Evangelije ot Luki

Slavjanskij tekst

1

1 Poneže ubo mnozi načaša činiti povesť o izvestvovannych v nas veščech,
2 jakože predaša nam, iže isperva samovidcy i slugi byvšii Slovese:
3 izvolisja i mne posledovavšu vyše vsja ispytno, porjadu pisati tebe, deržavnyj Feofile,
4 da razumeješi, o nichže naučilsja jesi slovesech utverždenije.
5 Bysť vo dni Iroda carja Iudejska, ijerej nekij, imenem Zacharia, ot dnevnyja čredy Aviani: i žena jego ot dščerej Aaronovech, i ima jej Jelisaveť.
6 Besta že pravedna oba pred Bogom, choďašča vo vsech zapovedech i opravdaniich Gospodnich bezporočna.
7 I ne be ima čada, poneže Jelisaveť be neplody, i oba zamatorevša vo dnech svoich besta.
8 Bysť že služašču jemu v činu čredy svojeja pred Bogom,
9 po obyčaju svjaščenničestva ključisja jemu pokaditi všedšu v cerkov Gospodňu:
10 i vse množestvo ljudij be molitvu deja vne, v god fimiama:
11 javisja že jemu Angel Gospodeň, stoja o desnuju oltarja kadilnago:
12 i smutisja Zacharia videv, i strach napade naň.
13 Reče že k nemu Angel: ne bojsja, Zacharije: zane uslyšana bysť molitva tvoja, i žena tvoja Jelisaveť rodit syna tebe, i narečeši ima jemu Ioann:
14 i budet tebe radosť i veselije, i mnozi o roždestve jego vozradujutsja:
15 budet bo velij pred Gospodem: i vina i sikera ne imať piti, i Ducha Svjatago ispolnitsja ješče iz čreva matere svojeja:
16 i mnogich ot synov Izrailevych obratit ko Gospodu Bogu ich:
17 i toj predidet pred Nim duchom i siloju Iliinoju, obratiti serdca otcem na čada, i protivnyja v mudrosti pravednych, ugotovati Gospodevi ljudi soveršeny.
18 I reče Zacharia ko Angelu: po česomu razumeju sije? Az bo jesm star, i žena moja zamatorevši vo dnech svoich.
19 I otveščav Angel reče jemu: az jesm Gavriil predstojaj pred Bogom, i poslan jesm glagolati k tebe i blagovestiti tebe sija:
20 i se, budeši molčja i ne mogij proglagolati, do negože dne budut sija: zane ne veroval jesi slovesem moim, jaže sbudutsja vo vrema svoje.
21 I beša ljudije ždušče Zachariju: i čuďachusja kosňašču jemu v cerkvi.
22 Izšed že ne možaše glagolati k nim: i razumeša, jako videnije vide v cerkvi: i toj be pomavaja im, i prebyvaše nem.
23 I bysť jako ispolnišasja dnije služby jego, ide v dom svoj.
24 Po sich že dnech začat Jelisaveť žena jego, i tajašesja mesjac pjať, glagoljušči:
25 jako tako mne sotvori Gospoď vo dni, v ňaže prizre oťjati ponošenije moje v čelovecech.
26 V mesjac že šestyj poslan bysť Angel Gavriil ot Boga vo grad Galilejskij, jemuže ima Nazaret,
27 k Deve obručennej muževi, jemuže ima Iosif, ot domu Davidova: i ima Deve Mariam.
28 I všed k Nej Angel reče: radujsja, Blagodatnaja: Gospoď s Toboju: blagoslovena Ty v ženach.
29 Ona že videvši smutisja o slovesi jego i pomyšljaše, kakovo budet celovanije sije.
30 I reče Angel Jej: ne bojsja, Mariam: obrela bo jesi blagodať u Boga.
31 I se začneši vo čreve, i rodiši Syna, i narečeši ima Jemu Iisus:
32 Sej budet velij, i Syn Vyšňago narečetsja: i dast Jemu Gospoď Bog prestol Davida otca Jego:
33 i vocaritsja v domu Iakovli vo veki, i Carstviju Jego ne budet konca.
34 Reče že Mariam ko Angelu: kako budet sije, ideže muža ne znaju?
35 I otveščav Angel reče Jej: Duch Svjatyj najdet na Ťja, i sila Vyšňago osenit Ťja: temže i raždaemoje Svjato narečetsja Syn Božij:
36 i se, Jelisaveť južika Tvoja, i ta začat syna v starosti svojej: i sej mesjac šestyj jesť jej naricaemej neplody:
37 jako ne iznemožet u Boga vsjak glagolgol.
38 Reče že Mariam: se, Raba Gospodňa: budi Mne po glagolu tvojemu. I otide ot Neja Angel.
39 Vostavši že Mariam vo dni tyja, ide v gorňaja so tščanijem, vo grad Iudov:
40 i vnide v dom Zachariin i celova Jelisaveť.
41 I bysť jako uslyša Jelisaveť celovanije Mariino, vzygrasja mladenec vo čreve jeja: i ispolnisja Ducha Svjata Jelisaveť,
42 i vozopi glasom veliim, i reče: blagoslovena Ty v ženach, i blagosloven plod čreva Tvojego:
43 i otkudu mne sije, da priidet Mati Gospoda mojego ko mne?
44 Se bo, jako bysť glas celovanija Tvojego vo ušiju mojeju, vzygrasja mladenec radoščami vo čreve mojem:
45 i blaženna Verovavšaja, jako budet soveršenije glagolgolannym Jej ot Gospoda.
46 I reče Mariam: veličit duša Moja Gospoda,
47 i vozradovasja duch Moj o Boze Spase Mojem:
48 jako prizre na smirenije Raby Svojeja: se bo, otnyne ublažat Ma vsi rodi:
49 jako sotvori Mne veličije Silnyj, i svjato ima Jego:
50 i milosť Jego v rody rodov bojaščymsja Jego:
51 sotvori deržavu myšceju Svojeju: rastoči gordyja mysliju serdca ich?
52 Nizloži silnyja so prestol, i voznese smirennyja:
53 alčuščyja ispolni blag i bogaťjaščyjasja otpusti tščy:
54 vosprijat Izrailja otroka Svojego, pomanuti milosti,
55 jakože glagola ko otcem našym, Avraamu i semeni jego do veka.
56 Prebysť že Mariam s neju jako tri mesjacy i vozvratisja v dom svoj.
57 Jelisaveti že ispolnisja vrema roditi jej, i rodi syna.
58 I slyšaša okrest živuščii i užiki jeja, jako vozveličil jesť Gospoď milosť Svoju s neju: i radovachusja s neju.
59 I bysť vo osmyj deň, priidoša obrezati otroča, i naricachu je imenem otca jego, Zachariju.
60 I otveščavši mati jego reče: ni, no da narečetsja Ioann.
61 I reša k nej, jako niktože jesť v rodstve tvojem, iže naricaetsja imenem tem.
62 I pomavachu otcu jego, ježe kako by chotel narešči je.
63 I isproš dščicu, napisa, glagolja: Ioann budet ima jemu. I čuďachusja vsi.
64 Otverzošasja že usta jego abije i jazyk jego, i glagolaše blagoslovja Boga.
65 I bysť na vsech strach živuščich okrest ich: i vo vsej strane Iudejstej povedaemi bjachu vsi glagoli sii.
66 I položiša vsi slyšavšii v serdcy svojem, glagoljušče: čto ubo otroča sije budet? I ruka Gospodňa be s nim.
67 I Zacharia otec jego ispolnisja Ducha Svjata, i proročestvova, glagolja:
68 blagosloven Gospoď Bog Izrailev, jako poseti i sotvori izbavlenije ljudem Svoim:
69 i vozdviže rog spasenija nam, v domu Davida otroka Svojego:
70 jakože glagola usty svjatych suščich ot veka prorok Jego,
71 spasenije ot vrag našich i iz ruki vsech nenaviďaščich nas:
72 sotvoriti milosť so otcy našimi i pomanuti zavet svjatyj Svoj,
73 kljatvu, jejuže kljatsja ko Avraamu otcu našemu, dati nam,
74 bez stracha, iz ruki vrag našich izbavlšymsja,
75 služiti Jemu prepodobijem i pravdoju pred Nim vsja dni života našego.
76 I ty, otroča, prorok Vyšňago narečešisja: predideši bo pred licem Gospodnim, ugotovati puti Jego,
77 dati razum spasenija ljudem Jego, vo ostavlenije grech ich,
78 miloserdija radi milosti Boga našego, v nichže posetil jesť nas Vostok svyše,
79 prosvetiti vo tme i seni smertnej seďaščyja, napraviti nogi našja na puť miren.
80 Otroča že rasťjaše i krepljašesja duchom: i be v pustynech do dne javlenija svojego ko Izrailju.

2

1 Bysť že vo dni tyja, izyde povelenije ot kesarja Avgusta napisati vsju vselennuju.
2 Sije napisanije pervoje bysť vlaďašču Sirijeju Kiriniju.
3 I iďachu vsi napisatisja, koždo vo svoj grad.
4 Vzyde že i Iosif ot Galilei, iz grada Nazareta, vo Iudeju, vo grad Davidov, iže naricaetsja Viflejem, zane byti jemu ot domu i otečestva Davidova,
5 napisatisja s Marijeju obručenoju jemu ženoju, suščeju neprazdnoju.
6 Bysť že, jegda bysta tamo, ispolnišasja dnije roditi Jej:
7 i rodi Syna svojego Pervenca, i povit Jego, i položi Jego v jaslech: zane ne be im mesta vo obiteli.
8 I pastyrije bechu v tojže strane, bďašče i stregušče stražu noščnuju o stade svojem.
9 I se, Angel Gospodeň sta v nich, i slava Gospodňa osija ich: i ubojašasja strachom veliim.
10 I reče im Angel: ne bojtesja: se bo, blagovestvuju vam radosť veliju, jaže budet vsem ljudem:
11 jako rodisja vam dnes Spas, Iže jesť Christos Gospoď, vo grade Davidove:
12 i se vam znamenije: obrjaščete Mladenca povita, ležašča v jaslech.
13 I vnezapu bysť so Angelom množestvo voj nebesnych, chvaljaščich Boga i glagoljuščich:
14 slava v vyšnich Bogu, i na zemli mir, vo čelovecech blagovolenije.
15 I bysť, jako otidoša ot nich na nebo Angeli, i čelovecy pastyrije reša drug ko drugu: prejdem do Viflejema i vidim glagolgol sej byvšij, jegože Gospoď skaza nam.
16 I priidoša pospeššesja, i obretoša Mariam že i Iosifa, i Mladenca ležašča vo jaslech.
17 Videvše že skazaša o glagolgole glagolgolannem im o Otročati Sem.
18 I vsi slyšavšii divišasja o glagolannych ot pastyrej k nim.
19 Mariam že sobljudaše vsja glagoly sija, slagajušči v serdcy Svojem.
20 I vozvratišasja pastyrije, slavjašče i chvaljašče Boga o vsech, jaže slyšaša i videša, jakože glagolano bysť k nim.
21 I jegda ispolnišasja osm dnij, da obrežut Jego, i narekoša ima Jemu Iisus, narečennoje Angelom prežde daže ne začatsja vo čreve.
22 I jegda ispolnišasja dnije očiščenija jeju, po zakonu Moiseovu, voznesosta Jego vo Ijerusalim, postaviti Jego pred Gospodem,
23 jakože jesť pisano v zakone Gospodni: jako vsjak mladenec mužeska polu, razverzaja ložesna, svjato Gospodevi narečetsja:
24 i ježe dati žertvu, po rečennomu v zakone Gospodni, dva gorličišča ili dva ptenca golubina.
25 I se, be čelovek vo Ijerusalime, jemuže ima Simeon. I čelovek sej praveden i blagočestiv, čaja utechi Izrailevy: i Duch be Svjat v nem.
26 I be jemu obeščanno Duchom Svjatym, ne videti smerti, prežde daže ne vidit Christa Gospodňa.
27 I priide Duchom v cerkov. I jegda vvedosta roditelja Otroča Iisusa, sotvoriti ima po obyčaju zakonnomu o Nem,
28 i toj prijem Jego na ruku svojeju, i blagoslovi Boga, i reče:
29 nyne otpuščaeši raba Tvojego, Vladyko, po glagolgolu Tvojemu, s mirom:
30 jako videste oči moi spasenije Tvoje,
31 ježe jesi ugotoval pred licem vsech ljudij:
32 svet vo otkrovenije jazykom, i slavu ljudij Tvoich Izrailja.
33 I be Iosif i Mati Jego čuďaščasja o glagolemych o Nem.
34 I blagoslovi ja Simeon, i reče k Marii Materi Jego: se, ležit Sej na padenije i na vostanije mnogim vo Izraili, i v znamenije prerekaemo:
35 i Tebe že Samoj dušu projdet oružije: jako da otkryjutsja ot mnogich serdec pomyšlenija.
36 I be Anna proročica, dšči Fanuileva, ot kolena Asirova: sija zamatorevši vo dnech mnozech, živši s mužem sedm let ot devstva svojego:
37 i ta vdova jako let osmdesjat i četyre, jaže ne otchoždaše ot cerkve, postom i molitvami služašči deň i nošč.
38 I ta v toj čas pristavši ispovedašesja Gospodevi i glagolaše o Nem vsem čajuščym izbavlenija vo Ijerusalime.
39 I jako skončašasja vsja po zakonu Gospodňu, vozvratišasja v Galileju, vo grad svoj Nazaret.
40 Otroča že rasťjaše i krepljašesja duchom, ispolňajasja premudrosti: i blagodať Božija be na Nem.
41 I choždasta roditelja Jego na vsjako leto vo Ijerusalim v prazdnik Paschi.
42 I jegda bysť dvojunadesjati letu, voschoďaščym im vo Ijerusalim po obyčaju prazdnika,
43 i skončavšym dni, i vozvraščajuščimasja ima, osta Otrok Iisus vo Ijerusalime: i ne razume Iosif i Mati Jego:
44 mnevša že Jego v družine sušča, preidosta dne puť, i iskasta Jego vo srodnicech i v znaemych:
45 i ne obretša Jego, vozvratistasja vo Ijerusalim, vzyskajušča Jego.
46 I bysť po trijech dnech, obretosta Jego v cerkvi, seďaščago posrede učitelej, i poslušajuščago ich, i voprošajuščago ich:
47 užasachusja že vsi poslušajuščii Jego o razume i o otvetech Jego.
48 I videvša Jego, divistasja: i k Nemu Mati Jego reče: Čado, čto sotvori nama tako? Se, otec Tvoj i Az boljašča iskachoma Tebe.
49 I reče k nima: čto jako iskasta Mene? Ne vesta li, jako v tech, jaže Otca Mojego, dostoit byti Mi?
50 I ta ne razumesta glagolgola, jegože glagola Ima.
51 I snide s nima i priide v Nazaret: i be povinujasja ima. I Mati Jego sobljudaše vsja glagolgoly sija v serdcy Svojem.
52 I Iisus prespevaše premudrostiju i vozrastom i blagodatiju u Boga i čelovek.

