejuščajasja:
39 i uvidit žrec, i se, na koži ploti jego bleščanija i bleščaščaja belejuščajasja, lišaj jesť, procvete na koži ploti jego, čist jesť.
40 Ašče že komu obleze glava, plešiv jesť, čist jesť:
41 ašče že spredi obleze glava, vzlys jesť, čist jesť:
42 ašče že budet na pleši jego ili na vzlysine jego blesk bel ili červlenujasja, prokaženije procvetajuščeje na pleši jego ili na vzlysine jego:
43 i uvidit jego žrec, i se, obličije bleska belo ili červleno na pleši jego ili na vzlysine jego, jako obličije prokaženija na koži ploti jego:
44 čelovek prokažen jesť, oskvernenijem oskvernit jego žrec, na glave jego blesk jego.
45 I prokažen, na nemže jesť jazva, rizy jego da budut razdrany, i glava jego ne pokrovena, i okolo ust svoich da obvijetsja, i nečist prozovetsja:
46 vsja dni, v ňaže budet na nem jazva, nečist syj, nečist budet: otlučen da sedit, vne polka da budet jemu prebyvanije.
47 I riza ašče budet na nej jazva prokaženija, na rize sukňane, ili na izgrebijnej,
48 ili na prjadene, ili na krokach, ili na lnech, ili na volne, ili na koži, ili na vsjakoj koži delanej,
49 i javitsja jazva zelena ili červlenujasja na koži, ili na rize, ili na prjadenech, ili na krokach, ili na vsjakom dele kožanem, jazva prokaženija jesť, i pokažet žercu:
50 i uvidit žrec jazvu, i otlučit žrec jazvu na sedm dnij.
51 I da uvidit žrec jazvu v deň sedmyj: ašče že razsypasja jazva po rize, ili po prjadene, ili po krokach, ili po koži, po vsemu jelika tvorjatsja kožy v delanii, prokaženije isto jesť jazva, nečist jesť:
52 da sožžet rizu, ili prjadenija, ili kroki, ili na volne, ili na lne, ili na vsjakom sosude kožane, na nemže ašče budet jazva: poneže prokaženije isto jesť, na ogni da sožžetsja.
53 Ašče li uzrit žrec, i ne razsypletsja jazva po rize, ili po prjadene, ili po krokach, ili po vsjakomu sosudu kožanu:
54 i povelit žrec, i izmyet, na nemže budet jazva, i da otlučit žrec jazvu na drugija sedm dnij:
55 i uvidit žrec po izmytii jego jazvu, i ašče ne izmenila jazva lica svojego, i jazva ne razsypasja, nečisto jesť, na ogni da sožžetsja: utverdisja bo na rize, ili na prjadene, ili na krokach.
56 I ašče uvidit žrec, i budet temna jazva po ispranii jeja, da ottorgnet je ot rizy, ili ot prjadena, ili ot krok, ili ot koži.
57 I ašče javitsja ješče na rize ili na prjadene, ili na krokach, ili na vsjakom sosude kožane, prokaženije procvetajuščeje jesť, na ogni da sožžetsja, na nemže jesť jazva.
58 I riza, ili prjadeno, ili kroki, ili vsjak sosud kožan, ježe isperetsja, i otstupit ot nego jazva, i izmyetsja vtoroje, i čisto budet.
59 Sej zakon jazve prokaženija rizy sukňany, ili izgrebijny, ili prjadeny, ili kudelnyja, ili vsjakago sosuda kožana, vo ježe očistiti je, ili oskverniti je.

14

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 sej zakon prokažennomu, v oňže deň ašče očistitsja, i privedetsja k žercu:
3 i da izydet žrec vne polka, i uzrit žrec, i se, iscele jazva prokaženija ot prokažennago:
4 i povelit žrec, da vozmutsja očiščennomu dva ptičišča živa čista i drevo kedrovo, i soskana červlenica i issop:
5 i povelit žrec, da zakoljut ptičišče jedino v sosud gliňan, nad vodoju živoju,
6 i živoje ptičišče da vozmet, i drevo kedrovo i soskanu červlenicu i issop, i da omočit ich i ptičišče živoje v krovi zaklanago ptičišča nad vodoju živoju:
7 i da voskropit na očistivšagosja ot prokaženija sedmiždy, i čist budet: i da otpustit ptičišče živoje na pole:
8 i da isperet očistivyjsja rizy svoja i da ostrižet vsja vlasy svoja i da izmyetsja vodoju, i čist budet: i po sich da vnidet v polk i da prebudet vne domu svojego sedm dnij.
9 I budet v deň sedmyj, obrijutsja vsi vlasy jego, glava jego i brada i brovi, i vsjak vlas jego da obrijetsja: i da izmyet rizy svoja, i da omyetsja telo jego vodoju, i čist budet.
10 I v deň osmyj da vozmet dva agnca jedinoletna neporočna i ovcu jedinu jedinoletnu neporočnu, i tri desjatiny muki pšeničny na žertvu smešanyja s jelejem i meru jelea jedinu:
11 i da postavit žrec očiščajaj čeloveka očiščaemago i sija pred Gospodem, u dverij skinii svidenija:
12 i vozmet žrec agnca jedinago i privedet jego prestuplenija radi, i čašu jelea, i otlučit ja žrec vo otlučenije pred Gospodem:
13 i zakoljut agnca na meste ideže zakalajut vsesožženija i jaže grecha radi, na meste svjate: jesť bo ježe grecha radi, jakože i prestuplenija radi jesť žercu: svjataja svjatych suť:
14 i vozmet žrec ot krove jaže prestuplenija radi, i vozložit žrec na obušije ucha očiščaemago desnago, i na kraj ruki jego desnyja, i na kraj nogi jego desnyja:
15 i vzem žrec ot čaši jelea, vozlijet na ruku levuju svoju:
16 i da omočit žrec perst svoj desnyj v jelej, iže jesť v ruce jego levej, i da voskropit ot jelea perstom sedmiždy pred Gospodem:
17 ostavšijsja že jelej, iže v ruce jego, da vozložit žrec na obušije ucha očiščaemago desnago, i na kraj ruki jego desnyja, i na kraj nogi jego desnyja, na mesto krove jaže prestuplenija radi:
18 ostavšijsja že jelej, iže v ruce žerca, da vozložit žrec na glavu očiščennomu: i pomolitsja o nem žrec pred Gospodem:
19 i sotvorit žrec ježe grecha radi, i pomolitsja žrec ot očiščajuščemsja ot grecha svojego: i po sem zakolet žrec vsesožženije:
20 i vozneset žrec vsesožženije i žertvu na oltar pred Gospodem, i pomolitsja o nem žrec, i očistitsja.
21 Ašče že ubog jesť, i ruka jego ne dostignet, da vozmet agnca jedinoletnago jedinago, v oňže prestupil na otlučenije, jako pomolitisja o nem, i desjatinu muki pšeničny smešany s jelejem v žertvu, i čašu jelea jedinu,
22 i dva gorličišča, ili dva ptenca golubina, jelika obrete ruka jego, i da budet jedin grecha radi, i drugij vo vsesožženije:
23 i da prineset ja v deň osmyj, vo ježe očistiti jego, k žercu, pred dveri skinii svidenija pred Gospoda:
24 i vzem žrec agnca iže prestuplenija radi, i čašu jelea, vozložit ja vozloženije pred Gospodem,
25 i zakolet agnca iže prestuplenija radi, i vozmet žrec ot krove jaže prestuplenija radi, i vozložit na obušije ucha očiščaemago desnago, i na kraj ruki jego desnyja, i na kraj nogi jego desnyja:
26 i ot jelea vozlijet žrec na ruku svoju levuju,
27 i voskropit žrec perstom svoim desnym ot jelea, iže v ruce jego levej, sedmiždy pred Gospodem:
28 i vozložit žrec ot jelea suščago v ruce jego na obušije ucha očiščaemago desnago, i na krai ruki jego desnyja, i na kraj nogi jego desnyja, na meste krove jaže prestuplenija radi:
29 ostavšejesja že ot jelea, ježe jesť v ruce žerca, da vozložit na glavu očistivšemusja: i pomolitsja o nem žrec pred Gospodem,
30 i sotvorit jedinu ot gorlic, ili ot ptencev golubinych, jakože obrete ruka jego,
31 jedinu grecha radi, i druguju vo vsesožženije s žertvoju: i pomolitsja žrec o očiščaemem pred Gospodem.
32 Sej zakon v nemže jesť jazva prokaženija, i ne obretajuščemu rukoju vo očiščenije svoje.
33 I reče Gospoď k Moiseju i Aaronu, glagolja:
34 jegda vnidete v zemlju Chanaansku, juže Az daju vam v priťjažanije, i dam jazvu prokaženija v domech zemli priťjažannyja vam:
35 i priidet, jegože dom, i povesť žercu glagolja: aki jazva javljaetsja v domu mojem.
36 I povelit žrec isprazdniti sosudy domu, prežde neže vniti žercu videti jazvu, i da ne budut nečista vsja jaže v domu. Po sich že vnidet žrec sogljadati dom:
37 i uzrit žrec jazvu, i se, jazva na stenach domu udolija zelenejuščajasja ili červlenejuščajasja, i obličije ich chudeje sten:
38 izšed žrec iz domu k dverem domu, i otlučit žrec dom na sedm dnij.
39 I vozvratitsja žrec v sedmyj deň, i uzrit dom, i se, razsypasja jazva po stenam domu:
40 i povelit žrec, da izimut kamenije, na nichže jesť jazva, i da iznesut je von iz grada na mesto nečisto:
41 i da postružut izvnutri dom okrest, i izsypljut persť sostroganuju vne grada na mesto nečisto:
42 i da vozmut kamenije ino ostrogano, i vložat ja vmesto kamenija: i persť inu da vozmut, i pomažut dom.
43 Ašče že paki najdet jazva, i javitsja v domu no iznesenii kamenija i po ostroganii domu i po pomazanii,
44 i vnidet žrec, i uzrit ašče razsypasja jazva v domu, prokaženije prebyvajuščeje jesť v domu, nečist jesť:
45 i razorjat dom, i dreva jego i kamenije jego i vsju persť domu iznesut vne grada, na mesto nečisto.
46 I vchoďaj v dom vsja dni, v ňaže jesť otlučen, nečist budet do večera:
47 i spjaj v domu da isperet rizy svoja i nečist budet do večera: i jadyj v domu da isperet rizy svoja i nečist budet do večera.
48 Ašče že prišedyj vnidet žrec, i uvidit: i se, razsypanijem ne razsypasja jazva v domu no pomazanii domu, da očistit žrec dom, jako iscele jazva:
49 i vozmet očistiti dom, dva ptičišča živa čista i drevo kedrovo, i soskanu červlenicu i issop:
50 i da zakolet ptičišče jedino v sosud gliňan nad vodoju živoju:
51 i vozmet drevo kedrovo i soskanije červlenoje, i issop i ptičišče živoje, i da omočit je v krov ptičišča zaklanago nad vodoju živoju, i da okropit imi v domu sedmiždy:
52 i očistit dom kroviju ptičiščnoju i vodoju živoju, i ptičiščem živym i drevom kedrovym, i issopom i soskanoju červleniceju:
53 i da otpustit ptičišče živoje vne grada na pole i pomolitsja o dome, i čist budet.
54 Sej zakon o vsjakoj jazve prokaženija i vreda,
55 i prokaženija rizy i domu,
56 i strupa, i znamenija, i bleščaščagosja,
57 i povedati v oňže deň nečisto, i v oňže deň očistitsja: sej zakon prokaženija.