3

1 V pjatoje že nadesjate leto vladyčestva Tiveria kesarja, obladajušču Pontijskomu Pilatu Iudejeju, i četvertovlastvujušču Galilejeju Irodu, Filippu že bratu jego četvertovlastvujušču Iturejeju i Trachonitskoju stranoju, i Lisaniju Avilinijeju četvertovlastvujušču,
2 pri archijerei Anne i Kaiafe, bysť glagolgol Božij ko Ioannu Zachariinu synu v pustyni.
3 I priide vo vsju stranu Iordanskuju, propovedaja kreščenije pokajanija vo ostavlenije grechov:
4 jakože jesť pisano v knize sloves Isaii proroka, glagoljušča: glas vopijuščago v pustyni: ugotovajte puť Gospodeň: pravy tvorite stezi Jego:
5 vsjaka debr ispolnitsja, i vsjaka gora i cholm smiritsja: i budut stropotnaja v pravaja, i ostrii v puti gladki:
6 i uzrit vsjaka ploť spasenije Božije.
7 Glagolaše že ischoďaščym narodom krestitisja ot nego: poroždenija jechidnova, kto skaza vam bežati ot grjaduščago gneva?
8 Sotvorite ubo plody dostojny pokajanija: i ne načinajte glagolati v sebe: otca imamy Avraama: glagolju bo vam, jako možet Bog ot kamenija sego vozdvignuti čada Avraamu.
9 Uže bo i sekira pri koreni dreva ležit: vsjako ubo drevo ne tvorjaščeje ploda dobra posekaetsja i vo ogň vmetaetsja.
10 I voprošachu jego narodi, glagoljušče: čto ubo sotvorim?
11 Otveščav že glagola im: imejaj dve rize, da podast neimuščemu: i imejaj brašna, takožde da tvorit.
12 Priidoša že i mytari krestitisja ot nego i reša k nemu: učitelju, čto sotvorim?
13 On že reče k nim: ničtože boleje ot povelennago vam tvorite.
14 Voprošachu že jego i voini, glagoljušče: i my čto sotvorim? I reče k nim: ni kogože obidite, ni oklevetavajte: i dovolni budite obroki vašimi.
15 Čajuščym že ljudem, i pomyšljajuščym vsem v serdcach svoich o Ioanne, jeda toj jesť Christos,
16 otveščavaše Ioann vsem, glagolja: az ubo vodoju kreščaju vy: grjadet že Kreplij mene, Jemuže nesm dostoin otrešiti remeň sapogu Jego: Toj vy krestit Duchom Svjatym i ognem:
17 Jemuže lopata v ruku Jego, i otrebit gumno Svoje, i soberet pšenicu v žitnicu Svoju, plevy že sožžet ognem negasajuščim.
18 Mnoga že ubo i ina utešaja blagovestvovaša ljudem.
19 Irod že četvertovlastnik, obličaem ot nego o Irodiade žene brata svojego, i o vsech, jaže sotvori zlaja Irod,
20 priloži i sije nad vsemi, i zatvori Ioanna v temnice.
21 Bysť že jegda krestišasja vsi ljudije, i Iisusu kreščašusja i moljaščusja, otverzesja nebo,
22 i snide Duch Svjatyj telesnym obrazom, jako golub, Naň: i glas s nebese bysť, glagolja: Ty jesi Syn Moj Vozljublennyj, o Tebe blagovolich.
23 I toj be Iisus jako let tridesjať načinaja, syj, jako mnim, Syn Iosifov, Ilijev,
24 Matfatov, Leviin, Melchiin, Iannaev, Iosifov,
25 Mattafijev, Amosov, Naumov, Jeslimov, Naggeov,
26 Maafov, Mattafijev, Semeijev, Iosifov, Iudin,
27 Ioannanov, Risaev, Zorovavelev, Salafiilev, Nirijev,
28 Melchijev, Addijev, Kosamov, Jelmodamov, Irov,
29 Iosijev, Jelijezerov, Iorimov, Matfatov, Leviin,
30 Simeonov, Iudin, Iosifov, Ionanov, Jeliakimov,
31 Meleaev, Mainanov, Mattafaev, Nafanov, Davidov,
32 Ijesseov, Ovidov, Voozov, Salmonov, Naassonov,
33 Aminadavov, Aramov, Jesromov, Faresov, Iudin,
34 Iakovl, Isaakov, Avraamov, Farin, Nachorov,
35 Seruchov, Ragavov, Falekov, Jeverov, Salanov,
36 Kainanov, Arfaksadov, Simov, Nojev, Lamechov,
37 Mafusalev, Jenochov, Iaredov, Maleleilov, Kainanov,
38 Jenosov, Sifov, Adamov, Božij.

4

1 Iisus že ispolň Ducha Svjata vozvratisja ot Iordana: i veďašesja Duchom v pustyňu,
2 dnij četyridesjať iskušaem ot diavola: i ne jast ničesože vo dni tyja: i skončavšymsja im, posledi vzalka.
3 I reče Jemu diavol: ašče Syn jesi Božij, rcy kamenevi semu, da budet chleb.
4 I otvešča Iisus k nemu, glagolja: pisano jesť, jako ne o chlebe jedinem živ budet čelovek, no o vsjacem glagolgole Božii.
5 I vozved Jego diavol na goru vysoku, pokaza Jemu vsja carstvija vselennyja v čase vremenne,
6 i reče Jemu diavol: Tebe dam vlasť siju vsju i slavu ich: jako mne predana jesť, i, jemuže ašče chošču, dam ju:
7 Ty ubo ašče poklonišisja predo mnoju, budut Tebe vsja.
8 I otveščav reče jemu Iisus: idi za Mnoju, satano: pisano jesť: poklonišisja Gospodu Bogu tvojemu, i Tomu jedinomu poslužiši.
9 I vede Jego vo Ijerusalim, i postavi Jego na krile cerkovnem, i reče Jemu: ašče Syn jesi Božij, verzisja otsjudu dolu:
10 pisano bo jesť, jako Angelom Svoim zapovesť o Tebe sochraniti Ťja:
11 i na rukach vozmut Ťja, da ne kogda pretkneši o kameň nogu Tvoju.
12 I otveščav reče jemu Iisus, jako rečeno jesť: ne iskusiši Gospoda Boga tvojego.
13 I skončav vse iskušenije diavol, otide ot Nego do vremene.
14 I vozvratisja Iisus v sile duchovnej v Galileju: i vesť izyde po vsej strane o Nem.
15 I toj učaše na sonmiščich ich, slavim vsemi.
16 I priide v Nazaret, ideže be vospitan. I vnide, po obyčaju Svojemu, v deň subbotnyj v sonmišče, i vosta česti.
17 I daša Jemu knigu Isaii proroka: i razgnuv knigu, obrete mesto, ideže be napisano:
18 Duch Gospodeň na Mne: Jegože radi pomaza Ma blagovestiti niščym, posla Ma izceliti sokrušennyja serdcem, propovedati plenennym otpuščenije i slepym prozrenije, otpustiti sokrušennyja vo otradu,
19 propovedati leto Gospodne prijatno.
20 I sognuv knigu, otdav sluze, sede: i vsem v sonmišči oči bechu zrjašče Naň.
21 I načat glagolati k nim, jako dnes sbystsja pisanije sije vo ušiju vašeju.
22 I vsi svidetelstvovachu Jemu, i divljachusja o slovesech blagodati, ischoďaščich iz ust Jego, i glagolachu: ne Sej li jesť syn Iosifov?
23 I reče k nim: vsjako rečete Mi pritču siju: vraču, izcelisja Sam: jelika slyšachom byvšaja v Kapernaume, sotvori i zde vo otečestvii Svojem.
24 Reče že: amiň glagolju vam, jako ni kotoryj prorok prijaten jesť vo otečestvii svojem:
25 poistinne že glagolju vam: mnogi vdovicy beša vo dni Iliiny vo Izraili, jegda zaključisja nebo tri leta i mesjac šesť, jako bysť glad velik po vsej zemli:
26 i ni ko jedinej ich poslan bysť Ilia, tokmo v Sareptu Sidonskuju k žene vdovice:
27 i mnozi prokaženi bechu pri Jelissei proroce vo Izraili: i ni jedin že ot nich očistisja, tokmo Nejeman Sirianin.
28 I ispolnišasja vsi jarosti v sonmišči, slyšavšii sija:
29 i vostavše izgnaša Jego von iz grada, i vedoša Jego do verchu gory, na nejže grad ich sozdan bjaše, da byša Jego nizrinuli:
30 On že prošed posrede ich, iďaše.
31 I snide v Kapernaum grad Galilejskij: i be učja ich v subboty.
32 I užasachusja o učenii Jego: jako so vlastiju be slovo Jego.
33 I v sonmišči be čelovek imyj ducha besa nečista, i vozopi glasom veliim,
34 glagolja: ostavi, čto nam i Tebe, Iisuse Nazarjanine? Prišel jesi pogubiti nas: vem Ťja, kto jesi, Svjatyj Božij.
35 I zapreti jemu Iisus, glagolja: premolči i izydi iz nego. I poverg jego bes posrede, izyde iz nego, nikakože vrediv jego.
36 I bysť užas na vsech, i sťjazachusja drug ko drugu, glagoljušče: čto slovo sije, jako vlastiju i siloju velit nečistym duchovom, i ischoďat?
37 I ischoždaše glas o Nem vo vsjako mesto strany.
38 Vostav že iz sonmišča, vnide v dom Simonov: tešča že Simonova be oderžima ognem veliim: i moliša Jego o nej.
39 I stav nad neju, zapreti ogňu, i ostavi ju. Abije že vostavši služaše im.
40 Zachoďašču že solncu, vsi, jelicy imejachu boljaščyja nedugi različnymi, privoždachu ich k Nemu: On že na jedinago kojegoždo ich ruce vozlož, izceljaše ich.
41 Ischoždachu že i besi ot mnogich, vopijušče i glagoljušče, jako Ty jesi Christos Syn Božij. I zapreščaja ne dajaše im glagolati, jako veďachu Christa Samago sušča.
42 Byvšu že dňu, izšed ide v pusto mesto: i narodi iskachu Jego, i priidoša k Nemu, i uderžavachu Jego, daby ne otšel ot nich.
43 On že reče k nim, jako i drugim gradovom blagovestiti Mi podobaet Carstvije Božije: jako na se poslan jesm.
44 I be propovedaja na sonmiščich galilejskich.

5

1 Bysť že naležašču Jemu narodu, da byša slyšali slovo Božije, i Toj be stoja pri jezere Gennisaretste:
2 i vide dva korablja stojašča pri jezere: rybarije že otšedše ot neju, izmyvachu mreži.
3 Vlez že v jedin ot korablju, iže be Simonov, moli jego ot zemli otstupiti malo: i sed učaše iz korablja narody.
4 Jakože presta glagolja, reče k Simonu: postupi vo glubinu, i vverzite mreži vašja v lovitvu.
5 I otveščav Simon reče Jemu: Nastavniče, ob nošč vsju truždšesja, ničesože jachom: po glagolgolu že Tvojemu vvergu mrežu.
6 I se sotvorše, jaša množestvo ryb mnogo: proterzašesja že mreža ich.
7 I pomanuša pričastnikom, iže bechu vo druzem korabli, da prišedše pomogut im: i priidoša, i ispolniša oba korablja, jako pogružatisja ima.
8 Videv že Simon Petr, pripade k kolenoma Iisusovoma, glagolja: izydi ot mene, jako muž grešen jesm, Gospodi.
9 Užas bo oderžaše jego i vsja suščyja s nim, o lovitve ryb, jaže jaša:
10 takožde že Iakova i Ioanna syna Zevedeova, jaže besta obeščnika Simonovi. I reče k Simonu Iisus: ne bojsja: otsele budeši čeloveki lovja.
11 I izvlekše (oba) korablja na zemlju, ostavlše vsja, vsled Jego idoša.
12 I bysť jegda be Iisus vo jedinem ot gradov, i se, muž ispolň prokaženija: i videv Iisusa, pad nic, moljasja Jemu, glagolja: Gospodi, ašče choščeši, možeši ma očistiti.
13 I proster ruku, kosnusja jego, rek: chošču, očistisja. I abije prokaza otide ot nego.
14 I Toj zapoveda jemu ni komuže povedati: no šed pokažisja ijereovi, i prinesi o očiščenii tvojem, jakože povele Moisej, vo svidetelstvo im.
15 Prochoždaše že pače slovo o Nem: i schoždachusja narodi mnozi slyšati i celitisja ot Nego ot nedug svoich.
16 Toj že be otchoďa v pustyňu i moljasja.
17 I bysť vo jedin ot dnij, i Toj be učja: i bechu seďašče fariseje i zakonoučitelije, iže bechu prišli ot vsjakija vesi Galilejskija i Iudejskija i Ijerusalimskija: i sila Gospodňa be izceljajušči ich:
18 i se, mužije nosjašče na odre čeloveka, iže be razslablen, i iskachu vnesti jego i položiti pred Nim:
19 i ne obretše kude vnesti jego naroda radi, vzlezše na chram, skvoze skudely nizvesiša jego so odrom na sredu pred Iisusa.
20 I videv veru ich, reče jemu: čeloveče, ostavljajuttisja gresi tvoi.
21 I načaša pomyšljati knižnicy i fariseje, glagoljušče: kto jesť sej, iže glagolet chuly? Kto možet ostavljati grechi, tokmo jedin Bog?
22 Razumev že Iisus pomyšlenija ich, otveščav reče k nim: čto pomyšljaete v serdcach vašich?
23 Čto jesť udobeje rešči: ostavljajuttisja gresi tvoi? Ili rešči: vostani i chodi?
24 No da uveste, jako vlasť imať Syn Čelovečeskij na zemli otpuščati grechi, reče razslablennomu: tebe glagolju: vostani, i vozmi odr tvoj, i idi v dom tvoj.
25 I abije vostav pred nimi, vzem, na nemže ležaše, ide v dom svoj, slavja Boga.
26 I užas prijat vsech, i slavljachu Boga: i ispolnišasja stracha, glagoljušče, jako videchom preslavnaja dnes.
27 I posem izyde, i uzre mytarja imenem Leviju, seďašča na mytnice, i reče jemu: idi po Mne.
28 I ostavl vsja, vostav vsled Jego ide.
29 I sotvori učreždenije velije Levij Jemu v domu svojem: i be narod mytarej mnog, i inech, iže bjachu s nim vozležašče.
30 I roptachu knižnicy na Nego i fariseje, ko učenikom Jego glagoljušče: počto s mytari i grešniki jaste i pijete?
31 I otveščav Iisus reče k nim: ne trebujut zdravii vrača, no boljaščii:
32 ne priidoch prizvati pravednych, no grešnyja v pokajanije.
33 Oni že reša k Nemu: počto učenicy Ioannovy posťjatsja často i molitvy tvorjat, takožde i farisejstii, a Tvoi jaďat i pijut?
34 On že reče k nim: jeda možete syny bračnyja, dondeže ženich s nimi jesť, sotvoriti postitisja?
35 Priidut že dnije, jegda oťjat budet ot nich ženich, i togda posťjatsja v tyja dni.
36 Glagolaše že i pritču k nim, jako niktože pristavlenija rizy novy pristavljaet na rizu vetchu: ašče li že ni, i novuju razderet, i vetsej ne soglasujet ježe ot novago.
37 I niktože vlivaet vina nova v mechi vetchi: ašče li že ni, rastorgnet novoje vino mechi, i samo izlijetsja, i mesi pogibnut:
38 no vino novoje v mechi novy vlivati: i oboja sobljudutsja.
39 I niktože piv vetchoje, abije choščet novago: glagolet bo: vetchoje lučše jesť.

6

1 Bysť že v subbotu vtoropervuju iti Jemu skvoze sejanija: i vostorgachu učenicy Jego klasy, i jaďachu, stirajušče rukami.
2 Necyi že ot farisej reša im: čto tvorite, jegože ne dostoit tvoriti v subboty?
3 I otveščav Iisus reče k nim: ni li sego čli jeste, ježe sotvori David, jegda vzalkasja sam i iže s nim bjachu?
4 Kako vnide v dom Božij, i chleby predloženija vzem, i jade, i dade i suščym s nim, ichže ne dostojaše jasti, tokmo jedinem ijerejem?
5 I glagolaše im, jako gospoď jesť Syn Čelovečeskij i subbote.
6 Bysť že i v druguju subbotu vniti Jemu v sonmišče i učiti: i be tamo čelovek, i ruka jemu desnaja be sucha.
7 Nazirachu že knižnicy i fariseje, ašče v subbotu izcelit, da obrjaščut reč Naň.
8 On že veďaše pomyšlenija ich i reče čeloveku imuščemu suchu ruku: vostani i stani posrede. On že vostav sta.
9 Reče že Iisus k nim: voprošu vy: čto dostoit v subboty, dobro tvoriti, ili zlo tvoriti? Dušu spasti, ili pogubiti? Oni že umolčaša.
10 I vozzrev na vsech ich, reče jemu: prostri ruku tvoju. On že sotvori tako: i utverdisja ruka jego zdrava jako drugaja.
11 Oni že ispolnišasja bezumija i glagolachu drug ko drugu, čto byša sotvorili Iisusovi.
12 Bysť že vo dni tyja, izyde v goru pomolitisja: i be ob nošč v molitve Božii.
13 I jegda bysť deň, prizva učeniki Svoja: i izbra ot nich dvanadesjate, ichže i Apostoly nareče:
14 Simona, jegože imenova Petra, i Andrea brata jego, Iakova i Ioanna, Filippa i Varfolomea,
15 Matfea i Fomu, Iakova Alfejeva i Simona naricaemago Zilota,
16 Iudu Iakovlja, i Iudu Iskariotskago, iže i bysť predatel.
17 Izšed s nimi, sta na meste ravne: i narod učenik Jego, i množestvo mnogo ljudij ot vseja Iudei i Ijerusalima, i pomorija Tirska i Sidonska,
18 iže priidoša poslušati Jego i izcelitisja ot nedug svoich, i stražduščii ot duch nečistych: i izceljachusja.
19 I ves narod iskaše prikasatisja Jemu: jako sila ot Nego ischoždaše i izceljaše vsja.
20 I Toj vozved oči Svoi na učeniki Svoja, glagolaše: blaženi niščii duchom: jako vaše jesť Carstvije Božije.
21 Blaženi, alčuščii nyne: jako nasytitesja. Blaženi, plačuščii nyne: jako vozsmejetesja.
22 Blaženi budete, jegda voznenaviďat vas čelovecy, i jegda razlučat vy i ponosjat, i pronesut ima vaše jako zlo, Syna Čelovečeskago radi.
23 Vozradujtesja v toj deň i vzygrajte: se bo, mzda vaša mnoga na nebesi. Po sim bo tvorjachu prorokom otcy ich.
24 Obače gore vam bogatym: jako otstoite utešenija vašego.
25 Gore vam, nasyščennii nyne: jako vzalčete. Gore vam smejuščymsja nyne: jako vozrydaete i vosplačete.
26 Gore, jegda dobre rekut vam vsi čelovecy. Po sim bo tvorjachu lžeprorokom otcy ich.
27 No vam glagolju slyšaščym: ljubite vragi vašja, dobro tvorite nenaviďaščym vas,
28 blagoslovite klenuščyja vy, i molitesja za tvorjaščich vam obidu.
29 Bijuščemu ťja v lanitu, podažď i druguju: i ot vzimajuščago ti rizu, i sračicu ne vozbrani.
30 Vsjakomu že prosjaščemu u tebe daj: i ot vzimajuščago tvoja ne isťjazuj.
31 I jakože choščete da tvorjat vam čelovecy, i vy tvorite im takožde.
32 I ašče ljubite ljubjaščyja vy, kaja vam blagodať jesť? Ibo i grešnicy ljubjaščyja ich ljubjat.
33 I ašče blagotvorite blagotvorjaščym vam, kaja vam blagodať jesť? Ibo i grešnicy tožde tvorjat.
34 I ašče vzaim daete, ot nichže čaete vosprijati, kaja vam blagodať jesť, ibo i grešnicy grešnikom vzaim davajut, da vospriimut ravnaja.
35 Obače ljubite vragi vašja, i blagotvorite, i vzaim dajte, ničesože čajušče: i budet mzda vaša mnoga, i budete synove Vyšňago: jako Toj blag jesť na bezblagodatnyja i zlyja.
36 Budite ubo miloserdi, jakože i Otec vaš miloserd jesť.
37 I ne sudite, i ne suďat vam: (i) ne osuždajte, da ne osuždeni budete: otpuščajte, i otpusťjat vam:
38 dajte, i dastsja vam: meru dobru, natkanu i potrjasnu i prelivajuščusja daďat na lono vaše: toju bo meroju, jejuže merite, vozmeritsja vam.
39 Reče že pritču im: jeda možet slepec slepca voditi? Ne oba li v jamu vpadetasja?
40 Nesť učenik nad učitelja svojego: soveršen že vsjak budet, jakože i učitel jego.
41 Čto že vidiši sučec, iže jesť vo očesi brata tvojego, bervna že, ježe jesť vo očesi tvojem, ne čuješi?
42 Ili kako možeši rešči bratu tvojemu: brate, ostavi, da izmu sučec, iže jesť vo očesi tvojem, sam suščago vo očesi tvojem bervna ne viďa? Licemere, izmi perveje bervno iz očese tvojego, i togda prozriši izjati sučec iz očese brata tvojego.
43 Nesť bo drevo dobro, tvorja ploda zla: niže drevo zlo, tvorja ploda dobra.
44 Vsjako bo drevo ot ploda svojego poznaetsja: ne ot ternija bo češut smokvy, ni ot kupiny jemljut grozdija.
45 Blagij čelovek ot blagago sokrovišča serdca svojego iznosit blagoje: i zlyj čelovek ot zlago sokrovišča serdca svojego iznosit zloje: ot izbytka bo serdca glagoljut usta jego.
46 Čto že Ma zovete: Gospodi, Gospodi, i ne tvorite, jaže glagolju?
47 Vsjak grjadyj ko Mne i slyšaj slovesa Moja i tvorja ja, skažu vam, komu jesť podoben:
48 podoben jesť čeloveku ziždušču chraminu, iže iskopa i uglubi, i položi osnovanije na kameni: navodneniju že byvšu, pripade reka ko chramine toj, i ne može pokolebati jeja: osnovana bo be na kameni.
49 Slyšavyj že i ne sotvorivyj podoben jesť čeloveku sozdavšemu chraminu na zemli bez osnovanija: k nejže pripade reka, i abije padesja, i bysť razrušenije chraminy toja velije.

7

1 Jegda že skonča vsja glagolgoly Svoja v sluchi ljudem, vnide v Kapernaum.
2 Sotniku že nekojemu rab bolja zle, choťjaše umreti, iže be jemu česten.
3 Slyšav že o Iisuse, posla k Nemu starcy Iudejskija, molja Jego, jako da prišed spaset raba jego.
4 Oni že prišedše ko Iisusovi, moljachu Jego toščno, glagoljušče, jako dostoin jesť, jemuže dasi sije:
5 ljubit bo jazyk naš, i sonmišče toj sozda nam.
6 Iisus že iďaše s nimi. I uže Jemu ne daleče sušču ot chraminy, posla k Nemu sotnik drugi, glagolja Jemu: Gospodi, ne dvižisja: nesm bo dostoin, da pod krov moj vnideši:
7 temže ni sebe dostojna sotvorich priiti k Tebe: no rcy slovo, i izcelejet otrok moj:
8 ibo i az čelovek jesm pod vladykoju učinen, imeja pod soboju voiny: i glagolju semu: idi, i idet: i drugomu: priidi, i priidet: i rabu mojemu: sotvori sije, i sotvorit.
9 Slyšav že sija Iisus, čudisja jemu, i obraščsja iduščemu po Nem narodu reče: glagolju vam, ni vo Izraili toliki very obretoch.
10 I vozvraščšesja poslannii obretoša boljaščago raba izcelevša.
11 I bysť posem, iďaše vo grad, naricaemyj Nain: i s Nim iďachu učenicy Jego mnozi i narod mnog.
12 Jakože približisja ko vratom grada, i se iznošachu umerša, syna jedinorodna materi svojej, i ta be vdova: i narod ot grada mnog s neju.
13 I videv ju Gospoď, miloserdova o nej, i reče jej: ne plači.
14 I pristupl kosnusja vo odr: nosjaščii že staša: i reče: junoše, tebe glagolju, vostani.
15 I sede mertvyj, i načat glagolati: i dade jego materi jego.
16 Prijat že strach vsech, i slavljachu Boga, glagoljušče: jako prorok velij vosta v nas, i jako poseti Bog ljudij Svoich.
17 I izyde slovo sije po vsej Iudei o Nem, i po vsej strane.
18 I vozvestiša Ioannu učenicy jego o vsech sich.
19 I prizvav dva nekaja ot učenik svoich Ioann, posla ko Iisusu, glagolja: Ty li jesi Grjadyj, ili inogo čaem?
20 Prišedša že k Nemu muža, resta: Ioann Krestitel posla nas k Tebe, glagolja: Ty li jesi Grjadyj, ili inogo čaem,
21 v Toj že čas izceli mnogi ot nedug i ran i duch zlych i mnogim slepym darova prozrenije.
22 I otveščav Iisus reče ima: šedša vozvestita Ioannu, jaže videsta i slyšasta: jako slepii prozirajut, chromii choďat, prokažennii očiščajutsja, glusii slyšat, mertvii vostajut, niščii blagovestvujut:
23 i blažen jesť, iže ašče ne soblaznitsja o Mne.
24 Otšedšema že učenikoma Ioannovoma, načat glagolati k narodom o Ioanne: česo izydoste v pustyňu videti, trosť li vetrom koleblemu?
25 No česo izydoste videti? Čeloveka li v magki rizy odejana? Se, iže vo odeždi slavnej i pišči suščii, vo carstvii suť.
26 No česo izydoste videti? Proroka li? Jej, glagolju vam, i lišše proroka.
27 Sej (bo) jesť, o nemže pisano jesť: se, Az poslju Angela Mojego pred licem Tvoim, iže ustroit puť Tvoj pred Toboju.
28 Glagolju bo vam: bolij v roždennych ženami proroka Ioanna Krestitelja niktože jesť: mnij že vo Carstvii Božii bolij jego jesť.
29 I vsi ljudije slyšavše i mytarije opravdiša Boga, kreščšesja kreščenijem Ioannovym:
30 fariseje že i zakonnicy sovet Božij otvergoša o sebe, ne kreščšesja ot nego.
31 Reče že Gospoď: komu ubo upodoblju čeloveki roda sego, i komu suť podobni?
32 Podobni suť otročiščem seďaščym na toržiščich, i priglašajuščym drug druga, i glagoljuščym: piskachom vam, i ne pljasaste: rydachom vam, i ne plakaste.
33 Priide bo Ioann Krestitel ni chleba jadyj, ni vina pija, i glagolete: besa imať.
34 Priide Syn Čelovečeskij jadyj i pija, i glagolete: sej čelovek jadca i vinopijca, drug mytarem i grešnikom.
35 I opravdisja premudrosť ot čad svoich vsech.
36 Moljaše že Jego nekij ot farisej, daby jal s nim: i všed v dom fariseov, vozleže.
37 I se, žena vo grade, jaže be grešnica, i uvedevši, jako vozležit vo chramine fariseove, prinesši alavastr mira,
38 i stavši pri nogu Jego sozadi, plačuščisja, načat umyvati noze Jego slezami, i vlasy glavy svojeja otiraše, i oblobyzaše noze Jego, i mazaše mirom.
39 Videv že farisej vozzvavyj Jego, reče v sebe, glagolja: Sej ašče by byl prorok, vedel by, kto i kakova žena prikasaetsja Jemu: jako grešnica jesť.
40 I otveščav Iisus reče k nemu: Simone, imam ti nečto rešči. On že reče: Učitelju, rcy.
41 Iisus že reče: dva dolžnika besta zaimodavcu nekojemu: jedin be dolžen pjatijusot dinarij, drugij že pjatijudesjat:
42 ne imuščema že ima vozdati, obema otda. Kotoryj ubo jeju, rcy, pače vozljubit jego?
43 Otveščav že Simon reče: mňu, jako jemuže vjaščše otda. On že reče jemu: pravo sudil jesi.
44 I obraščsja k žene, Simonovi reče: vidiši li siju ženu? Vnidoch v dom tvoj, vody na noze Moi ne dal jesi: sija že slezami oblija Mi noze i vlasy glavy svojeja otre.
45 Lobzanija Mi ne dal jesi: sija že, otneliže vnidoch, ne presta oblobyzajušči Mi noze.
46 Maslom glavy Mojeja ne pomazal jesi: sija že mirom pomaza Mi noze.
47 Jegože radi, glagolju ti, otpuščajutsja gresi jeja mnozi, jako vozljubi mnogo: a jemuže malo ostavljaetsja, menše ljubit.
48 Reče že jej: otpuščajutsja tebe gresi.
49 I načaša vozležaščii s Nim glagolati v sebe: kto Sej jesť, iže i grechi otpuščaet?
50 Reče že k žene: vera tvoja spase ťja: idi v mire.