15

1 I reče Gospoď k Moiseju i Aaronu, glagolja:
2 glagoli synom Izrailevym i rečeši k nim: mužu, mužu, jemuže ašče budet izlijanije ot tela jego, izlijanije jego nečisto jesť.
3 I sej zakon nečistoty jego: izlivajaj sema iz tela svojego, ot izlijanija, imže sostavleno jesť telo jego izlijanijem, sija nečistota jego v nem: vsja dni izlijanija tela jego, imže sostavleno telo jego izlijanijem jego, nečistota jego jesť:
4 vsjako lože, na nemže aše ljažet izlivajaj sema, nečisto jesť: i vsjak sosud, na nemže ašče sjadet verchu jego izlivajaj sema, nečist budet:
5 i čelovek, iže ašče prikosnetsja loža jego, da isperet rizy svoja i da omyet telo svoje vodoju, i nečist budet do večera:
6 i seďaj na sosude, na nemže ašče sjadet verchu jego izlivajaj sema, da isperet rizy svoja i da omyetsja vodoju, i nečist budet do večera:
7 i prikosnuvyjsja k ploti izlivajuščago sema da isperet rizy svoja i da omyetsja vodoju, i nečist budet do večera.
8 Ašče že pljunet izlivajaj sema na čistago, da isperet rizy svoja i da izmyetsja vodoju, i nečist budet do večera:
9 i vsjako sedlo osleje, na neže ašče vsjadet verchu jego izlivajaj sema, nečisto budet do večera:
10 i vsjak prikosnuvyjsja vsem, jaže suť pod nim, nečist budet do večera: i vzemljaj ja da isperet rizy svoja i omyetsja vodoju, i nečist budet do večera:
11 i jelikim ašče kosnetsja izlivajaj sema i ruk svoich ne omyet vodoju, da isperet rizy svoja i omyet telo vodoju, i nečist budet do večera:
12 i sosud gliňan, jemuže ašče prikosnetsja izlivajaj sema, da razbijetsja: a sosud drevjanyj da izmyetsja vodoju, i čist budet.
13 Ašče že očistitsja izlivajaj sema ot izlijanija svojego, i izčislit sebe sedm dnij na očiščenije svoje, i isperet rizy svoja i omyet telo svoje vodoju živoju, i čist budet:
14 i v deň osmyj da vozmet sebe dva gorličišča ili dva ptenca golubina, i da prineset ja pred Gospoda k dverem skinii svidenija, i dast ja žercu:
15 i sotvorit ja žrec jedin grecha radi, i drugij vo vsesožženije: i da pomolitsja o nem žrec pred Gospodem o izlijanii jego.
16 I čelovek, jemuže ašče izydet ot loža jego sema, i da omyet vodoju vse telo svoje, i nečist budet do večera:
17 i vsjaka riza i vsjaka koža, na nejže ašče budet lože semennoje, da izmyetsja vodoju, i nečista budet do večera.
18 I ašče ljažet muž s ženoju svojeju na loži semene, da izmyjutsja vodoju, i nečisty budut do večera.
19 I žena jaže ašče budet krov točašči, i budet tečenije jeja v telesi jeja, sedm dnij da budet v skverne svojej: i vsjak prikasajajsja jej nečist budet do večera:
20 i vse, na nemže ašče sedit v tečenii svojem, nečisto budet, i vsjako, na neže ašče prisjadet (ona), nečisto budet:
21 i vsjak, iže ašče prikosnetsja loža jeja, da isperet rizy svoja i da izmyet vodoju telo svoje, i nečist budet do večera:
22 i vsjak prikasajajsja vsjakomu sosudu, na nemže ašče sjadet, da isperet rizy svoja i da izmyetsja vodoju, i nečist budet do večera:
23 ašče že na loži jej suščej, ili na sosude, na nemže ašče sjadet (ona), jegda prikosnetsja kto jej, nečist budet do večera.
24 Ašče že kto budet na loži s neju, i budet nečistota jeja na nem, nečist budet sedm dnij: i vsjako lože, na nemže ašče ljažet, nečisto budet.
25 I žena ašče točit tečenije krove dni mnogi, ne vo vrema skverny jeja, aše i tečet po oskvernenii jeja, vsja dni tečenija nečistoty jeja, jakože dni skverny jeja, nečista budet:
26 i vsjako lože, na nemže ašče ljažet vsja dni tečenija jeja, po loži skverny jeja budet jej: i vsjak sosud, na nemže ašče sjadet, nečist budet po nečistote skverny jeja:
27 i vsjak prikasajajsja jej nečist budet, da isperet rizy svoja i omyet vodoju telo svoje, i nečist budet do večera.
28 Ašče že očistitsja ot tečenija svojego, da sočtet sebe sedm dnij, i po sich čista budet:
29 i vo osmyj deň da vozmet sebe dva gorličišča ili dva ptenca golubina, i prineset ja k žercu k dverem skinii svidenija,
30 i da sotvorit žrec, jedin grecha radi i drugij vo vsesožženije, i da pomolitsja o nej žrec pred Gospodem o tečenii nečistoty jeja.
31 I blagogovejny sotvorite syny Izrailevy ot nečistot ich: i da ne umrut nečistoty radi svojeja, vnegda oskverniti im skiniju Moju jaže v nich.
32 Sej zakon izlivajuščemu sema, i ašče komu izydet iz nego lože semennoje, jakože oskvernitisja v nem,
33 i točaščej krov v skverne svojej, i izlivajuščemu sema vo izlijanii svojem mužesku polu ili žensku, i mužu, iže ašče pospit so skvernavoju.