8

1 I bysť posem, i Toj prochoždaše skvoze grady i vesi, propoveduja i blagovestvuja Carstvije Božije: i obanadesjate s Nim,
2 i ženy nekija, jaže bjachu izceleny ot duchov zlych i nedug: Maria naricaemaja Magdalina, iz nejaže besov sedm izyde,
3 i Ioanna žena Chuzaňa, pristavnika Irodova, i Susanna, i iny mnogi, jaže služachu Jemu ot imenij svoich.
4 Razumevajušču že narodu mnogu, i ot vsech gradov grjaduščym k Nemu, reče pritču:
5 izyde sejaj sejati semene svojego: i jegda sejaše, ovo pade pri puti, i poprano bysť, i pticy nebesnyja pozobaša je:
6 a drugoje pade na kameni, i prozjab usše, zane ne imejaše vlagi:
7 i drugoje pade posrede ternija, i vozraste ternije, i podavi je:
8 drugoje že pade na zemli blaze, i prozjab sotvori plod storiceju. Sija glagolja, vozglasi: imejaj ušy slyšati, da slyšit.
9 Voprošachu že Jego učenicy Jego, glagoljušče: čto jesť pritča sija?
10 On že reče: vam jesť dano vedati tajny Carstvija Božija, pročym že v pritčach, da viďašče ne viďat i slyšašče ne razumejut.
11 Jesť že sija pritča: sema jesť slovo Božije:
12 a iže pri puti, suť slyšaščii, potom (že) prichodit diavol i vzemlet slovo ot serdca ich, da ne verovavše spasutsja:
13 a iže na kameni, iže jegda uslyšat, s radostiju prijemljut slovo: i sii korene ne imut, iže vo vrema verujut, i vo vrema napasti otpadajut:
14 a ježe v ternii padšeje, sii suť slyšavšii, i ot pečali i bogatstva i slasťmi žitejskimi choďašče podavljajutsja, i ne soveršajut ploda:
15 a iže na dobrej zemli, sii suť, iže dobrym serdcem i blagim slyšavše slovo, deržat i plod tvorjat v terpenii. Sija glagolja, vozglasi: imejaj ušy slyšati, da slyšit.
16 Niktože (ubo) svetilnika vžeg, pokryvaet jego sosudom, ili pod odr podlagaet: no na sveščnik vozlagaet, da vchoďaščii viďat svet.
17 Nesť bo tajno, ježe ne javleno budet: niže utaeno, ježe ne poznaetsja i v javlenije priidet.
18 Bljuditesja ubo, kako slyšite: iže bo imať, dastsja jemu: i iže ašče ne imať, i ježe mnitsja imeja, vozmetsja ot nego.
19 Priidoša že k Nemu Mati i bratija Jego, i ne možachu besedovati k Nemu naroda radi.
20 I vozvestiša Jemu, glagoljušče: Mati Tvoja i bratija Tvoja vne stojat, videti Ťja choťjašče.
21 On že otveščav reče k nim: mati Moja i bratija Moja sii suť, slyšaščii slovo Božije, i tvorjaščii je.
22 I bysť vo jedin ot dnij, Toj vleze v korabl i učenicy Jego: i reče k nim: prejdem na on pol jezera. I poidoša.
23 Iduščym že im, uspe. I snide burja vetrenaja v jezero, i skončavachusja i v bede bechu.
24 I pristuplše vozdvigoša Jego, glagoljušče: Nastavniče, Nastavniče, pogibaem. On že vostav zapreti vetru i volneniju vodnomu: i ulegosta, i bysť tišina.
25 Reče že im: gde jesť vera vaša? Ubojavšesja že čudišasja, glagoljušče drug ko drugu: kto ubo Sej jesť, jako i vetrom povelevaet i vode, i poslušajut Jego?
26 I preidoša vo stranu Gadarinsku, jaže jesť ob on pol Galilei.
27 Izšedšu že Jemu na zemlju, srete Jego muž nekij ot grada, iže imaše besy ot let mnogich, i v rizu ne oblačašesja, i vo chrame ne živjaše, no vo grobech.
28 Uzrev že Iisusa i vozopiv, pripade k Nemu, i glasom veliim reče: čto mne i Tebe, Iisuse Syne Boga Vyšňago? Moljusja Ti, ne muči mene.
29 Povele bo duchovi nečistomu izyti ot čeloveka: ot mnogich bo let voschiščaše jego: i vjazachu jego uzy (železny) i puty, stregušče jego: i rasterzaja uzy, gonim byvaše besom skvoze pustyni.
30 Voprosi že jego Iisus, glagolja: čto ti jesť ima? On že reče: legeon: jako besi mnozi vnidoša v oň.
31 I moljachu Jego, da ne povelit im v bezdnu iti.
32 Be že tu stado svinij mnogo pasomo v gore: i moljachu Jego, da povelit im v ty vniti. I povele im.
33 Izšedše že besi ot čeloveka, vnidoša vo svinija: i ustremisja stado po bregu v jezero, i istope.
34 Videvše že pasuščii byvšeje, bežaša, i vozvestiša vo grade i v selech.
35 Izydoša že videti byvšeje: i priidoša ko Iisusovi i obretoša čeloveka seďašča, iz negože besi izydoša, obolčena i smysljašča, pri nogu Iisusovu: i ubojašasja.
36 Vozvestiša že im videvšii, kako spasesja besnovavyjsja.
37 I moli Jego ves narod strany Gadarinskija otiti ot nich, jako strachom veliim oderžimi bechu. On že vlez v korabl, vozvratisja.
38 Moljašesja že Jemu muž, iz negože izydoša besi, daby s Nim byl. Otpusti že jego Iisus, glagolja:
39 vozvratisja v dom tvoj i povedaj, jelika ti sotvori Bog. I ide, po vsemu gradu propovedaja, jelika sotvori jemu Iisus.
40 Bysť že jegda vozvratisja Iisus, prijat Jego narod: bechu bo vsi čajušče Jego.
41 I se, priide muž, jemuže ima Iair, i toj kňaz sonmišču be: i pad pri nogu Iisusovu, moljaše Jego vniti v dom svoj:
42 jako dšči jedinorodna be jemu, jako let dvojunadesjate, i ta umiraše. Jegda že iďaše, narodi ugnetachu Jego.
43 I žena sušči v točenii krove ot dvojunadesjate letu, jaže vračem izdavši vse imenije, (i) ne vozmože ni ot jedinago izceleti:
44 (i) pristuplši sozadi, kosnusja kraja riz Jego: i abije sta tok krove jeja.
45 I reče Iisus: kto jesť kosnuvyjsja Mne? Otmetajuščymsja že vsem, reče Petr i iže s Nim: Nastavniče, narodi oderžat Ťja i gnetut, i glagoleši: kto jesť kosnuvyjsja Mne?
46 Iisus že reče: prikosnusja Mne nekto: Az bo čuch silu izšedšuju iz Mene.
47 Videvši že žena, jako ne utaisja, trepeščušči priide, i padši pred Nim, jejaže radi viny prikosnusja Jemu, poveda Jemu pred vsemi ljuďmi, i jako izcele abije.
48 On že reče jej: derzaj dšči, vera tvoja spase ťja: idi v mire.
49 Ješče Jemu glagoljušču, priide nekij ot archisinagoga, glagolja jemu, jako umre dšči tvoja: ne dviži Učitelja.
50 Iisus že slyšav otvešča jemu, glagolja: ne bojsja, tokmo veruj, i spasena budet.
51 Prišed že v dom, ne ostavi ni jedinago vniti, tokmo Petra i Ioanna i Iakova, i otca otrokovicy, i matere.
52 Plakachusja že vsi i rydachu jeja. On že reče: ne plačitesja: ne umre (bo), no spit.
53 I rugachusja Jemu, veďašče, jako umre.
54 On že izgnav von vsech, i jem za ruku jeja, vozglasi, glagolja: otrokovice, vostani.
55 I vozvratisja duch jeja, i voskrese abije: i povele dati jej jasti.
56 I divistasja roditelja jeja. On že povele ima ni komuže povedati byvšago.

9

1 Sozvav že obanadesjate, dade im silu i vlasť na vsja besy, i nedugi celiti:
2 i posla ich propovedati Carstvije Božije i izceliti boljaščyja.
3 I reče k nim: ničesože vozmite na puť: ni žezla, ni piry, ni chleba, ni srebra, ni po dvema rizama imeti:
4 i v oňže dom vnidete, tu prebyvajte, i ottudu ischodite:
5 i jelicy ašče ne prijemljut vas, ischoďašče ot grada togo, i prach ot nog vašich ottrjasite, vo svidetelstvo na ňa.
6 Ischoďašče že prochoždachu skvoze vesi, blagovestvujušče i izceljajušče vsjudu.
7 Slyša že Irod četvertovlastnik byvajuščaja ot Nego vsja i nedoumevašesja: zane glagolemo be ot nekich, jako Ioann vosta ot mertvych:
8 ot inech že, jako Ilia javisja: ot drugich že, jako prorok jedin ot drevnich voskrese.
9 I reče Irod: Ioanna az useknuch: kto že jesť Sej, o Nemže az slyšu takovaja? I iskaše videti Jego.
10 I vozvraščšesja Apostoli povedaša Jemu, jelika sotvoriša: i poim ich, otide jedin na mesto pusto grada, naricaemago Vifsaida.
11 Narodi že razumevše, po Nem idoša: i prijem ich, glagolaše im o Carstvii Božii i trebujuščyja izcelenija celjaše.
12 Deň že načat preklaňatisja. Pristuplše že obanadesjate rekoša Jemu: otpusti narod, da šedše vo okrestnyja vesi i sela vitajut i obrjaščut brašno: jako zde v puste meste jesmy.
13 Reče že k nim: dadite im vy jasti. Oni že reša: nesť u nas vjaščše, tokmo pjať chleb i rybe dve, ašče ubo ne šedše my kupim vo vsja ljudi sija brašna.
14 Bechu bo mužej jako pjať tysjašč. Reče že ko učenikom Svoim: posadite ich na kupy po pjatidesjat.
15 I sotvoriša tako, i posadiša ich vsja.
16 Priim že pjať chleb i obe rybe, vozzrev na nebo, blagoslovi ich, i prelomi, i dajaše učenikom, predložiti narodu.
17 I jadoša, i nasytišasja vsi: i vzjaša izbyvšyja im ukruchi košja dvanadesjate.
18 I bysť jegda moljašesja jedin, s Nim bechu učenicy: i voprosi ich, glagolja: kogo Ma glagoljut narodi byti?
19 Oni že otveščavše reša: Ioanna Krestitelja: inii že Iliju: druzii že, jako prorok nekij ot drevnich voskrese.
20 Reče že im: vy že kogo Ma glagolete byti? Otveščav že Petr reče: Christa Božija.
21 On že zaprešč im, povele ni komuže glagolati sego,
22 rek, jako podobaet Synu Čelovečeskomu mnogo postradati, i iskušenu byti ot starec i archijerej i knižnik, i ubijenu byti, i v tretij deň vostati.
23 Glagolaše že ko vsem: ašče kto choščet po Mne iti, da otveržetsja sebe, i vozmet krest svoj, i posledujet Mi.
24 Iže bo ašče choščet dušu svoju spasti, pogubit ju: a iže pogubit dušu svoju Mene radi, sej spaset ju.
25 Čto bo polzy imať čelovek, priobret mir ves, sebe že pogubiv ili otščetiv?
26 Iže bo ašče postyditsja Mene i Moich sloves, sego Syn Čelovečeskij postyditsja, jegda priidet vo slave Svojej i Otčej i svjatych Angel.
27 Glagolju že vam voistinnu: suť necyi ot zde stojaščich, iže ne imut vkusiti smerti, dondeže viďat Carstvije Božije.
28 Bysť že po slovesech sich jako dnij osm, i pojem Petra i Ioanna i Iakova, vzyde na goru pomolitisja.
29 I bysť jegda moljašesja, videnije lica Jego ino, i odejanije Jego belo blistajasja.
30 I se, muža dva s Nim glagoljušča, jaže besta Moisej i Ilia,
31 javlšasja vo slave, glagolasta že ischod Jego, jegože choťjaše skončati vo Ijerusalime.
32 Petr že i suščii s nim bjachu oťjagčeni snom: ubuždšesja že videša slavu Jego, i oba muža stojašča s Nim.
33 I bysť jegda razlučistasja ot Nego, reče Petr ko Iisusu: Nastavniče, dobro jesť nam zde byti: i sotvorim seni tri, jedinu Tebe, i jedinu Moiseovi, i jedinu Ilii: ne vedyj, ježe glagolaše.
34 Se že jemu glagoljušču, bysť oblak, i oseni ich: ubojašasja že, všedše vo oblak.
35 I glas bysť iz oblaka, glagolja: Sej jesť Syn Moj Vozljublennyj, Togo poslušajte.
36 I jegda bysť glas, obretesja Iisus jedin. I tii umolčaša, i ni komuže vozvestiša v tyja dni ničesože ot tech, jaže videša.
37 Bysť že v pročij deň, sšedšym im s gory, srete Jego narod mnog.
38 I se, muž iz naroda vozopi, glagolja: Učitelju, moljutisja, prizri na syna mojego, jako jedinoroden mi jesť:
39 i se duch jemlet jego, i vnezapu vopijet, i pružaetsja s penami, i jedva otchodit ot nego, sokrušaja jego:
40 i molichsja učenikom Tvoim, da iždenut jego: i ne vozmogoša.
41 Otveščav že Iisus reče: o, rode nevernyj i razvraščennyj, dokole budu v vas i terplju vy? Privedi (Mi) syna tvojego semo.
42 Ješče že grjadušču jemu, poverže jego bes i strjase. Zapreti že Iisus duchovi nečistomu, i izceli otroka, i vdade jego otcu jego.
43 Divljachusja že vsi o veličii Božii. Vsem že čuďaščymsja o vsech, jaže tvorjaše Iisus, reče ko učenikom Svoim:
44 vložite vy vo ušy vaši slovesa sija: Syn bo Čelovečeskij imať predatisja v ruce čelovečeste.
45 Oni že ne razumeša glagolgola sego, be bo prikroven ot nich, da ne oščuťjat jego: i bojachusja voprositi Jego o glagolgole sem.
46 Vnide že pomyšlenije v nich, kto ich vjaščšij by byl.
47 Iisus že vedyj pomyšlenije serdec ich, prijem otroča, postavi je u Sebe
48 i reče im: iže ašče priimet sije otroča vo ima Moje, Mene prijemlet: i iže ašče Mene prijemlet, prijemlet Poslavšago Ma: iže bo menšij jesť v vas, sej jesť velik.
49 Otveščav že Ioann reče: Nastavniče, videchom nekojego o imeni Tvojem izgoňašča besy: i vozbranichom jemu, jako vsled ne chodit s nami.
50 I reče k nemu Iisus: ne branite: iže bo nesť na vy, po vas jesť.
51 Bysť že jegda skončavachusja dnije voschoždeniju Jego, i Toj utverdi lice Svoje iti vo Ijerusalim:
52 i posla vestniki pred licem Svoim: i izšedše vnidoša v ves Samarjansku, jako da ugotovjat Jemu:
53 i ne prijaša Jego, jako lice Jego be grjaduščeje vo Ijerusalim.
54 Videvša že učenika Jego Iakov i Ioann, resta: Gospodi, choščeši li, rečema, da ogň snidet s nebese i potrebit ich, jakože i Ilia sotvori?
55 Obraščsja že zapreti ima, i reče: ne vesta, kojego ducha jesta vy:
56 Syn bo Čelovečeskij ne priide duš čelovečeskich pogubiti, no spasti. I idoša vo inu ves.
57 Bysť že iduščym im po puti, reče nekij k Nemu: idu po Tebe, amože ašče ideši, Gospodi.
58 I reče jemu Iisus: lisi jazviny imut, i pticy nebesnyja gnezda: Syn že Čelovečeskij ne imať gde glavu podkloniti.
59 Reče že ko drugomu: chodi vsled Mene. On že reče: Gospodi, poveli mi, da šed prežde pogrebu otca mojego.
60 Reče že jemu Iisus: ostavi mertvyja pogrebsti svoja mertvecy: ty že šed vozveščaj Carstvije Božije.
61 Reče že i drugij: idu po Tebe, Gospodi: prežde že poveli mi otveščatisja, iže suť v domu mojem.
62 Reče že k nemu Iisus: niktože vozlož ruku svoju na ralo i zrja vspjať, upravlen jesť v Carstvii Božii.

10

1 Po sich že javi Gospoď i inech sedmdesjat, i posla ich po dvema pred licem Svoim vo vsjak grad i mesto, amože choťjaše Sam iti:
2 glagolaše že k nim: žatva ubo mnoga, delatelej že malo: molitesja ubo Gospodinu žatve, da izvedet delateli na žatvu Svoju.
3 Idite: se Az posylaju vy jako agncy posrede volkov.
4 Ne nosite vlagališča, ni piry, ni sapog: i ni kogože na puti celujte.
5 V oňže ašče dom vnidete, perveje glagolite: mir domu semu:
6 i ašče ubo budet tu syn mira, počijet na nem mir vaš: ašče li že ni, k vam vozvratitsja:
7 v tom že domu prebyvajte, jadušče i pijušče, jaže suť u nich: dostoin bo jesť delatel mzdy svojeja. Ne prechodite iz domu v dom.
8 I v oňže ašče grad vchodite, i prijemljut vy, jadite predlagaemaja vam:
9 i izcelite nedužnyja, iže suť v nem, i glagolite im: približisja na vy Carstvije Božije.
10 I v oňže ašče grad vchodite, i ne prijemljut vas, izšedše na rasputija jego, rcyte:
11 i prach, prilepšij nam ot grada vašego, ottrjasaem vam. Obače sije vedite, jako približisja na vy Carstvije Božije:
12 glagolju vam, jako Sodomljanom v deň toj otradneje budet, neže gradu tomu.
13 Gore tebe, Chorazine, gore tebe, Vifsaido: jako ašče v Tire i Sidone byša sily byli byvšyja v vaju, drevle ubo vo vretišči i pepele seďašče pokajalisja byša:
14 obače Tiru i Sidonu otradneje budet na sude, neže vama.
15 I ty, Kapernaume, iže do nebes voznesyjsja, do ada nizvedešisja.
16 Slušajaj vas, Mene slušaet: i otmetajajsja vas, Mene otmetaetsja: otmetajajsja že Mene, otmetaetsja Poslavšago Ma.
17 Vozvratišasja že sedmdesjat s radostiju, glagoljušče: Gospodi, i besi povinujutsja nam o imeni Tvojem.
18 Reče že im: videch satanu jako molniju s nebese spadša.
19 Se, daju vam vlasť nastupati na zmiju i na skorpiju i na vsju silu vražiju: i ničesože vas vredit:
20 obače o sem ne radujtesja, jako dusi vam povinujutsja: radujtesja že, jako imena vaša napisana suť na nebesech.
21 V toj čas vozradovasja duchom Iisus i reče: ispovedajutisja, Otče, Gospodi nebese i zemli, jako utail jesi sija ot premudrych i razumnych, i otkryl jesi ta mladencem: jej, Otče, jako tako bysť blagovolenije pred Toboju.
22 I obraščsja ko učenikom, reče: vsja Mne predana byša ot Otca Mojego: i niktože vesť, kto jesť Syn, tokmo Otec: i kto jesť Otec, tokmo Syn, i jemuže ašče choščet Syn otkryti.
23 I obraščsja ko učenikom, jedin reče: blaženi oči viďaščii, jaže vidite:
24 glagolju bo vam, jako mnozi prorocy i carije voschoteša videti, jaže vy vidite, i ne videša: i slyšati, jaže slyšite, i ne slyšaša.
25 I se, zakonnik nekij vosta, iskušaja Jego i glagolja: Učitelju, čto sotvoriv, život večnyj nasleduju?
26 On že reče k nemu: v zakone čto pisano jesť? Kako čteši?
27 On že otveščav reče: vozljubiši Gospoda Boga tvojego ot vsego serdca tvojego, i ot vseja duši tvojeja, i vseju krepostiju tvojeju, i vsem pomyšlenijem tvoim: i bližňago svojego jako sam sebe.
28 Reče že jemu: pravo otveščal jesi: sije sotvori, i živ budeši.
29 On že choťja opravditisja sam, reče ko Iisusu: i kto jesť bližnij moj?
30 Otveščav že Iisus reče: čelovek nekij schoždaše ot Ijerusalima vo Ijerichon, i v razbojniki vpade, iže sovlekše jego, i jazvy vozložše otidoša, ostavlše jedva živa sušča.
31 Po slučaju že svjaščennik nekij schoždaše putem tem, i videv jego, mimoide.
32 Takožde že i levit, byv na tom meste, prišed i videv, mimoide.
33 Samarjanin že nekto grjadyj, priide nad nego, i videv jego, miloserdova:
34 i pristupl obvjaza strupy jego, vozlivaja maslo i vino: vsadiv že jego na svoj skot, privede jego v gostinnicu i prileža jemu:
35 i nautrija izšed, izem dva srebrenika, dade gostinniku i reče jemu: prileži jemu: i ježe ašče priiždiveši, az jegda vozvraščusja, vozdam ti.
36 Kto ubo ot tech trijech bližnij mnittisja byti vpadšemu v razbojniki?
37 On že reče: sotvorivyj milosť s nim. Reče že jemu Iisus: idi, i ty tvori takožde.
38 Bysť že choďaščym im, i Sam vnide v ves nekuju: žena že nekaja imenem Marfa prijat Jego v dom svoj:
39 i sestra jej be naricaemaja Maria, jaže i sedši pri nogu Iisusovu, slyšaše slovo Jego.
40 Marfa že molvjaše o mnoze službe, stavši že reče: Gospodi, ne brežeši li, jako sestra moja jedinu ma ostavi služiti? Rcy ubo jej, da mi pomožet.
41 Otveščav že Iisus reče jej: Marfo, Marfo, pečešisja i molviši o mnoze,
42 jedino že jesť na potrebu. Maria že blaguju časť izbra, jaže ne otimetsja ot neja.