16

1 I glagola Gospoď k Moiseju, po umertvii dvuch synov Aaronich, jegda prinesosta ogň čuždij pred Gospoda i skončastasja.
2 I reče Gospoď k Moiseju: glagoli Aaronu, bratu tvojemu, da ne vchodit po vsja časy v svjatoje vnutr zavesy, pred lice očistilišča, ježe jesť nad kivotom svidenija, i da ne umret: vo oblace bo javljusja nad očistiliščem:
3 sice vnidet Aaron v svjatoje: s telcem ot govjad grecha radi, i so ovnom na vsesožženije,
4 i v rizu lňanu osvjaščenu da oblečetsja, i nadragi lňany da budut na tele jego, i pojasom lňanym da opojašetsja, i klobuk lňan da vozložit, rizy svjaty suť: i da omyet vodoju vse telo svoje, i da oblečetsja v ňa:
5 i ot sonma synov Izrailevych da vozmet dva kozla ot koz grecha radi, i ovna jedinago vo vsesožženije,
6 i da privedet Aaron telca, iže grecha radi svojego, i da pomolitsja o sebe i o dome svojem,
7 i da vozmet dva kozla, i postavit ja pred Gospodem u dverij skinii svidenija:
8 i da vozložit Aaron na oba kozla žrebija: žrebij jedin Gospodu i žrebij drugij otpuščeniju.
9 I da privedet Aaron kozla, na nemže pade žrebij Gospodu, i da prineset grecha radi:
10 i kozla, na nemže pade žrebij otpuščenija, da postavit jego živa pred Gospodem, jako pomolitisja nad nim i jako otpustiti jego vo otpuščenije, i da otpustit jego v pustyňu: i vozmet kozel na sja bezzakonija ich v zemlju neprochodimu.
11 I da privedet Aaron telca, iže grecha radi svojego, i da pomolitsja o sebe i o dome svojem: i da zakolet telca, iže grecha radi svojego.
12 I da vozmet kadilnik poln uglija ognenna ot oltarja, iže pred Gospodem, i da napolnit ruce fimiama složenija čista, i da prineset vnutr zavesy:
13 i da vozložit fimiam na ogň pred Gospodem, i pokryet dym fimiamnyj očistilišče ježe na svideniich, i ne umret.
14 I da vozmet ot krove telca, i da voskropit perstom na očistilišče na vostoki: pred licem očistilišče da voskropit sedmiždy ot krove perstom svoim.
15 I da zakolet kozla iže grecha radi, iže za ljudi, pred Gospodem: i da vneset ot krove jego vnutr zavesy, i da sotvorit krovi jego, jakože sotvori krovi telči, i da voskropit kroviju jego na očistilišče prjamo očistilišču,
16 i očistit svjatoje ot nečistot synov Izrailevych i ot nepravd ich, o vsech gresech ich: i tako sotvorit skinii svidenija sotvorennej v nich posrede nečistoty ich.
17 I vsjak čelovek da ne budet v skinii svidenija, jegda vchodit molitisja vo svjatoje, dondeže izydet: i da pomolitsja o sebe i o dome svojem i o vsem sonme synov Izrailevych.
18 I izydet ko oltarju, iže jesť pred Gospodem, i pomolitsja na nem, i da vozmet ot krove telca i ot krove kozla, i vozložit na rogi oltarja okrest:
19 i da voskropit perstom svoim naň sedmiždy ot krove, i očistit jego i osvjatit jego ot nečistot synov Izrailevych.
20 I soveršit očiščaja svjatoje i skiniju svidenija i oltar, i ot žercech očistit, i privedet kozla živago:
21 i da vozložit Aaron obe ruce svoi na glavu kozla živago, i da ispovesť na nem vsja bezzakonija synov Izrailevych i vsja nepravdy ich i vsja grechi ich: i vozložit ja na glavu kozla živago, i otpustit rukoju čeloveka ugotovannago v pustyňu:
22 i vozmet kozel na sja nepravdy ich v zemlju neprochodimu: i da otpustit kozla v pustyňu.
23 I da vnidet Aaron v skiniju svidenija, i da sovlečet rizy lňany, v ňaže obolčen bjaše, vchoďašču jemu vo svjatoje, i položit ja tamo:
24 i omyet telo svoje vodoju na meste svjate i da oblečetsja v rizy svoja, i izšed da sotvorit vsesožženije svoje i vseplodije ljudskoje, i da pomolitsja o sebe i o dome svojem, i o ljudech jakože i o žercech:
25 i tuk iže grechov radi da vozneset na oltar.
26 I otpustivyj kozla otpuščenago vo otpuščenije da isperet rizy svoja i da omyet ploť svoju vodoju, i po sich da vnidet v polk.
27 I telca iže grecha radi, i kozla iže grecha radi, ichže krov vnesesja na očiščenije vo svjatoje, da iznesut ja vne polka i da sožgut ja na ogni, i kožy ich i masa ich i motyla ich:
28 sožigajaj že ja da isperet rizy svoja i da omyet telo svoje vodoju, i po sem da vnidet v polk.
29 I budet sije vam zakonnoje večnoje: v mesjac sedmyj, v desjatyj deň mesjaca, pokorite dušy vašja, i vsjakago dela da ne sotvorite, ni tuzemec, ni prišlec priležaj v vas:
30 v toj bo deň pomolitsja o vas, ježe očistiti vas ot vsech grechov vašich pred Gospodem, i čisti budete:
31 subbota subbot pokoj da budet sija vam, i pokorite dušy vašja, zakonno večno.
32 Pomolitsja žrec, jegože ašče pomažut i jegože ašče soveršat ruce jego, ježe žreti jemu po otce svojem, i da oblečetsja v rizu lňanu svoju, rizu svjatu,
33 i da očistit Svjatoje svjatago i skiniju svidenija, i oltar da očistit, i o žercech i o vsem sonme da pomolitsja.
34 I budet sije vam zakonnoje večnoje, ježe molitisja o synech Izrailevych o vsech gresech ich, jedinoju v leto da sotvoritsja, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.

17

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 glagoli Aaronu i synom jego i ko vsem synom Izrailevym, i rečeši k nim: sije slovo ježe zapoveda Gospoď, glagolja:
3 čelovek čelovek ot synov Izrailevych ili ot prišelec, iže priležat v vas, iže ašče zakolet telca ili ovcu ili kozu v polce, i iže ašče zakolet vne polka
4 i pred dveri skinii svidenija ne prineset, jakože sotvoriti je vo vsesožženije ili spasenije Gospodu prijatno, v voňu blagovonija: i iže ašče zakolet vne i pred dveri skinii svidenija ne prineset jego, jako prinesti dar Gospodu pred skiniju Gospodňu: i vmenitsja čeloveku tomu krov: krov prolijal, da potrebitsja duša ona ot ljudij svoich:
5 jako da prinesut synove Izrailevy žertvy svoja, jeliki ašče sii zakoljut na poli, i da prinesut ja ko Gospodu k dverem skinii svidenija k žercu, i požrut ja v žertvu spasenija Gospodu.
6 I da vozlijet žrec krov na oltar okrest pred Gospodem u dverij skinii svidenija: i da vozneset tuk v voňu blagouchanija Gospodu:
7 i da ne požrut ktomu žertv svoich sujetnym, imže sami bludodejstvujut vsled ich: zakonnoje večnoje budet vam v rody vašja.
8 I rečeši k nim: čelovek čelovek ot synov Izrailevych ili ot synov prišelcov priležaščich v vas, iže ašče sotvorit vsesožženije ili žertvu,
9 i k dverem skinii svidenija ne prineset sotvoriti je Gospodvi, potrebitsja duša ta ot ljudij svoich.
10 I čelovek čelovek ot synov Izrailevych ili ot prišelec priležaščich v vas, iže ašče jast vsjakuju krov, i utveržu lice Moje na dušu jaduščuju krov, i pogublju ju ot ljudij svoich:
11 zane duša vsjakija ploti krov jego jesť, i Az dach ju vam u oltarja umoljati ot dušach vašich: krov bo jego vmesto duši umolit.
12 Sego radi rekoch synom Izrailevym: vsjaka duša ot vas da ne snest krove, i prišlec priležaščij v vas da ne snest krove.
13 I čelovek čelovek ot synov Izrailevych ili ot prišlec priležaščich v vas, iže ašče ulovit lovitvu zverja ili pticu, ježe jastsja: prolijet krov jeja, i pokryet ju zemleju:
14 duša bo vsjakija ploti krov jego jesť. I rekoch synom Izrailevym: krove vsjakija ploti da ne sneste, jako duša vsjakija ploti krov jego jesť: vsjak jadyj ju potrebitsja:
15 i vsjaka duša jaže jast mertvečinu ili zverojadinu, ot tuzemec ili ot prišelec, da isperet rizy svoja i da omyet telo vodoju, i nečist budet do večera, po sem že čist budet:
16 aše že ne isperet riz svoich, ni omyet tela vodoju, to priimet bezzakonije svoje.

18

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 glagoli synom Izrailevym i rečeši k nim: Az Gospoď Bog vaš:
3 po delom zemli Jegipetskija, v nejže obitaste, da ne sotvorite, i po načinanijem zemli Chanaanskija, v ňuže Az vedu vy tamo, ne sotvorite, i po zakonom ich ne chodite:
4 sudby Moja sotvorite, i povelenija Moja sochranite i chodite v nich: Az Gospoď Bog vaš:
5 i sochranite vsja povelenija Moja i vsja sudby Moja, i sotvorite ja: Sotvorivyj ta čelovek živ budet v nich: Az Gospoď Bog vaš.
6 Čelovek čelovek ko vsjakomu bližnemu ploti svojeja da ne pristupit otkryti sramoty: Az Gospoď.
7 Sramoty otca tvojego i sramoty matere tvojeja da ne otkryeši: mati bo tvoja jesť, da ne otkryeši sramoty jeja.
8 Sramoty ženy otca tvojego da ne otkryeši: sramota otca tvojego jesť.
9 Sramoty sestry tvojeja jaže ot otca tvojego ili ot matere tvojeja, v domu roždennyja ili vne roždennyja, da ne otkryeši sramoty ich.
10 Sramoty dščere syna tvojego ili dščere dščere tvojeja, da ne otkryeši sramoty ich, jako tvoja sramota jesť.
11 Sramoty dščere ženy otca tvojego da ne otkryeši, jedinootča sestra ti jesť, da ne otkryeši sramoty jeja.
12 Sramoty sestry otca tvojego da ne otkryeši, svoja bo otcu tvojemu jesť.
13 Sramoty sestry matere tvojeja da ne otkryeši, svoja bo materi tvojej jesť.
14 Sramoty brata otca tvojego da ne otkryeši i k žene jego da ne vnideši, srodnik bo ti jesť.
15 Sramoty nevestki tvojeja da ne otkryeši, žena bo syna tvojego jesť, da ne otkryeši sramoty jeja.
16 Sramoty ženy brata tvojego da ne otkryeši, sramota brata tvojego jesť.
17 Sramoty ženy i dščere jeja, da ne otkryeši, dščere syna jeja, i dščeri dščere jeja da ne pojmeši otkryti sramoty ich, bližnii bo ti suť, nečestije jesť.
18 Sestru ženy tvojeja da ne pojmeši v naložnicu, otkryti sramotu jeja pred neju, ješče žive suščej jej.
19 I k žene vo otlučenii nečistoty jeja da ne vnideši otkryti sramoty jeja.
20 I k žene bližňago tvojego da ne dasi loža semene tvojego, oskvernitisja s neju.
21 I ot semene tvojego da ne dasi služiti Molochu, da ne oskverniši imene Svjatago:
22 i s mužeskim polom da ne ljažeši ženskim ložem, merzosť bo jesť.
23 I vsjakomu četveronogomu da ne dasi loža svojego v semenenije, oskvernitisja s nim: i žena da ne stanet ko vsjakomu četveronogomu snitisja, gnusno bo jesť.
24 Ne oskverňajtesja vo vsech sich: vo vsech bo sich oskvernišasja jazycy, ichže Az otženu pred licem vašim:
25 i oskvernisja zemlja, i vozdach nepravdu im jeja radi: i voznenavide zemlja seďaščich na nej.
26 I sochranite vsja zakony Moja i vsja povelenija Moja, i ne sotvorite ot vsech gnusnostej sich, tuzemec i pribyvšij prišlec v vas:
27 vsja bo sija gnusnosti sotvoriša čelovecy zemnii, byvšii prežde vas, i oskvernisja zemlja.
28 I da ne voznegodujet na vas zemlja, vnegda oskverniti vam ju, imže obrazom voznegodova na jazyki iže prežde vas:
29 jako vsjak, iže ašče sotvorit ot vsech gnusnostej sich, potrebjatsja dušy tvorjaščyja sije ot ljudij svoich.
30 I sochranite povelenija Moja, jako da ne sotvorite ot vsech zakon gnusnych, iže beša prežde vas: i da ne oskvernitesja v nich, jako Az Gospoď Bog vaš.