11

1 I bysť vnegda byti Jemu na meste nekojem moljaščusja, (i) jako presta, reče nekij ot učenik Jego k Nemu: Gospodi, nauči ny molitisja, jakože i Ioann nauči učeniki svoja.
2 Reče že im: jegda molitesja, glagolite: Otče naš, iže na nebesech, da svjatitsja ima Tvoje: da priidet Carstvije Tvoje: da budet volja Tvoja, jako na nebesi, i na zemli:
3 chleb naš nasuščnyj podavaj nam na vsjak deň:
4 i ostavi nam grechi našja, ibo i sami ostavljaem vsjakomu dolžniku našemu: i ne vvedi nas vo iskušenije, no izbavi nas ot lukavago.
5 I reče k nim: kto ot vas imať druga, i idet k nemu v polunošči, i rečet jemu: druže, dažď mi vzaim tri chleby:
6 poneže drug priide s puti ko mne, i ne imam česo predložiti jemu.
7 I toj izvnutr otveščav rečet: ne tvori mi trudy: uže dveri zatvoreny suť, i deti moja so mnoju na loži suť: (i) ne mogu vostav dati tebe.
8 Glagolju že vam: ašče i ne dast jemu vostav, zane drug jemu jesť: no za bezočstvo jego, vostav dast jemu, jelika trebujet.
9 I Az vam glagolju: prosite, i dastsja vam: iščite, i obrjaščete: tolcyte, i otverzetsja vam:
10 vsjak bo prosjaj prijemlet, i iščjaj obretaet, i tolkuščemu otverzetsja.
11 Kotorago že vas otca vosprosit syn chleba, jeda kameň podast jemu? Ili ryby, jeda v ryby mesto zmiju podast jemu?
12 Ili ašče poprosit jaica, jeda podast jemu skorpiju?
13 Ašče ubo vy zli sušče, umejete dajanija blaga dajati čadom vašym, kolmi pače Otec, iže s nebese, dast Ducha Svjatago prosjaščym u Nego?
14 I be izgoňa besa, i toj be nem: bysť že besu izšedšu, proglagola nemyj: i divišasja narodi.
15 Necyi že ot nich reša: o vejelzevule kňazi besovstem izgonit besy.
16 Druzii že iskušajušče, znamenija ot Nego iskachu s nebese.
17 On že vedyj pomyšlenija ich, reče im: vsjako carstvo samo v sebe razdeljajasja, zapustejet: i dom na dom, padaet.
18 Ašče že i satana sam v sebe razdelisja, kako stanet carstvo jego, jakože glagolete, o vejelzevule izgoňaščja Ma besy.
19 Ašče že Az o vejelzevule izgoňu besy, synove vaši o kom izgoňat? Sego radi tii budut vam sudii.
20 Ašče li že o perste Božii izgoňu besy, ubo postiže na vas Carstvije Božije.
21 Jegda krepkij vooruživsja chranit svoj dvor, vo smirenii suť imenija jego:
22 jegda že kreplej jego našed pobedit jego, vse oružije jego vozmet, na neže upovaše, i korysť jego razdaet.
23 Iže nesť so Mnoju, na Ma jesť: i iže ne sobiraet so Mnoju, rastočaet.
24 Jegda (že) nečistyj duch izydet ot čeloveka, prechodit skvoze bezvodnaja mesta, iščja pokoja: i ne obretaja, glagolet: vozvraščusja v dom moj, otňuduže izydoch.
25 I prišed obrjaščet i pometen i ukrašen:
26 togda idet i pojmet sedm drugich duchov goršich sebe, i všedše živut tu: i byvajut posledňaja čeloveku tomu gorša pervych.
27 Bysť že jegda glagolaše sija, vozdvigši nekaja žena glas ot naroda, reče Jemu: blaženo črevo nosivšeje Ťja, i sosca, jaže jesi ssal.
28 On že reče: temže ubo blaženi slyšaščii slovo Božije i chraňaščii je.
29 Narodom že sobirajuščymsja načat glagolati: rod sej lukav jesť: znamenija iščet, i znamenije ne dastsja jemu, tokmo znamenije Iony proroka:
30 jakože bo bysť Iona znamenije Ninevitom, tako budet i Syn Čelovečeskij rodu semu.
31 Carica južskaja vostanet na sud s muži roda sego, i osudit ich: jako priide ot konec zemli slyšati premudrosť Solomonovu: i se množae Solomona zde.
32 Mužije Ninevitstii vostanut na sud s rodom sim i osuďat i: jako pokajašasja propovediju Ioninoju: i se, množae Iony zde.
33 Niktože (ubo) svetilnika vžeg, v skrove polagaet, ni pod spudom, no na sveščnice, da vchoďaščii svet viďat.
34 Svetilnik telu jesť oko: jegda ubo oko tvoje prosto budet, vse telo tvoje svetlo budet: jegda že lukavo budet, i telo tvoje temno:
35 bljudi ubo, jeda svet, iže v tebe, tma jesť.
36 Ašče bo telo tvoje vse svetlo, ne imyj nekija časti temny, budet svetlo vse, jakože jegda svetilnik blistanijem prsveščaet ťja.
37 Jegda že glagolaše, moljaše Jego farisej nekij, da obedujet u nego: všed že vozleže.
38 Farisej že videv divisja, jako ne prežde krestisja prežde obeda.
39 Reče že Gospoď k nemu: nyne vy, fariseje, vnešňaja stkljanicy i bljuda očiščaete, vnutrenneje že vaše polno grablenija jesť i lukavstva.
40 Bezumnii, ne Iže li sotvori vnešneje, i vnutrenneje sotvoril jesť?
41 Obače ot suščich dadite milostyňu: i se, vsja čista vam budut.
42 No gore vam fariseom, jako odesjatstvujete ot matvy i pigana i vsjakago zelija, i mimochodite sud i ljubov Božiju: sija podobaše sotvoriti, i onech ne ostavljati.
43 Gore vam fariseom, jako ljubite predsedanija na sonmiščich i celovanija na toržiščich.
44 Gore vam, knižnicy i fariseje, licemeri, jako jeste jako grobi nevedomi, i čelovecy choďaščii verchu ne veďat.
45 Otveščav že nekij ot zakonnik reče Jemu: Učitelju, sija glagolja i nam dosaždaeši.
46 On že reče: i vam zakonnikom gore, jako nakladaete na čeloveki bremena ne udob nosima, i sami jedinem perstom vašim ne prikasaetesja bremenem.
47 Gore vam, jako ziždete groby prorok, otcy že vaši izbiša ich:
48 ubo svidetelstvujete i soblagovolite delom otec vašich: jako tii ubo izbiša ich, vy že ziždete ich groby.
49 Sego radi i premudrosť Božija reče: poslju v nich proroki i Apostoly, i ot nich ubijut i izženut:
50 da vzyščetsja krov vsech prorok, prolivaemaja ot složenija mira, ot roda sego,
51 ot krove Avelja daže do krove Zacharii, pogibšago meždu oltarem i chramom: jej, glagolju vam, vzyščetsja ot roda sego.
52 Gore vam zakonnikom, jako vzjaste ključ razumenija: sami ne vnidoste, i vchoďaščym vozbraniste.
53 Glagoljušču že Jemu sija k nim, načaša knižnicy i fariseje bedne gnevatisja Naň i prestati Jego o mnoze,
54 lajušče Jego, iščušče uloviti nečto ot ust Jego, da Naň vozglagoljut.

12

1 O nichže sobravšymsja tmam naroda, jako popirati drug druga, načat glagolati učenikom Svoim perveje: vnemlite sebe ot kvasa farisejska, ježe jesť licemerije.
2 Ničtože bo pokroveno jesť, ježe ne otkryetsja, i tajno, ježe ne urazumejetsja:
3 zane, jelika vo tme reste, vo svete uslyšatsja: i ježe ko uchu glagolaste vo chramech, propovestsja na krovech.
4 Glagolju že vam drugom Svoim: ne ubojtesja ot ubivajuščich telo i potom ne moguščich lišše čto sotvoriti:
5 skazuju že vam, kogo ubojtesja: ubojtesja imuščago vlasť po ubijenii vovrešči v debr ognennuju: jej, glagolju vam, togo ubojtesja.
6 Ne pjať li ptic cenitsja peňazema dvema? I ni jedina ot nich nesť zabvena pred Bogom.
7 No i vlasi glavy vašeja vsi izočteni suť. Ne ubojtesja ubo: mnozech ptic unši jeste vy.
8 Glagolju že vam: vsjak, iže ašče ispovesť Ma pred čeloveki, i Syn Čelovečeskij ispovesť jego pred Angely Božiimi:
9 a otvergijsja Mene pred čeloveki otveržen budet pred Angely Božiimi.
10 I vsjak iže rečet slovo na Syna Čelovečeskago, ostavitsja jemu: a na Svjatago Ducha chulivšemu ne ostavitsja.
11 Jegda že privedut vy na soborišča i vlasti i vladyčestva, ne pecytesja, kako ili čto otveščaete, ili čto rečete:
12 Svjatyj bo Duch naučit vy v toj čas, jaže podobaet rešči.
13 Reče že Jemu nekij ot naroda: Učitelju, rcy bratu mojemu razdeliti so mnoju dostojanije.
14 On že reče jemu: čeloveče, kto Ma postavi sudiju ili delitelja nad vami?
15 Reče že k nim: bljudite i chranitesja ot lichoimstva: jako ne ot izbytka komu život jego jesť ot imenija jego.
16 Reče že pritču k nim, glagolja: čeloveku nekojemu bogatu ugobzisja niva:
17 i mysljaše v sebe, glagolja: čto sotvorju, jako ne imam gde sobrati plodov moich?
18 I reče: se sotvorju: razorju žitnicy moja, i bolšyja soziždu, i soberu tu vsja žita moja i blagaja moja:
19 i reku duši mojej: duše, imaši mnoga blaga, ležašča na leta mnoga: počivaj, jažď, pij, veselisja.
20 Reče že jemu Bog: bezumne, v siju nošč dušu tvoju isťjažut ot tebe: a jaže ugotoval jesi, komu budut?
21 Tako sobirajaj sebe, a ne v Boga bogateja.
22 Reče že ko učenikom Svoim: sego radi glagolju vam: ne pecytesja dušeju vašeju, čto jaste: ni telom, vo čto oblečetesja:
23 duša bolši jesť pišči, i telo odeždy.
24 Smotrite vran, jako ne sejut, ni žnut: imže nesť sokrovišča, ni žitnicy, i Bog pitaet ich: kolmi pače vy jeste lučši ptic?
25 Kto že ot vas pekijsja možet priložiti vozrastu svojemu lakoť jedin?
26 Ašče ubo ni mala česo možete, čto o pročich pečetesja?
27 Smotrite kriny, kako rastut: ne truždajutsja, ni prjadut: glagolju že vam, jako ni Solomon vo vsej slave svojej oblečesja, jako jedin ot sich.
28 Ašče že travu, na sele dnes sušču i utre v pešč vmeščemu, Bog tako odevaet: kolmi pače vas, maloveri?
29 I vy ne iščite, čto jaste, ili čto pijete: i ne voznositesja:
30 vsech bo sich jazycy mira sego iščut: vaš že Otec vesť, jako trebujete sich:
31 obače iščite Carstvija Božija, i sija vsja priložatsja vam.
32 Ne bojsja, maloje stado: jako blagoizvoli Otec vaš dati vam Carstvo.
33 Prodadite imenija vaša i dadite milostyňu. Sotvorite sebe vlagališča nevetšajušča, sokrovišče neoskudejemo na nebesech, ideže tať ne približaetsja, ni mol rastlevaet.
34 Ideže bo sokrovišče vaše, tu i serdce vaše budet.
35 Da budut čresla vaša prepojasana, i svetilnicy gorjaščii:
36 i vy podobni čelovekom čajuščym gospoda svojego, kogda vozvratitsja ot braka, da prišedšu i tolknuvšu, abije otverzut jemu.
37 Blaženi rabi tii, ichže prišed gospoď obrjaščet bďaščich: amiň glagolju vam, jako prepojašetsja i posadit ich, i minuv poslužit im.
38 I ašče priidet vo vtoruju stražu, i v tretiju stražu priidet, i obrjaščet (ich) tako, blaženi suť rabi tii.
39 Se že vedite, jako ašče by vedal gospodin chraminy, v kij čas tať priidet, bdel ubo by, i ne by dal podkopati domu svojego:
40 i vy ubo budite gotovi: jako, v oňže čas ne mnite, Syn Čelovečeskij priidet.
41 Reče že Jemu Petr: Gospodi, k nam li pritču siju glagoleši, ili ko vsem?
42 Reče že Gospoď: kto ubo jesť vernyj stroitel i mudryj, jegože postavit gospoď nad čeljadiju svojeju, dajati vo vrema žitomerije?
43 Blažen rab toj, jegože prišed gospoď jego obrjaščet tvorjašča tako:
44 voistinnu glagolju vam, jako nad vsem imenijem svoim postavit jego.
45 Ašče že rečet rab toj v serdcy svojem: kosnit gospodin moj priiti: i načnet biti raby i rabyni, jasti že i piti i upivatisja:
46 priidet gospodin raba togo v deň, v oňže ne čaet, i v čas, v oňže ne vesť: i rastešet jego, i časť jego s nevernymi položit.
47 Toj že rab vedevyj volju gospodina svojego, i ne ugotovav, ni sotvoriv po voli jego, bijen budet mnogo:
48 nevedevyj že, sotvoriv že dostojnaja ranam, bijen budet malo. Vsjakomu že, jemuže dano budet mnogo, mnogo vzyščetsja ot nego: i jemuže predaša množajše, množajše prosjat ot nego.
49 Ogňa priidoch vovrešči na zemlju, i čto chošču, ašče uže vozgoresja?
50 Kreščenijem že imam krestitisja, i kako uderžusja, dondeže skončajutsja?
51 Mnite li, jako mir priidoch dati na zemlju? Ni, glagolju vam, no razdelenije:
52 budut bo otsele pjať vo jedinem domu razdeleni, trije na dva, i dva na tri:
53 razdelitsja otec na syna, i syn na otca: mati na dščer, i dšči na mater: svekry na nevestu svoju, i nevesta na svekrov svoju.
54 Glagolaše že i narodom: jegda uzrite oblak voschoďašč ot zapada, abije glagolete: tuča grjadet: i byvaet tako:
55 i jegda jug vejušč, glagolete: znoj budet: i byvaet.
56 Licemeri, lice nebu i zemli veste iskušati: vremene že sego kako ne iskušaete?
57 Čto že i o sebe ne sudite pravednoje?
58 Jegda bo grjadeši s sopernikom tvoim ko kňazju, na puti dažď delanije izbyti ot nego: da ne kako privlečet tebe k sudii, i sudija ťja predast sluze, i sluga vsadit ťja v temnicu:
59 glagolju tebe: ne izydeši ottudu, dondeže i posledňuju mednicu vozdasi.