19

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 glagoli vsemu sonmu synov Izrailevych, i rečeši k nim: svjati budite, jakože Az svjat (esm) Gospoď Bog vaš.
3 Vijždo otca svojego i matere svojeja da boitsja, i subboty Moja sochranite: Az Gospoď Bog vaš.
4 Ne posledujte idolom, i bogov slijanych ne sotvorite sebe: Az Gospoď Bog vaš.
5 I ašče požrete žertvu spasenija Gospodu, prijatnu vam požrite:
6 v oňže deň ašče požrete, (v toj deň) da snestsja, i na utrije: i ašče ostanetsja do tretijago dne, na ogni da sožžetsja:
7 ašče že li jadenijem sjastsja v deň tretij, ne žertvenno jesť, ne priimetsja:
8 i iže jast je, grech priimet, jako svjataja Gospodňa oskverni: i potrebjatsja dušy jaduščyja ot ljudij svoich.
9 I požinajuščym vam žatvu zemli vašeja, da ne skončaete žatvy vašeja, nivy tvojeja požinanija: i padajuščich klas ot žatvy tvojeja da ne sobereši:
10 i vinograda tvojego vtoriceju da ne obereši, niže grezn vinograda tvojego da sobereši: niščemu i prišelcu da ostaviši ja: Az jesm Gospoď Bog vaš.
11 Ne ukradite, ni solžite, niže da oklevetaet kijždo bližňago.
12 I ne klenitesja imenem Moim v nepravde, i da ne oskvernite imene svjatago Boga vašego: Az Gospoď Bog vaš.
13 Da ne obidiši bližňago: i da ne otimeši, i da ne preležit mzda naemnika tvojego u tebe do utrija.
14 Zla da ne rečeši gluchomu, i pred slepym da ne položiši pretykanija: i da uboišisja Gospoda Boga tvojego: Az Gospoď Bog vaš.
15 Ne sotvorite nepravdy v sude: da ne priimeši lica niščago, niže počudišisja licu moguščago: po pravde da sudiši bližnemu tvojemu.
16 Da ne chodiši lestiju vo svojem jazyce, i ne vostaneši na krov bližňago tvojego: Az Gospoď Bog vaš.
17 Da ne voznenavidiši brata tvojego vo ume tvojem, obličenijem da obličiši bližňago tvojego: i ne priimeši radi jego grecha.
18 I da ne otmščaet ruka tvoja, i da ne vražduješi na syny ljudij svoich, i vozljubiši bližňago svojego jako sam sebe: Az Gospoď Bog vaš.
19 Zakon Moj sochranite: i skota tvojego da ne smesiši so skotom inago roda, i vinograda tvojego da ne nasadiši različna: i rizy iz dvuch (veščej) sotkanyja gnusnyja da ne vozložiši na sja.
20 I ašče kto budet s ženoju ložem semene, i sija bjaše raba chranima mužu, i cenoju ne iskuplena ili svoboda ne dana jej, nakazany da budut: ne umrut, jako ne svobodisja:
21 i da privedet za prestuplenije svoje Gospodu k dverem skinii svidenija ovna prestuplenija,
22 i da pomolitsja o nem žrec ovnom prestuplenija pred Gospodem o grese imže sogreši, i ostavitsja jemu grech, jegože sotvori.
23 Jegda že vnidete v zemlju, juže Gospoď Bog vaš daet vam, i nasadite vsjako drevo snednoje, i očistite nečistotu jego, plod jego tri leta nečist da budet vam, da ne snestsja:
24 v leto že četvertoje budet vsjak plod jego svjat, pochvalen Gospodu:
25 v leto že pjatoje da sneste plod jego, pribytok vam plody jego: Az Gospoď Bog vaš.
26 Ne jadite na gorach, i ne vražite, i ni srjašča smotrite ot ptic.
27 Ne sotvorite obstriženija krugom ot vlas glav vašich, niže brijete brad vašich.
28 I krojenija ne sotvorite na tele vašem o duši: i jazv nastrekannych da ne sotvorite v vas: Az Gospoď Bog vaš.
29 Da ne oskverniši dščere tvojeja ježe bluditi jej: i da ne preljuby dejet zemlja, i napolnitsja zemlja bezzakonij.
30 Subboty Moja sochranite, i ot svjatych Moich ubojtesja: Az Gospoď.
31 Ne posledujte utrobnym basnem, i k volchvom ne prilepitesja, oskvernitisja v nich: Az Gospoď Bog vaš.
32 Pred licem sedago vostani i počti lice starčo, i da uboišisja Gospoda Boga tvojego: Az Gospoď Bog vaš.
33 Ašče že kto priidet k vam prišlec v zemlju vašu, ne stužite jemu:
34 jakože tuzemec budet v vas prišlec, iže priidet k vam, i vozljubiši jego jako sam sebe: jako (i vy) prišelcy beste v zemli Jegipetstej: Az Gospoď Bog vaš.
35 Ne sotvorite nepravdy v sude, v merach i v vesach i v merilech:
36 merila pravedna i vesy pravedny i mera pravedna da budet v vas: Az jesm Gospoď Bog vaš, izvedyj vas ot zemli Jegipetskija.
37 I sochranite ves zakon Moj i vsja povelenija Moja, i sotvorite ja: Az Gospoď Bog vaš.

20

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 rcy synom Izrailevym, glagolja: ašče kto ot synov Izrailevych, ili ot pribyvšich prišelcev vo Izraili, iže ašče dast ot semene svojego Molochu, smertiju da umret: ljudije zemli da pobijut jego kamenijem:
3 i Az utveržu lice Moje na čeloveka togo i pogublju jego ot ljudij jego, jako ot semene svojego dade Molochu, da oskvernit svjatyňu Moju i oskvernit ima osvjaščennych Mne.
4 Ašče že prezrenijem prezrjat tuzemcy zemli očima svoima ot čeloveka togo, vnegda dati jemu ot semene svojego Molochu, ježe ne ubiti jego:
5 i utveržu lice Moje na čeloveka togo i na srodniki jego, i pogublju jego i vsech jedinomysljaščich s nim, ježe sobluždati jemu so idoly ot ljudij svoich.
6 I duša jaže ašče posledujet utrobnym basnem ili volchvom, jako sobluditi vsled ich, utveržu lice Moje na dušu tu i pogublju ju ot ljudij jeja.
7 I budete svjati, jako Az svjat Gospoď Bog vaš.
8 I sochranite povelenija Moja i sotvorite ja: Az Gospoď osvjaščajaj vas.
9 Čelovek čelovek, iže aše zlo rečet otcu svojemu ili materi svojej, smertiju da umret: otcu svojemu ili materi svojej zle reče, povinen budet.
10 Čelovek čelovek, iže ašče preljuby sodejet s mužneju ženoju, ili kto preljuby sodejet s ženoju bližňago svojego, smertiju da umrut preljubodej i preljubodejca.
11 I iže ašče prebudet s ženoju otca svojego, sramotu otca svojego otkryl jesť, smertiju da umrut oba, povinni suť.
12 I ašče kto budet s nevestkoju svojeju, smertiju da umrut oba, nečestvovaša bo, povinni suť.
13 I ašče kto budet s mužeskim polom ložem ženskim, gnusnosť sotvoriša oba, smertiju da umrut, povinni suť:
14 iže ašče pojmet ženu i mater jeja, bezzakonije jesť, ognem da sožgut jego i onyja, i ne budet bezzakonije v vas.
15 I iže ašče dast lože svoje četveronožnomu, smertiju da umret, četveronožnoje že ubijete.
16 I žena jaže aše pristupit ko vsjakomu skotu, ježe byti s nim, da ubijete ženu i skot, smertiju da umrut, povinni suť.
17 Iže ašče pojmet sestru svoju ot otca svojego ili ot matere svojeja, i uvidit sramotu jeja, i ona uvidit sramotu jego, ukorizna jesť, da potrebjatsja pred syny roda ich: sramotu sestry svojeja otkry, grech priimut.
18 I muž iže budet s ženoju skvernavoju i otkryet sramotu jeja, tečenije jeja otkry, i ona otkry tečenije krove svojeja, da potrebjatsja oba ot roda ich.
19 I sramotu sestry otca tvojego i sestry matere tvojeja da ne otkryeši: užičestvo bo otkry, grech ponesut.
20 Iže ašče budet so srodniceju svojeju, sramotu srodstva svojego otkry, bezčadni izmrut.
21 I čelovek iže ašče pojmet ženu brata svojego, nečistota jesť: sramotu brata svojego otkryl jesť, bezčadni izmrut.
22 I sochranite vsja povelenija Moja i vsja sudby Moja i sotvorite ja, i ne voznegodujet na vas zemlja, v ňuže Az vvedu vy tamo vselitisja na nej.
23 I ne chodite v zakony jazyčeskija, ichže Az izgoňu ot vas: jako sija vsja sotvoriša, i vozgnušachsja imi.
24 I rech k vam: vy nasledite zemlju ich, i Az dam vam ju v priťjažanije, zemlju tekuščuju medom i mlekom, Az Gospoď Bog vaš, otlučivyj vas ot vsech jazyk.
25 I otlučite sebe meždu skoty čistymi i meždu skoty nečistymi, i meždu pticami čistymi i nečistymi: i ne oskvernite duš vašich v skotech i v pticach i vo vsech gadech zemnych, jaže Az otlučich vam v nečistote,
26 i budete Mi svjati, jako Az svjat jesm Gospoď Bog vaš, otlučivyj vas ot vsech jazyk byti Moimi.
27 I muž ili žena iže ašče budet ot nich črevobasnik ili volšebnik, smertiju da umrut oba: kamenijem da pobijete ich, povinni suť.