13

1 Priidoša že necyi v to vrema, povedajušče Jemu o Galilejech, ichže krov Pilat smesi s žertvami ich.
2 I otveščav Iisus reče im: mnite li, jako Galileane sii grešnejši pače vsech Galilean bjachu, jako tako postradaša?
3 Ni, glagolju vam: no ašče ne pokaetesja, vsi takožde pogibnete.
4 Ili oni osmnadesjate, na nichže pade stolp Siloamskij i pobi ich, mnite li, jako tii dolžnejši bjachu pače vsech živuščich vo Ijerusalime?
5 Ni, glagolju vam: no ašče ne pokaetesja, vsi takožde pogibnete.
6 Glagolaše že siju pritču: smokovnicu imaše nekij v vinograde svojem vsaždenu: i priide iščja ploda na nej, i ne obrete:
7 reče že k vinarevi: se, tretije leto, otneliže prichoždu iščja ploda na smokovnice sej, i ne obretaju: posecy ju (ubo), vskuju i zemlju upražňaet?
8 On že otveščav reče jemu: gospodi, ostavi ju i se leto, dondeže okopaju okrest jeja i osyplju gnojem:
9 i ašče ubo sotvorit plod: ašče li že ni, vo grjaduščeje posečeši ju.
10 Bjaše že učja na jedinem ot sonmišč v subbotu:
11 i se, žena be imušči duch nedužen let osmnadesjať, i be sljaka i ne mogušči vosklonitisja otňud.
12 Videv že ju Iisus, priglasi i reče jej: ženo, otpuščena jesi ot neduga tvojego.
13 I vozloži na ňu ruce: i abije prostresja i slavljaše Boga.
14 Otveščav že starejšina soboru, negoduja, zane v subbotu izceli (ju) Iisus, glagolaše narodu: šesť dnij jesť, v ňaže dostoit delati: v tyja ubo prichoďašče celitesja, a ne v deň subbotnyj.
15 Otvešča (že) ubo jemu Gospoď i reče: licemere, koždo vas v subbotu ne otrešaet li svojego vola ili osla ot jaslij, i ved napajaet?
16 Siju že dščer Avraamlju sušču, juže svjaza satana, se, osmojenadesjate leto, ne dostojaše li razrešitisja jej ot juzy seja v deň subbotnyj?
17 I sija Jemu glagoljušču, styďachusja vsi protivljajuščiisja Jemu: i vsi ljudije radovachusja o vsech slavnych byvajuščich ot Nego.
18 Glagolaše že: komu podobno jesť Carstvije Božije? I komu upodoblju je?
19 Podobno jesť zernu gorušnu, ježe prijem čelovek vverže v vertograd svoj: i vozraste, i bysť drevo velije, i pticy nebesnyja vselišasja v vetvije jego.
20 Paki reče: komu upodoblju Carstvije Božije?
21 Podobno jesť kvasu, jegože prijemši žena, skry v satech trijech muki, dondeže vskise vse.
22 I prochoždaše skvoze grady i vesi, učja i šestvije tvorja vo Ijerusalim.
23 Reče že nekij Jemu: Gospodi, ašče malo jesť spasajuščichsja? On že reče k nim:
24 podvizajtesja vniti skvoze tesnaja vrata: jako mnozi, glagolju vam, vzyščut vniti, i ne vozmogut.
25 Otneleže vostanet domu vladyka i zatvorit dveri, i načnete vne stojati i udarjati v dveri, glagoljušče: Gospodi, Gospodi, otverzi nam. I otveščav rečet vam: ne vem vas, otkudu jeste.
26 Togda načnete glagolati: jadochom pred Toboju i pichom, i na rasputiich našich učil jesi.
27 I rečet: glagolju vam, ne vem vas, otkudu jeste: otstupite ot Mene, vsi delatelije nepravdy.
28 Tu budet plač i skrežet zubom, jegda uzrite Avraama i Isaaka i Iakova i vsja proroki vo Carstvii Božii, vas že izgonimych von.
29 I priidut ot vostok i zapad i severa i juga, i vozljagut v Carstvii Božii.
30 I se, suť poslednii, iže budut pervi, i suť pervii, iže budut posledni.
31 V toj deň pristupiša necyi ot farisej, glagoljušče Jemu: izydi i idi otsjudu, jako Irod choščet Ťja ubiti.
32 I reče im: šedše rcyte lisu tomu: se, izgoňu besy i izcelenija tvorju dnes i utre, i v tretij skončajusja:
33 obače podobaet Mi dnes i utre i v bližnij iti: jako nevozmožno jesť proroku pogibnuti krome Ijerusalima.
34 Ijerusalime, Ijerusalime, izbivyj proroki i kamenijem pobivaja poslannyja k tebe, kolkraty voschotech sobrati čada tvoja, jakože kokoš gnezdo svoje pod krile, i ne voschoteste?
35 Se ostavljaetsja vam dom vaš pust. Glagolju že vam, jako ne imate Mene videti, dondeže priidet, jegda rečete: blagosloven Grjadyj vo ima Gospodne.

14

1 I bysť jegda vniti Jemu v dom nekojego kňazja farisejska v subbotu chleb jasti, i tii bjachu nazirajušče Jego:
2 i se, čelovek nekij, imyj vodnyj trud, be pred Nim.
3 I otveščav Iisus reče k zakonnikom i fariseom, glagolja: ašče dostoit v subbotu celiti?
4 Oni že umolčaša. I prijem izceli jego, i otpusti.
5 I otveščav k nim reče: kotorago ot vas osel ili vol v studenec vpadet, i ne abije li istorgnet jego v deň subbotnyj?
6 I ne vozmogoša otveščati Jemu k sim.
7 Glagolaše že k zvannym pritču, obderžja, kako predsedanija izbirachu, glagolja k nim:
8 jegda zvan budeši kim na brak, ne sjadi na prednem meste: jeda kto čestneje tebe budet zvannych,
9 i prišed iže tebe zvavyj i onago, rečet ti: dažď semu mesto: i togda načneši so studom posledneje mesto deržati.
10 No jegda zvan budeši, šed sjadi na poslednem meste, da jegda priidet zvavyj ťja, rečet ti: druže, posjadi vyše: togda budet ti slava pred zvannymi s toboju:
11 jako vsjak voznosjajsja smiritsja, i smirjajajsja voznesetsja.
12 Glagolaše že i ko zvavšemu Jego: jegda sotvoriši obed ili večerju, ne zovi drugov tvoich, ni bratii tvojeja, ni srodnik tvoich, ni sosed bogatych: jeda kogda i tii ťja takožde vozzovut, i budet ti vozdajanije.
13 No jegda tvoriši pir, zovi niščyja, malomoščnyja, chromyja, slepyja:
14 i blažen budeši, jako ne imut ti čto vozdati: vozdast že ti sja v voskrešenije pravednych.
15 Slyšav že nekij ot vozležaščich s Nim sija, reče Jemu: blažen, iže snesť obed v Carstvii Božii.
16 On že reče jemu: čelovek nekij sotvori večerju veliju i zva mnogi:
17 i posla raba svojego v god večeri rešči zvannym: grjadite, jako uže gotova suť vsja.
18 I načaša vkupe otricatisja vsi. Pervyj reče jemu: selo kupich i imam nuždu izyti i videti je: moljutisja, imej ma otrečena.
19 I drugij reče: suprug volov kupich pjať i grjadu iskusiti ich: molju ťja, imej ma otrečena.
20 I drugij reče: ženu pojach i sego radi ne mogu priiti.
21 I prišed rab toj poveda gospodinu svojemu sija. Togda razgnevavsja domu vladyka, reče rabu svojemu: izydi skoro na rasputija i stogny grada, i niščyja i bednyja i slepyja i chromyja vvedi semo.
22 I reče rab: gospodi, bysť jakože povelel jesi, i ješče mesto jesť.
23 I reče gospodin k rabu: izydi na puti i chalugi, i ubedi vniti, da napolnitsja dom moj:
24 glagolju bo vam, jako ni jedin mužej tech zvannych vkusit mojeja večeri: mnozi bo suť zvani, malo že izbrannych.
25 Iďachu že s Nim narodi mnozi: i obraščsja reče k nim:
26 ašče kto grjadet ko Mne, i ne voznenavidit otca svojego i mater, i ženu i čad, i bratiju i sestr, ješče že i dušu svoju, ne možet Moj byti učenik:
27 i iže ne nosit kresta svojego i vsled Mene grjadet, ne možet Moj byti učenik.
28 Kto bo ot vas, choťjaj stolp sozdati, ne prežde li sed razčtet imenije, ašče imať, ježe jesť na soveršenije?
29 Da ne, kogda položit osnovanije i ne vozmožet soveršiti, vsi viďaščii načnut rugatisja jemu,
30 glagoljušče, jako sej čelovek načat zdati i ne može soveršiti?
31 Ili kij car idyj ko inomu carju snitisja s nim na braň, ne sed li prežde soveščavaet, ašče silen jesť sresti s desjatiju tysjašč grjaduščago so dvemadesjatma tysjaščama naň?
32 Ašče li že ni, ješče daleče jemu sušču, molenije poslav molitsja o smirenii.
33 Tako ubo vsjak ot vas, iže ne otrečetsja vsego svojego imenija, ne možet byti Moj učenik.
34 Dobro jesť sol: ašče že sol obujaet, čim osolitsja?
35 Ni v zemlju, ni v gnoj potrebna jesť: von izsypljut ju. Imejaj ušy slyšati, da slyšit.

15

1 Bjachu že približajuščesja k Nemu vsi mytarije i grešnicy, poslušati Jego.
2 I roptachu fariseje i knižnicy, glagoljušče, jako Sej grešniki prijemlet i s nimi jast.
3 Reče že k nim pritču siju, glagolja:
4 kij čelovek ot vas imyj sto ovec, i pogubl jedinu ot nich, ne ostavit li devjatidesjati i devjati v pustyni i idet vsled pogibšija, dondeže obrjaščet ju?
5 I obret vozlagaet na rame svoi radujasja:
6 i prišed v dom, sozyvaet drugi i sosedy, glagolja im: radujtesja so mnoju, jako obretoch ovcu moju pogibšuju.
7 Glagolju vam, jako tako radosť budet na nebesi o jedinem grešnice kajuščemsja, neželi o devjatidesjatich i devjati pravednik, iže ne trebujut pokajanija.
8 Ili kaja žena imušči desjať drachm, ašče pogubit drachmu jedinu, ne vžigaet li svetilnika, i pometet chraminu, i iščet priležno, dondeže obrjaščet?
9 I obretši sozyvaet drugini i sosedy, glagoljušči: radujtesja so mnoju, jako obretoch drachmu pogibšuju.
10 Tako, glagolju vam, radosť byvaet pred Angely Božiimi o jedinem grešnice kajuščemsja.
11 Reče že: čelovek nekij ime dva syna:
12 i reče junejšij jeju otcu: otče, dažď mi dostojnuju časť imenija. I razdeli ima imenije.
13 I ne po mnozech dnech sobrav vse mnij syn, otide na stranu daleče, i tu rastoči imenije svoje, živyj bludno.
14 Izživšu že jemu vse, bysť glad krepok na strane toj, i toj načat lišatisja:
15 i šed prilepisja jedinomu ot žitel toja strany: i posla jego na sela svoja pasti svinija:
16 i želaše nasytiti črevo svoje ot rožec, jaže jaďachu svinija: i niktože dajaše jemu.
17 V sebe že prišed, reče: koliko naemnikom otca mojego izbyvajut chleby, az že gladom giblju?
18 Vostav idu ko otcu mojemu, i reku jemu: otče, sogrešich na nebo i pred toboju,
19 i uže nesm dostoin nareščisja syn tvoj: sotvori ma jako jedinago ot naemnik tvoich.
20 I vostav ide ko otcu svojemu. Ješče že jemu daleče sušču, uzre jego otec jego, i mil jemu bysť, i tek napade na vyju jego, i oblobyza jego.
21 Reče že jemu syn: otče, sogrešich na nebo i pred toboju, i uže nesm dostoin nareščisja syn tvoj.
22 Reče že otec k rabom svoim: iznesite odeždu pervuju i oblecyte jego, i dadite persteň na ruku jego i sapogi na noze:
23 i privedše telec upitannyj zakolite, i jadše veselimsja:
24 jako syn moj sej mertv be, i ožive: i izgibl be, i obretesja. I načaša veselitisja.
25 Be že syn jego starej na sele: i jako grjadyj približisja k domu, slyša penije i liki:
26 i prizvav jedinago ot otrok, voprošaše: čto (ubo) sija suť?
27 On že reče jemu, jako brat tvoj priide: i zakla otec tvoj telca upitanna, jako zdrava jego prijat.
28 Razgnevasja že, i ne choťjaše vniti. Otec že jego izšed moljaše jego.
29 On že otveščav reče otcu: se, toliko let rabotaju tebe i nikoliže zapovedi tvoja prestupich, i mne nikoliže dal jesi kozljate, da so drugi svoimi vozveselilsja bych:
30 jegda že syn tvoj sej, izjadyj tvoje imenije s ljubodejcami, priide, zaklal jesi jemu telca pitomago.
31 On že reče jemu: čado, ty vsegda so mnoju jesi, i vsja moja tvoja suť:
32 vozveselitižesja i vozradovati podobaše, jako brat tvoj sej mertv be, i ožive: i izgibl be, i obretesja.

16

1 Glagolaše že ko učenikom Svoim: čelovek nekij be bogat, iže imaše pristavnika: i toj oklevetan bysť k nemu, jako rastočaet imenija jego:
2 i priglasiv jego reče jemu: čto se slyšu o tebe? Vozdažď otvet o pristavlenii domovnem: ne vozmožeši bo ktomu domu stroiti.
3 Reče že v sebe pristavnik domu: čto sotvorju, jako gospoď moj otemlet strojenije domu ot mene? Kopati ne mogu, prositi styžusja:
4 razumech, čto sotvorju, da jegda otstavlen budu ot strojenija domu, priimut ma v domy svoja.
5 I prizvav jedinago kogoždo ot dolžnik gospodina svojego, glagolaše pervomu: kolicem dolžen jesi gospodinu mojemu?
6 On že reče: sto mer masla. I reče jemu: priimi pisanije tvoje, i sed skoro napiši pjaťdesjat.
7 Potom že reče drugomu: ty že kolicem dolžen jesi? On že reče: sto mer pšenicy. I glagola jemu: priimi pisanije tvoje, i napiši osmdesjat.
8 I pochvali gospoď domu stroitelja nepravednago, jako mudre sotvori: jako synove veka sego mudrejši pače synov sveta v rode svojem suť.
9 I Az vam glagolju: sotvorite sebe drugi ot mamony nepravdy, da, jegda oskudejete, priimut vy v večnyja krovy.
10 Vernyj v male, i vo mnoze veren jesť: i nepravednyj v male, i vo mnoze nepraveden jesť.
11 Ašče ubo v nepravednem imenii verni ne byste, vo istinnem kto vam veru imet?
12 I ašče v čužem verni ne byste, vaše kto vam dast?
13 Ni kij že rab možet dvema gospodinoma rabotati: ibo ili jedinago voznenavidit, a drugago vozljubit: ili jedinago deržitsja, o druzem že neradeti načnet: ne možete Bogu rabotati i mamone.
14 Slyšachu že sija vsja i fariseje, srebroljubcy sušče, rugachusja Jemu.
15 I reče im: vy jeste opravdajušče sebe pred čeloveki, Bog že vesť serdca vaša: jako, ježe jesť v čelovecech vysoko, merzosť jesť pred Bogom.
16 Zakon i prorocy do Ioanna: ottole Carstvije Božije blagovestvujetsja, i vsjak v ne nuditsja.
17 Udobeje že jesť nebu i zemli prejti, neže ot zakona jedinej čerte pogibnuti.
18 Vsjak puščajaj ženu svoju i privoďa inu preljuby dejet: i žeňajsja puščenoju ot muža preljuby tvorit.
19 Čelovek že nekij be bogat, i oblačašesja v porfiru i visson, veseljasja na vsja dni svetlo.
20 Nišč že be nekto, imenem Lazar, iže ležaše pred vraty jego gnojen
21 i želaše nasytitisja ot krupic padajuščich ot trapezy bogatago: no i psi prichoďašče oblizachu gnoj jego.
22 Bysť že umreti niščemu i nesenu byti Angely na lono Avraamle: umre že i bogatyj, i pogreboša jego:
23 i vo ade vozved oči svoi, syj v mukach, uzre Avraama izdaleča, i Lazarja na lone jego:
24 i toj vozglaš reče: otče Avraame, pomiluj ma i posli Lazarja, da omočit konec persta svojego v vode i ustudit jazyk moj, jako straždu vo plameni sem.
25 Reče že Avraam: čado, pomani, jako vosprijal jesi blagaja tvoja v živote tvojem, i Lazar takožde zlaja: nyne že zde utešaetsja, ty že straždeši:
26 i nad vsemi simi meždu nami i vami propasť velika utverdisja, jako da choťjaščii prejti otsjudu k vam ne vozmogut, ni iže ottudu, k nam prechoďat.
27 Reče že: molju ťja ubo, otče, da posleši jego v dom otca mojego:
28 imam bo pjať bratij: jako da zasvidetelstvujet im, da ne i tii priidut na mesto sije mučenija.
29 Glagola jemu Avraam: imut Moisea i proroki: da poslušajut ich.
30 On že reče: ni, otče Avraame: no ašče kto ot mertvych idet k nim, pokajutsja.
31 Reče že jemu: ašče Moisea i prorokov ne poslušajut, i ašče kto ot mertvych voskresnet, ne imut very.