21

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja: rcy žercem synom Aaronim, i rečeši im: nad dušami da ne oskverňatsja v jazyce svojem,
2 no razve v domu bližňago svojego, nad otcem i materiju, i synami i dščermi, nad bratom
3 i nad sestroju svojeju devoju, jaže jesť bližňaja jemu, ne dana mužu, nad simi da oskverňatsja:
4 da ne oskvernitsja vnezapu v ljudech svoich, vo oskvernenije svoje.
5 I da ne obrijete glavy po mertvem, i obličija brady da ne obrijut, i na plotech svoich da ne sotvorjat jazv:
6 svjati da budut Bogu svojemu i ne oskverňat imene Boga svojego: žertvy bo Gospodni dary Boga svojego sami prinosjat, i budut svjati.
7 Ženy bludnicy i oskverneny da ne pojmut, i ženy izgnanyja ot muža jeja da ne pojmut: jako svjati suť Gospodu Bogu svojemu:
8 i da osvjatiši jego: dary Gospoda Boga vašego sej prinosit, svjat budet: jako svjat Az jesm Gospoď Bog vaš osvjaščaja ich.
9 I dščer čeloveka žerca ašče oskvernitsja, ježe sobluditi, ima otca svojego sija oskverňaet: ognem da sožžetsja.
10 I žrec velikij ot bratij svoich, jemuže vozlijan na glavu jelej pomazanija, i soveršennyj, ježe oblačitisja v rizy, glavy da ne otkryet, i riz svoich da ne razderet,
11 i ko vsjakoj duši umeršej da ne priidet: nad otcem svoim i nad materiju svojeju da ne oskvernitsja,
12 i ot svjatych da ne izydet, i da ne oskvernit imene svjatago Boga svojego, jako svjatyj jelej pomazanija Boga jego na nem: Az Gospoď.
13 Sej v ženu devu ot roda svojego da pojmet:
14 vdovicy že i izgnanyja, i oskvernenyja i bludnicy, sich da ne pojmet: no devicu ot plemene svojego da pojmet v ženu:
15 i da ne oskvernit semene svojego v ljudech svoich: Az Gospoď Bog osvjaščajaj jego.
16 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
17 rcy ko Aaronu, glagolja: čelovek ot roda tvojego v rodech vašich, ašče kojemu budet na nem porok, da ne pristupit prinositi dary Boga svojego:
18 vsjak čelovek, jemuže ašče budet na nem porok, da ne pristupit: čelovek slep, ili chrom, ili kornosyj, ili uchorezan,
19 ili čelovek, jemuže jesť sokrušenije ruki ili sokrušenije nogi,
20 ili gorbat, ili gnojetočiv očima, ili belmoočen, ili čelovek, na nemže suť krasty divija, ili lišai, ili jedinojatrnyj:
21 vsjak, jemuže ašče budet na nem porok ot semene Aarona žerca, da ne pristupit prinesti žertv Bogu tvojemu, zane porok na nem: darov Božiich da ne pristupit prinositi:
22 dary Boga svojego svjataja svjatych, i ot svjatych da snest:
23 obače k zavese da ne pristupit, i ko oltarju da ne približitsja, jako porok imať: i da ne oskvernit svjatilišča Boga svojego, jako Az Gospoď osvjaščajaj ich.
24 I glagola Moisej ko Aaronu i synom jego, i ko vsem synom Izrailevym.

22

1 I reče Gospoď k Moiseovy, glagolja:
2 rcy Aaronu i synom jego, da vnimajut ot svjatyň synov Izrailevych, i da ne oskverňat imene svjatago Mojego, jelika oni osvjaščajut Mi: Az Gospoď.
3 Rcy im: v rody vašja vsjak čelovek, iže ašče pristupit ot vsjakago semene vašego ko svjatym, jelika ašče osvjaťjat synove Izrailevy Gospodu, i nečistota jego na nem budet, potrebitsja duša onaja ot Mene: Az Gospoď Bog vaš.
4 I čelovek ot semene Aarona žerca, i sej prokažen, ili sema izlivaet, ot svjatych da ne snest, dondeže očistitsja: i prikasajajsja vsjakoj nečistote duši, ili čelovek, jemuže ašče izydet ot jego loža sema,
5 ili iže ašče prikosnetsja vsjakomu gadu nečistu, iže oskvernit jego, ili čeloveku, iže oskvernit jego, po vsjakoj nečistote jego:
6 duša, jaže ašče prikosnetsja ich, nečista budet do večera: da ne snest ot svjatych, ašče ne omyet tela svojego vodoju,
7 i zajdet solnce, i čist budet: i togda da snest ot svjatych, jako chleb jego jesť.
8 Mertvečiny i zverojadiny da ne snest, ježe oskvernitisja jemu v nich: Az Gospoď.
9 I da sochraňat povelenija Moja, da ne priimut sich radi grecha, i izmrut za nich, ašče oskverňat ich: Az Gospoď Bog osvjaščajaj ich.
10 I vsjak inoplemennik da ne snest svjatyň: priselnik ijerejev ili naemnik da ne snest svjatyň.
11 Ašče že žrec prisťjažet dušu prisťjažanuju srebrom, sija da snest chleby jego: i domočadcy jego, i sii da sneďat chleby jego.
12 I dščer čeloveka žerca, ašče posjagnet za muža inoplemennika, sija ot načatkov svjatych da ne snest.
13 I dščer žerca ašče budet vdova ili otpuščena, ploda že ne budet jej, vozvratitsja v dom otca svojego, po junosti svojej, ot chlebov otca svojego da snest: vsjak že inoplemennik da ne snest ot nich.
14 I čelovek, iže ašče jast svjataja po nevedeniju, i da priložit pjatuju svoju časť ko istomu, i da dast sije žercu svjatoje.
15 I da ne oskverňat svjatyň synov Izrailevych, ichže oni otdeljajut Gospodu:
16 i da ne navedut na sebe bezzakonije prestuplenija, vnegda jasti im svjatyňu ich, jako Az Gospoď osvjaščajaj ich.
17 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
18 glagoli Aaronu i synom jego i vsemu sonmu Izrailevu i rečeši k nim: čelovek čelovek ot synov Izrailevych, ili ot prišlec priležaščich k nim vo Izraili, iže ašče prineset dary svoja po vsjakomu ispovedaniju svojemu, ili po vsjakomu izvoleniju svojemu, jelika ašče prinesut Gospodu na vsesožženije,
19 prijatny vam neporočny mužesk pol ot stad volov, ili ot oven i ot koz:
20 vsech, jelika ašče imut porok na sebe, da ne prinesut Gospodu, poneže neprijatno budet vam.
21 I čelovek iže ašče prineset žertvu spasenija Gospodu, otlučiv obet ili po izvoleniju, ili v prazdniki vašja, ot stad volov ili ot ovec, neporočno da budet v prijatije, vsjak porok da ne budet na nem:
22 slepo, ili sokrušeno, ili jazyk urezan imuščo, ili červivo, ili krastovo, ili lišavo, da ne prinesut tech Gospodu, i v žertvu ne dadite ot nich na oltar Gospodvi:
23 i telca ili ovcu uchoreznu, ili bezchvostnu, v zakolenije sotvoriši ja sebe (po izvoleniju), v obet že tvoj da ne priimetsja:
24 jemuže suť jatra sokrušena, i jemuže razdavlena, i izrezana, i istoržena, da ne prinesete sich Gospodu, i v zemli vašej da ne sotvorite.
25 I ot ruki inoplemennika da ne prinesete darov Bogu vašemu ot vsech sich, jako vreždenija suť na nich, porok na nich, ne priimutsja sija ot vas.
26 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
27 telec, ili ovča, ili kozlja, jegda roditsja, da budet sedm dnij pod materiju svojeju, v deň že osmyj i daleje prinesetsja v dar, prinos Gospodu:
28 i telca i ovčate vkupe s materiju da ne zakolete v jedin deň,
29 aše že požreši žertvu obet radovanija Gospodvi, prijatno vam požrite je:
30 sija v tojže deň da snestsja, da ne ostavite ot mas na utrije: Az jesm Gospoď.
31 I sochranite zapovedi Moja i sotvorite ja: Az Gospoď:
32 i ne oskvernite imene Svjatago, i osvjaščusja posrede synov Izrailevych: Az Gospoď osvjaščajaj vas,
33 izvedyj vy iz zemli Jegipetskija, jako byti vam v Boga: Az Gospoď.

23

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 glagoli synom Izrailevym i rečeši k nim: prazdnicy Gospodni, jaže narečete naročityja svjatyja, sii suť prazdnicy Moi:
3 v šesť dnij da sotvoriši dela, i v deň sedmyj subbota, pokoj narečennyj svjat Gospodvi, vsjakago dela da ne sotvorite: subbota jesť Gospodvi vo vsem obitanii vašem.
4 Sii prazdnicy Gospodu narečeny svjati, jaže narečete sija vo vremena ich:
5 v pervem mesjace v četvertyjnadesjať deň mesjaca, meždu večernimi, Pascha Gospodu:
6 i v pjatyjnadesjať deň mesjaca pervago prazdnik opresnokov Gospodu: sedm dnij opresnoki da jaste.
7 I deň pervyj narečen svjat budet vam: vsjakago dela rabotňa ne sotvorite:
8 i da prinesete vsesožženija Gospodu sedm dnij, i deň sedmyj narečen svjat budet vam: vsjakago dela rabotňa ne sotvorite.
9 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
10 glagoli synom Izrailevym i rečeši k nim: jegda vnidete v zemlju, juže Az daju vam, i požnete žatvu jeja, i prinesete snopy načatok žatvy vašeja k žercu,
11 i vozneset snop pred Gospoda prijaten vam: na utrije pervago dne subboty da vozneset jego žrec.
12 I sotvorite v deň, v oňže ašče prinesete snop, ovča neporočno jedinoletno vo vsesožženije Gospodu:
13 i žertvu jego dve desjatiny muki pšeničny sprjaženy v jelei: žertva Gospodu, v voňu blagovonija Gospodu: i vozlijanije jego vina četvertuju časť ina.
14 I chleba, i prjaženych klasov novych da ne sneste, daže do togo dne samago, dondeže prinesete vy dary Bogu vašemu: zakonno večno v rody vaša vo vsem naselenii vašem.
15 I sočtite sebe ot nautrija subbot, ot dne, v oňže ašče prinesete snopy vozloženija, sedm sedmic celych
16 daže do nautrija poslednija sedmicy da sočtete pjaťdesjat dnij, i da prinesete žertvu novu Gospodu.
17 Ot vselenija vašego da prinesete chleby vozloženije, dva chleba: ot dvuch desjatin muki pšeničny da budut, kvašeny da ispekutsja ot pervych plodov Gospodu:
18 i da prinesete so chlebami sedm agncev neporočnych jedinoletnych, i telca jedinago ot stad, i ovna dva neporočna: i budut vo vsesožženije Gospodu, i žertvy ich, i vozlijanija ich, žertva voňa blagovonija Gospodu.
19 I sotvorite kozla ot koz jedinago o grese, i dva agnca jedinoletna v žertvu spasenija s chlebami pervych žit.
20 I da vozložit ja žrec s chlebami pervych žit, vozloženije pred Gospodem so obema agncy: svjata budut Gospodu, žercu iže prinosit ja, tomu da budut.
21 I prozovete sej deň, naročit svjat budet vam: vsjakago dela rabotňa ne sotvorite v oň: zakonno večno v rody vašja vo vsem naselenii vašem.
22 I jegda žnete žatvu zemli vašeja, ne potrebite ostanka žatvy nivy svojeja, jegda žnete, i ot padajuščich ot žatvy vašeja da ne sobereši: niščemu i prišelcu ostaviši ja: Az Gospoď Bog vaš.
23 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
24 rcy synom Izrailevym, glagolja: mesjaca sedmago, v pervyj deň mesjaca, da budet vam pokoj, pamať trub: narečen svjat budet vam:
25 vsjakago dela rabotňa ne sotvorite, i prinesete vsesožženije Gospodu.
26 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
27 i v desjatyj deň sedmago mesjaca sego deň očiščenija, narečen svjat da budet vam: i smirite dušy vašja, i prinesite vsesožženije Gospodu:
28 vsjakago dela ne sotvorite v samyj deň sej: jesť bo deň očiščenija sej vam, ?moliti o vas pred Gospodem Bogom vašim:
29 vsjaka bo duša, jaže ne pokoritsja v deň toj, potrebitsja ot ljudij svoich:
30 i vsjaka duša, jaže sotvorit delo v samyj deň sej, pogibnet duša ta ot ljudij svoich:
31 vsjakago dela ne sotvorite, zakonno večno v rody vašja, vo vsech seleniich vašich.
32 Subboty subbot budut vam: i smirite dušy vašja, ot devjatago dne mesjaca ot večera, daže do desjatago dne mesjaca, do večera, subbotstvujte subboty vašja.
33 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
34 rcy synom Izrailevym, glagolja: v pjatyjnadesjať deň mesjaca sedmago sego, prazdnik kuščej sedm dnij Gospodu:
35 i deň pervyj narečen svjat budet: vsjakago dela rabotňa ne sotvorite:
36 sedm dnij da prinesete vsesožženija Gospodu: i deň osmyj narečen svjat budet vam, i prinesete vsesožženija Gospodu: ischodnoje jesť, vsjakago dela rabotňa ne sotvorite.
37 Sii prazdnicy Gospodni, jaže narečete naročity svjaty, ježe prinositi prinosy Gospodu: vsesožženija i žertvy ich, i vozlijanija ich ot dne do dne,
38 krome subbot Gospodnich i krome darov vašich, i krome vsech obetov vašich i krome blagovolnych vašich, jaže ašče dadite Gospodu.
39 I v pjatyjnadesjať deň mesjaca sedmago sego, jegda skončaete žita zemli, prazdnujte Gospodu sedm dnij: v deň pervyj pokoj, i v deň osmyj pokoj:
40 i da vozmete sebe v deň pervyj plod dreva krasen, i vetv finičeskuju, i vetvi dreva častyja, i verby, i agnovy vetvi ot potoka, i vozveselitesja pred Gospodem Bogom vašim sedm dnij v leto:
41 zakonno večno v rody vašja, v mesjac sedmyj prazdnujte jego:
42 v kuščach da prebudete sedm dnij: vsjak tuzemec vo Izraili da prebudet v kuščach:
43 jako da uveďat rody vašja, jako v kuščach vselich syny Izrailevy, vnegda izvesti mne ich iz zemli Jegipetskija: Az Gospoď Bog vaš.
44 I poveda Moisej prazdniki Gospodni synom Izrailevym.

24

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 zapovežď synom Izrailevym, da vozmut ti jelej ot masličija čist iscežen v svetenije, da gorit svetilo vsegda,
3 vne zavesy v skinii svidenija, i vozžigati budut jego Aaron i synove jego ot večera do zautra pred Gospodem neprestanno, zakonno večno v rody vašja:
4 na svetilnice čistem vozžigati budete svetila pred Gospodem daže do utra.
5 I vozmete muki pšeničny, i sotvorite ot neja dvanadesjať chlebov: dvu desjatin da budet chleb jedin:
6 i vozložite ich na dva položenija, po šesti chlebov jedino položenije na trapeze čiste pred Gospodem:
7 i vozložite na jedino položenije livan čist i sol, i da budut chleby v pamať predležaščyja pred Gospodem:
8 v deň subboty da predlagajutsja pred Gospodem vsegda ot synov Izrailevych, zavet večnyj:
9 i da budut Aaronu i synom jego, i da sneďat ja na meste svjate, suť bo svjataja svjatych: sije im ot žertv Gospodu v zakon večnyj.
10 I izyde syn ženy Izrailťjanyni, i sej be syn Jegipťjanina v synech Izrailevych: i prjachusja v polce iže ot Izrailťjanyni i muž Izrailťjanin:
11 i narek syn ženy Izrailťjanyni ima (Gospodne) proklja. I privedoša jego k Moiseju. Ima že matere jego Salomiif, dščer Davriina, ot plemene Danova.
12 I vvergoša jego v temnicu, razsuditi o nem povelenijem Gospodnim.
13 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
14 izvedi kljavšago vne polka, i da vozložat vsi slyšavšii ruce svoi na glavu jego, i da pobijut jego kamenijem ves sonm:
15 i synom Izrailevym glagoli i rečeši k nim: čelovek čelovek, iže ašče proklenet Boga svojego, grech priimet:
16 naricajaj že ima Gospodne smertiju da umret: kamenijem da pobijut jego ves sonm izrailskij: ašče tuzemec, ili prišlec, jegda narečet ima Gospodne, da umret:
17 i čelovek, iže ašče porazit vsjaku dušu čeloveču, i umret, smertiju da umret:
18 i iže ašče udarit skota, i umret, da vozdast dušu vmesto duši:
19 i ašče kto sotvorit porok bližnemu, jakože sotvori jemu, takožde i jemu da sotvorjat:
20 izlomlenije za izlomlenije, oko za oko, zub za zub: jakože sotvoril porok čeloveku, takožde da sotvorjat i jemu:
21 iže aše udarit čeloveka, i umret smertiju da umret:
22 opravdanije jedino budet prišelcu i tuzemcu, jako Az jesm Gospoď Bog vaš.
23 I glagola Moisej k synom Izrailevym, i izvedoša kljavšago vne polka, i pobiša jego kamenijem ves sonm: i synove Izrailevy sotvoriša, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.

25

1 I reče Gospoď k Moiseju na gore Sinajstej, glagolja:
2 glagoli synom Izrailevym i rečeši k nim: jegda vnidete v zemlju, juže Az daju vam, i počijet zemlja, juže Az daju vam, subboty Gospodu.
3 Šesť let da seješi nivu tvoju, i šesť let da režeši vinograd tvoj i sobereši plod jego:
4 v sedmoje že leto subbota, pokoj da budet zemli, subbota Gospodňa: nivy tvojeja sejati i vinograda tvojego rezati ne budeši,
5 i sama soboju proizrastajuščaja nivy tvojeja da ne požneši, i vinograda otlučenija tvojego da ne sobereši: leto pokoja budet zemli.
6 I budut subboty zemli jadi tebe, i rabu tvojemu i rabyni tvojej, i naemniku tvojemu i obitalniku priležaščemu k tebe,
7 i skotom tvoim i zverem suščym na zemli tvojej da budet vsjak plod jego v sneď.
8 I isčisliši sebe sedm let pokoja, sedm let sedmiždy: i budut tebe sedm sedmin let, četyredesjať devjať let.
9 I vozvestite trubnym glasom vo vsej zemli vašej mesjaca sedmago v desjatyj deň mesjaca: v deň očiščenija vozvestite truboju vo vsej zemli vašej.
10 I osvjatite leto, pjaťdesjatoje leto, i razglasite ostavlenije na zemli vsem živuščym na nej: leto ostavlenija znamenije sije budet vam: i da otidet kijždo vas v priťjažanije svoje, i kijždo vo otečestvo svoje otidete.
11 Ostavlenija znamenije sije budet vam, leto pjaťdesjatoje, leto budet vam: ni sejati, niže žati budete, ježe samo proizniknet na nej, i da ne objemleši osvjaščennych (Bogu) jeja:
12 jako ostavlenija znamenije jesť, svjato da budet vam: ot niv jadite plody jeja:
13 i v leto ostavlenija znamenija sego da vozvratitsja kijždo v priťjažanije svoje.
14 Ašče že otdasi kupleju bližnemu tvojemu, ili ašče priťjažeši ot bližňago tvojego, da ne oskorbljaet čelovek bližňago:
15 po čislu let po znamenii, da priťjažeši ot bližňago, po čislu let plodov da prodastsja tebe.
16 Jakože ašče boleje let, umnožit priťjažanije jego, i jakože ašče mneje let, umenšit priťjažanije jego: jako čislo plodov jego, tako da prodast tebe.
17 Da ne oskorbit čelovek bližňago, i da uboišisja Gospoda Boga tvojego: Az Gospoď Bog vaš.
18 I sotvorite vsja opravdanija Moja i vsja sudy Moja, sochranite že i sotvorite ja, i vselitesja na zemli upovajušče.
19 I dast zemlja plody svoja, i sneste v sytosť, i vselitesja na nej upovajušče.
20 Ašče že rečete: čto jasti budem v sedmoje leto sije, ašče ne sejem, ni sobiraem plodov svoich,
21 i poslju blagoslovenije Moje vam v leto šestoje, i sotvorit plody svoja na tri leta:
22 i posejete v leto osmoje, i sneste ot plodov vetchich daže do leta devjatago: dondeže prispejut plody jeja, sneste vetchaja vetchich.
23 I zemlja da ne prodastsja vo utverždenije: Moja bo jesť zemlja, jako prišelcy i priselnicy vy jeste predo Mnoju:
24 i po vsej zemli oderžanija vašego, iskup dadite zemli.
25 Ašče že niščetstvujet brat tvoj, iže s toboju, i prodast ot oderžanija svojego, da priidet užik bližnij jemu i iskupit prodanije brata svojego.
26 Ašče že ne budet komu užika, i vozmožet ruka jego obresti dovolen iskup jego,
27 i isčislit leta prodanija jego, i vozdast ježe izliše imať, čeloveku jemuže prodano be onoje, i vozvratitsja vo oderžanije svoje.
28 Ašče že ne obrjaščet ruka jego dovolnoje, ježe otdati jemu, da budet prodanoje kupivšemu je daže do šestago leta ostavlenija, i izydet vo ostavlenije, i vozvratitsja vo oderžanije svoje.
29 Ašče že kto prodast dom obitaemyj vo grade ograždennem, i budet iskuplenije jego, dondeže ispolnitsja: leto dnij budet iskuplenije jego.
30 Ašče že ne iskupit, dondeže skončaetsja leto vse, da ukrepitsja dom suščij vo grade imuščem ograždenije v tverdosť kupivšemu jego, v rody jego, i ne vozvratitsja vo ostavlenije.
31 Domy že iže na selech, imže nesť okrest ich ograždenija, k selu zemli da priložatsja: iskupujemy vsegda da budut, i vo ostavlenije da vozvraťjatsja.
32 I gradi levitstii, domy gradov oderžanija ich, iskupujemy da budut vsegda levitom.
33 I iže ašče iskupit ot levit: i izydet prodanije domov grada oderžanija ich vo ostavlenije, jako domy gradov levitskich oderžanije ich, posrede synov Izrailevych.
34 I sela otdelenaja gradom ich da ne prodadutsja, jako oderžanije večnoje sije ich jesť.
35 Ašče že niščetstvujet brat tvoj, iže s toboju, i iznemožet rukami u tebe, zastupi jego jako prišelca i priselnika, da poživet brat tvoj s toboju:
36 da ne vozmeši ot nego lichvy, niže boleje (danago), i uboišisja Boga tvojego: Az Gospoď: i poživet brat tvoj s toboju.
37 Srebra tvojego da ne dasi jemu v lichvu, i radi pribytka ne dasi jemu piščej tvoich.
38 Az Gospoď Bog vaš, izvedyj vy iz zemli Jegipetskija, ježe dati vam zemlju Chanaansku, jako byti Mne Bogu vašemu.
39 Ašče že oubožaet brat tvoj u tebe, i prodastsja tebe, da ne porabotaet tebe raboty rabskija:
40 aki naemnik ili prišlec da budet tebe, daže do leta ostavlenija delati budet u tebe,
41 i da izydet ot tebe, i deti jego s nim v leto ostavlenija, i da otidet v rod svoj, i vo oderžanije otčeje svoje vozvratitsja,
42 poneže rabi Moi suť sii, ichže izvedoch iz zemli Jegipetskija, da ne prodastsja prodanijem rabiim:
43 da ne oťjagotiši jego trudom, i uboišisja Gospoda Boga tvojego.
44 I rab i rabyňa, iže šče budut u tebe ot jazyk, iže okrest tebe suť, ot tech da priťjažete raba i rabyňu.
45 I ot synov priselničich, iže suť v vas, ot sich priťjažete, i ot srodnikov ich, jelicy ašče budut v zemli vašej, da budut vam vo oderžanije,
46 i da razdelite ja detem vašym po vas, i da budut vam vo oderžanije vo vek: bratii že vašeja, synov Izrailevych, kijždo brata svojego da ne oťjagotit jego v trudech.
47 Ašče že obrjaščet ruka prišelca ili priselnika iže u tebe, i obniščav brat tvoj prodastsja k prišelcu ili priselniku iže u tebe, ili rodivšemusja ot roda prišelča,
48 po prodanii jemu, iskup da budet jemu, jedin ot bratij jego da iskupit jego:
49 brat otca jego, ili syn brata otca jego, da iskupit jego, ili ot svojstvennych ploti plemene jego iskupit jego: ašče že vozmožet ruka jego, iskupit sebe,
50 da sočtetsja s priťjažavšim jego, ot leta v neže prodasja jemu daže do leta ostavlenija, i budet srebro prodanija jego aki deň naemnika: ot leta do leta da budet s nim.
51 Ašče že komu množae let budet, protiv tech otdast iskup svoj, ot srebra prodanija svojego.
52 Ašče že malo ostanetsja ot let do leta ostavlenija, i da sočtet jemu po letom jego, i otdast iskup jego aki naemnik:
53 ot goda do goda da budet s nim: da ne oťjagotiši jego trudom pred toboju.
54 Aše že ne iskupitsja po sim, da izydet v leto ostavlenija sam i deti jego s nim:
55 jako Moi synove Izrailevy rabi suť, otrocy Moi sii suť, ichže izvedoch iz zemli Jegipetskija: Az Gospoď Bog vaš.

26

1 Ne sotvorite sebe (obrazov) rukotvorenych, niže izvajanych, niže stolpa postavite sebe, niže kamene postavite v zemli vašej vo znamenije, ko ježe poklaňatisja jemu: Az jesm Gospoď Bog vaš.
2 Subboty Moja sochranite, i ot svjatych Moich ubojtesja: Az jesm Gospoď.
3 Ašče v poveleniich Moich chodite, i zapovedi Moja sochranitei sotvorite ja:
4 i dam dožď vam vo vrema svoje, i zemlja dast plody svoja, i drevesa selnaja otdaďat plod svoj:
5 i postignet vam mlačenije (žit) obranije vina, i obranije vina postignet sejatvu, i sneste chleb vaš v sytosť, i vselitesja s tverdostiju na zemli vašej, i rať ne projdet skvoze zemlju vašu:
6 i dam mir v zemli vašej, i usnete, i ne budet ustrašajaj vas: i pogublju zveri ljutyja ot zemli vašeja:
7 i rať skvoze zemlju vašu ne projdet, i poženete vragi vašja, i padut pred vami ubijenijem:
8 i poženut ot vas pjať sto, i sto vas poženet tmy, i padut vrazi vaši pred vami mečem:
9 i prizrju na vas i blagoslovlju vas, i vozrašču vas i umnožu vas, i postavlju zavet Moj s vami:
10 i sneste vetchaja i vetchaja vetchich, i vetchaja ot lica novych iznesete:
11 i postavlju zavet Moj v vas, i ne vozgnušaetsja duša Moja vami:
12 i pochoždu v vas, i budu vam Bog, i vy budete Mi ljudije:
13 Az jesm Gospoď Bog vaš, izvedyj vas iz zemli Jegipetskija, suščym vam rabom: i sokrušich uzy jarma vašego, i izvedoch vas so derznovenijem.
14 Aše že ne poslušaete Mene, niže sotvorite povelenij Moich sich,
15 no ni pokoritesja im, i o sudbach Moich voznegodujet duša vaša, jako ne tvoriti vam vsech zapovedij Moich, jako razoriti zavet Moj,
16 i Az sotvorju sice vam, i navedu na vas skudosť i krastu, i želťjanicu vreždajuščuju oči vaša i dušy vašja istaevajuščuju: i posejete votšče semena vaša, i pojaďat ja supostaty vašja:
17 i utveržu lice Moje na vas, i padete pred vragi vašimi, i poženut vy nenaviďaščii vas, i pobegnete ni komuže goňašču vas.
18 I ašče do sego ne poslušaete Mene, i priložu nakazati vy jazvami sedmiždy za grechi vašja:
19 i sokrušu dosaždenije gordyni vašeja, i položu nebo vam aki železno, i zemlju vašu aki meďanu:
20 i budet votšče kreposť vaša, i ne dast zemlja vaša semene svojego, i dreva sela vašego ne dadut ploda svojego.
21 I ašče po sich pojdete stranoju i ne voschoščete poslušati Mene, priložu vam jazv sedm po grechom vašym,
22 i poslju na vy zveri ljutyja zemnyja, i izjaďat vy i potrebjat skoty vašja, i umaleny sotvorju vy, i pusty budut putije vaši.
23 I ašče simi ne nakažetesja, no pojdete ko Mne stranoju,
24 pojdu i Az s vami v jarosti stranoju, i poražu vy i az sedmiždy grech radi vašich,
25 i navedu na vy meč msťjaj mesť zaveta, i vbegnete v grady vašja: i poslju na vy smerť, i predani budete v ruce vrag vašich:
26 vnegda skorbeti vam skudostiju chlebov, i ispekut desjať žen chleby vašja v pešči jedinej, i otdaďat chleby vašja vesom, i jasti budete, i ne nasytitesja.
27 Ašče že v sich ne poslušaete Mene i pojdete ko Mne stranoju,
28 i Az pojdu s vami v jarosti stranoju, i nakažu vy az sedmiždy po grechom vašym:
29 i jasti budete ploti synov vašich, i ploti dščerej vašich jasti imate,
30 i sotvorju pustaja kapišča vaša i potreblju drevjanaja rukotvorenija vaša, i položu trupy vašja na trupech kumir vašich, i voznenavidit vas duša Moja:
31 i sotvorju grady vašja pusty, i opustošu svjataja vaša, i ne oboňaju voni žertv vašich:
32 i sotvorju pustu az zemlju vašu, i udivjatsja o nej vrazi vaši, živuščii na nej:
33 i razsyplju vy v jazyki, i potrebit vy nachoďaj meč, i budet zemlja vaša pusta, i grady vaši budut pusty.
34 Togda vozblagovolit zemlja subboty svoja, vo vsja dni zapustenija svojego, i vy budete v zemli vrag vašich: togda vosprazdnujet zemlja i vozblagovolit subboty svoja:
35 vo vsja dni opustenija svojego vosprazdnujet, jaže ne prazdnova v subbotach vašich, jegda živjaste na nej.
36 I ostavlšymsja ot vas vložu strach v serdca ich v zemli vrag ich, i poženet ich glas lista leťjašča, i pobegnut jako bežaščii ot rati, i padut ni kimže gonimi.
37 I prezrit brat brata aki na rati, ni komu napadajušču, i ne vozmožete protivustati vragom vašym:
38 i pogibnete v jazycech, i potrebit vas zemlja vrag vašich.
39 I ostavlšiisja ot vas istlejut za grechi svoja i za grechi otec svoich, v zemli vrag svoich istajut,
40 i ispoveďat grechi svoja i grechi otec svoich, jako prestupiša i prezreša Ma, i jako chodiša predo Mnoju stranoju:
41 i Az pojdu s nimi v jarosti stranoju i pogublju ich v zemli vragov ich: togda usramitsja serdce ich neobrezanoje i togda poznajut grechi svoja::
42 i pomanu zavet Iakovl i zavet Isaakov, i zavet Avraaml pomanu,
43 i zemlju pomanu, i zemlja ostanetsja ot nich. Togda priimet zemlja subboty svoja, vnegda opusteti jej ich radi: i oni priimut svoja bezzakonija, ichže radi prezreša sudby Moja, i o poveleniich Moich voznegodova duša ich:
44 obače suščym im v zemli vragov svoich, ne prezrech ich, niže voznegodovach o nich, jako potrebiti ja i razoriti zavet Moj iže k nim: Az bo jesm Gospoď Bog ich.
45 I pomanu zavet ich pervyj, jegda izvedoch ich iz zemli Jegipetskija, iz domu raboty pred jazyki, ježe byti Mne Bogu ich: Az jesm Gospoď.
46 Sija sudby Moja i povelenija Moja, i zakon, jegože dade Gospoď meždu Soboju i meždu syny Izrailevy, na gore Sinajstej, rukoju Moiseovoju.

27

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 glagoli synom Izrailevym i rečeši k nim, glagolja: čelovek, iže ašče obeščaet obet, jako cenu duši svojeja Gospodu,
3 da budet cena mužeska polu ot dvadesjati let do šestidesjati let, da budet cena jego pjaťdesjat didrachm srebra vesom svjatym,
4 ženska že polu da budet cena tridesjať didrachm:
5 ašče že ot pjati let do dvadesjati let, da budet cena mužesku polu dvadesjať didrachm, žensku že polu desjať didrachm:
6 ot mesjaca že jedinago do pjati let, da budet cena mužeska polu pjať didrachm srebra, ženska že polu tri didrachmy srebra:
7 ašče že ot šestidesjati let i vyšše, ašče ubo mužesk pol budet, da budet cena jego pjaťnadesjať didrachm srebra, ašče že žensk pol, desjať didrachm.
8 Ašče že ubog budet cenoju svojeju, da stanet pred žercem, i da ocenit jego žrec: jakože možet ruka obeščavšagosja, tako ocenit jego žrec.
9 Ašče že ot skotov prinosimych ot nich dar Gospodu, iže ašče dast ot sich Gospodu, budet svjato.
10 Da ne premenit dobra zlym, niže zla dobrym: ašče že izmeňaja izmenit onyj skot skotom, da budet i toj i premenenije svjata.
11 Ašče že vsjak skot nečist, ot nichže ne prinositsja dar Gospodu, da postavit skota pred žercem,
12 i ocenit jego žrec meždu dobrym i meždu zlym: i jakože ocenit jego žrec, tako da budet.
13 Ašče že iskupuja iskupit jego, da priložit pjatuju časť k cene jego.
14 I čelovek, iže ašče osvjatit dom svoj svjat Gospodu, i ocenit jego žrec meždu dobrym i meždu zlym: jakože ocenit jego žrec, tako da stanet.
15 Ašče že osvjativyj jego iskupit dom svoj, da priložit k semu pjatuju časť srebra ceny jego, i budet jemu.
16 Ašče že ot niv oderžanija svojego osvjatit čelovek Gospodu, i da budet cena jego po sejaniju jego, za spud jačmeňa pjaťdesjat didrachm srebra.
17 Ašče že ot leta ostavlenija osvjatit nivu svoju, po cene jeja da stanet.
18 Ašče že naposledok po ostavlenii osvjatit nivu svoju, da pričtet jemu srebro žrec k letom ostavšymsja daže do leta ostavlenija, i otimetsja ot ceny jego
19 ašče že iskupit nivu osvjativyj ju, da priložit pjatuju časť srebra k cene jeja, i da budet jemu.
20 Ašče že ne iskupit nivy, i otdast nivu čeloveku inomu, ne ktomu da iskupit ju:
21 no da budet niva minuvšu letu ostavlenija, svjata chvalna Gospodu, jakože zemlja otlučenaja: žercu da budet vo oderžanije jego.
22 Ašče že ot nivy, juže sťjaža, jaže nesť ot sela oderžanija jego, osvjatit Gospodu,
23 da sočtet jemu žrec ostanok ceny ot leta ostavlenija, i da otdast cenu v toj deň svjatu Gospodu:
24 i v leto ostavlenija da otdastsja niva čeloveku, ot negože priťjaža ju, jegože be oderžanije zemli.
25 I vsjaka cena da budet vesami svjatymi, dvadesjať peňazej budet didrachma.
26 I vsjak pervenec, iže ašče roditsja v skote tvojem, da budet Gospodu, i da ne osvjatit jego niktože: ašče telec, aše ovča, Gospodu jesť.
27 Ašče že ot četveronožnych nečistych, da premenit po cene jego, i da priložit pjatuju časť jego k semu, i da budet jemu: ašče že ne iskupitsja, da prodastsja po cene jego.
28 Vsjak že obet, jegože aše obeščaet čelovek Gospodu ot vsech, jelika jemu suť, ot čeloveka daže do skota, i ot niv oderžanija jego, ne prodastsja, niže iskupitsja vsjakij obet svjat svjatych budet Gospodu.
29 I vsjak obet, iže ašče obeščan budet ot čelovek, ne iskupitsja, no smertiju da umertvitsja.
30 Vsjaka desjatina zemli, ot semene zemnago i ot ploda drevjanago Gospodu jesť, svjato Gospodu.
31 Ašče že iskupuja iskupit čelovek desjatinu svoju, pjatuju časť jego da priložit k nemu, i da budet jemu.
32 I vsjaka desjatina volov i ovec, i vsjako, ježe ašče priidet v čislo pod žezl desjatoje, budet svjato Gospodu.
33 Ne premeniši dobrago zlym, niže dobrym zlago: ašče že premeňaja premeniši je, to i premenenije jego budet svjato, da ne iskupitsja,
34 sija suť zapovedi, jaže zapoveda Gospoď Moiseju k synom Izrailevym na gore Sinajstej.

{pokazať odnu glavu na stranice}