17

1 Reče že ko učenikom Svoim: ne vozmožno jesť ne priiti soblaznom, gore že, jegože radi prichoďat:
2 uneje jemu bylo by, ašče žernov oselskij obležal by o vyi jego, i vveržen v more, neže da soblaznit ot malych sich jedinago.
3 Vnemlite sebe. Ašče sogrešit k tebe brat tvoj, zapreti jemu: i ašče pokaetsja, ostavi jemu:
4 i ašče sedmišči na deň sogrešit k tebe i sedmišči na deň obratitsja, glagolja: kajusja: ostavi jemu.
5 I rekoša Apostoli Gospodevi: priloži nam veru.
6 Reče že Gospoď: ašče byste imeli veru jako zerno gorušno, glagolali byste ubo jagodičine sej: vostorgnisja i vsadisja v more: i poslušala by vas.
7 Kotoryj že ot vas raba imeja orjušča ili pasušča, iže prišedšu jemu s sela rečet: abije minuv vozljazi?
8 No ne rečet li jemu: ugotovaj, čto večerjaju, i prepojasavsja služi mi, dondeže jam i piju: i potom jasi i piješi ty?
9 Jeda imať chvalu rabu tomu, jako sotvori povelennaja? Ne mňu.
10 Tako i vy, jegda sotvorite vsja povelennaja vam, glagolite, jako rabi neključimi jesmy: jako, ježe dolžni bechom sotvoriti, sotvorichom.
11 I bysť idušču Jemu vo Ijerusalim, i toj prochoždaše meždu Samarijeju i Galilejeju.
12 Vchoďašču že Jemu v nekuju ves, sretoša Jego desjať prokažennych mužej, iže staša izdaleča:
13 i tii voznesoša glas, glagoljušče: Iisuse Nastavniče, pomiluj ny.
14 I videv reče im: šedše pokažitesja svjaščennikom. I bysť iduščym im, očistišasja.
15 Jedin že ot nich, videv, jako izcele, vozvratisja, so glasom veliim slavja Boga,
16 i pade nic pri nogu Jego, chvalu Jemu vozdaja: i toj be Samarjanin.
17 Otveščav že Iisus reče: ne desjať li očistišasja? Da devjať gde?
18 Kako ne obretošasja vozvraščšesja dati slavu Bogu, tokmo inoplemennik sej?
19 I reče jemu: vostav idi: vera tvoja spase ťja.
20 Voprošen že byv ot farisej, kogda priidet Carstvije Božije, otveščav im reče: ne priidet Carstvije Božije s sobljudenijem:
21 niže rekut: se zde, ili: onde. Se bo, Carstvije Božije vnutr vas jesť.
22 Reče že ko učenikom (Svoim): priidut dnije, jegda voždelejete jedinago dne Syna Čelovečeskago videti, i ne uzrite:
23 i rekut vam: se zde, ili: se, onde: ne izydite, ni poženite:
24 jako bo molnija blistajuščisja ot podnebesnyja na podnebesnej svetitsja: tako budet Syn Čelovečeskij v deň Svoj.
25 Prežde že podobaet Jemu mnogo postradati i iskušenu byti ot roda sego.
26 I jakože bysť vo dni Nojevy, tako budet i vo dni Syna Čelovečeska:
27 jaďachu, pijachu, žeňachusja, posjagachu, do negože dne vnide Noje v kovčeg: i priide potop i pogubi vsja.
28 Takožde i jakože bysť vo dni Lotovy: jaďachu, pijachu, kupovachu, prodajachu, saždachu, zdachu:
29 v oňže deň izyde Lot ot Sodomljan, odoždi kamyk gorjašč i ogň s nebese i pogubi vsja:
30 po tomu že budet i v deň, v oňže Syn Čelovečeskij javitsja.
31 V toj deň, iže budet na krove, i sosudi jego v domu, da ne slazit vzjati ich: i iže na sele, takožde da ne vozvratitsja vspjať:
32 pominajte ženu Lotovu.
33 Iže ašče vzyščet dušu svoju spasti, pogubit ju: i iže ašče pogubit ju, živit ju.
34 Glagolju vam: v tu nošč budeta dva na odre jedinem: jedin pojemletsja, a drugij ostavljaetsja:
35 budete dve vkupe meljušče: jedina pojemletsja, a drugaja ostavljaetsja.
36 Dva budeta na sele: jedin pojemletsja, a drugij ostavljaetsja.
37 I otveščavše glagolaša Jemu: gde, Gospodi? On že reče im: ideže telo, tamo soberutsja i orli.

18

1 Glagolaše že i pritču k nim, kako podobaet vsegda molitisja i ne stužati (si),
2 glagolja: sudija be nekij v nekojem grade, Boga ne bojasja i čelovek ne sramljajasja.
3 Vdova že nekaja be vo grade tom: i prichoždaše k nemu, glagoljušči: otmsti mene ot sopernika mojego.
4 I ne choťjaše na dolze vremeni. Posledi že reče v sebe: ašče i Boga ne bojusja, i čelovek ne sramljajusja:
5 no zane tvorit mi trudy vdovica sija, otmšču jeja: da ne do konca prichoďašči zastoit mene.
6 Reče že Gospoď: slyšite, čto sudija nepravdy glagolet?
7 Bog že ne imať li sotvoriti otmščenije izbrannych Svoich, vopijuščich k Nemu deň i nošč, i dolgoterpja o nich?
8 Glagolju vam, jako sotvorit otmščenije ich vskore: obače Syn Čelovečeskij prišed ubo obrjaščet li (si) veru na zemli?
9 Reče že i ko drugim upovajuščym soboju, jako suť pravednicy, i uničižajuščym pročich, pritču siju:
10 čeloveka dva vnidosta v cerkov pomolitisja: jedin farisej, a drugij mytar.
11 Farisej že stav, sice v sebe moljašesja: Bože, chvalu Tebe vozdaju, jako nesm jakože pročii čelovecy, chiščnicy, nepravednicy, preljubodeje, ili jakože sej mytar:
12 poščusja dvakraty v subbotu, desjatinu daju vsego jeliko priťjažu.
13 Mytar že izdaleča stoja, ne choťjaše ni očiju vozvesti na nebo: no bijaše persi svoja, glagolja: Bože, milostiv budi mne grešniku.
14 Glagolju vam, jako snide sej opravdan v dom svoj pače onago: jako vsjak voznosjajsja smiritsja, smirjajaj že sebe voznesetsja.
15 Prinošachu že k Nemu i mladency, da ich kosnetsja: videvše že učenicy zapretiša im.
16 Iisus že prizvav ich, glagola: ostavite detej prichoditi ko Mne i ne branite im: takovych bo jesť Carstvije Božije:
17 amiň bo glagolju vam: iže ašče ne priimet Carstvija Božija jako otroča, ne imať vniti v ne.
18 I voprosi Jego nekij kňaz, glagolja: Učitelju blagij, čto sotvoriv, život večnyj nasledstvuju?
19 Reče že jemu Iisus: čto Ma glagoleši blaga? Niktože blag, tokmo jedin Bog:
20 zapovedi vesi: ne preljuby tvori, ne ubij, ne ukradi, ne lžesvidetelstvuj, čti otca tvojego i mater tvoju.
21 On že reče: vsja sija sochranich ot junosti mojeja.
22 Slyšav že sija Iisus reče jemu: ješče jedinago ne dokončal jesi: vsja, jelika imaši, prodažď i razdaj niščym: i imeti imaši sokrovišče na nebesi: i grjadi vsled Mene.
23 On že slyšav sije, priskorben bysť: be bo bogat zelo.
24 Videv že jego Iisus priskorbna byvša, reče: kako ne udob imuščii bogatstvo v Carstvije Božije vnidut:
25 udobeje bo jesť velbudu skvoze igline ušy proiti, neže bogatu v Carstvije Božije vniti.
26 Reša že slyšavšii: to kto možet spasen byti?
27 On že reče: nevozmožnaja u čelovek vozmožna suť u Boga.
28 Reče že Petr: se, my ostavichom vsja i po Tebe idochom.
29 On že reče im: amiň glagolju vam, jako niktože jesť, iže ostavit dom, ili roditeli, ili bratiju, ili sestry, ili ženu, ili čada, Carstvija radi Božija,
30 iže ne priimet množiceju vo vrema sije, i v vek grjaduščij život večnyj.
31 Pojem že obanadesjate učeniki Svoja, reče k nim: se, voschodim vo Ijerusalim, i skončajutsja vsja pisannaja proroki o Syne Čelovečeste:
32 predaďat bo Jego jazykom i porugajutsja Jemu, i ukorjat Jego i opljujut Jego,
33 i bivše ubijut Jego: i v tretij deň voskresnet.
34 I tii ničesože ot sich razumeša: i be glagolgol sej sokroven ot nich, i ne razumevachu glagolgolemych.
35 Bysť že jegda približišasja vo Ijerichon, slepec nekij seďaše pri puti prosja:
36 slyšav že narod mimochoďašč, voprošaše: čto ubo jesť se?
37 Povedaša že jemu, jako Iisus Nazarjanin mimochodit.
38 I vozopi, glagolja: Iisuse Syne Davidov, pomiluj ma.
39 I prediduščii preščachu jemu, da umolčit: on že pače množae vopijaše: Syne Davidov, pomiluj ma.
40 Stav že Iisus povele privesti jego k Sebe. Približšusja že jemu k Nemu, voprosi jego,
41 glagolja: čto choščeši, da ti sotvorju? On že reče: Gospodi, da prozrju.
42 Iisus že reče jemu: prozri: vera tvoja spase ťja.
43 I abije prozre, i vsled Jego iďaše, slavja Boga. I vsi ljudije videvše vozdaša chvalu Bogovi.

19

1 I všed prochoždaše Ijerichon.
2 I se, muž naricaemyj Zakchej, i sej be starej mytarem, i toj be bogat:
3 i iskaše videti Iisusa, kto jesť, i ne možaše ot naroda, jako vozrastom mal be:
4 i preditek, vozleze na jagodičinu, da vidit, jako choťjaše mimo jeja proiti.
5 I jako priide na mesto, vozzrev Iisus vide jego i reče k nemu: Zakcheje, potščavsja slezi: dnes bo v domu tvojem podobaet Mi byti.
6 I potščavsja sleze i prijat Jego radujasja.
7 I videvše vsi roptachu, glagoljušče, jako ko grešnu mužu vnide vitati.
8 Stav že Zakchej reče ko Gospodu: se, pol imenija mojego, Gospodi, dam niščym: i ašče kogo čim obidech, vozvrašču četvericeju.
9 Reče že k nemu Iisus, jako dnes spasenije domu semu bysť, zane i sej syn Avraaml jesť:
10 priide bo Syn Čeloveč vzyskati i spasti pogibšago.
11 Slyšaščym že im sija, prilož reče pritču, zane bliz Jemu byti Ijerusalima, i mňachu, jako abije Carstvo Božije choščet javitisja.
12 Reče ubo: čelovek nekij dobra roda ide na stranu daleče prijati sebe carstvo i vozvratitisja:
13 prizvav že desjať rab svoich, dade im desjať mnas i reče k nim: kuplju dejte, dondeže priidu.
14 I graždane jego nenaviďachu jego i poslaša posly vsled jego, glagoljušče: ne choščem semu, da carstvujet nad nami.
15 I bysť jegda vozvratisja priim carstvo, reče priglasiti raby tyja, imže dade srebro, da uvesť, kakovu kuplju suť sotvorili.
16 Priide že pervyj, glagolja: gospodi, mnas tvoja pridela desjať mnas.
17 I reče jemu: blago, rabe dobryj: jako o male veren byl jesi, budi oblasť imeja nad desjatiju gradov.
18 I priide vtoryj, glagolja: gospodi, mnas tvoja sotvori pjať mnas.
19 Reče že i tomu: i ty budi nad pjatiju gradov.
20 I drugij priide, glagolja: gospodi, se, mnas tvoja, juže imech položenu vo ubruse:
21 bojachsja bo tebe, jako čelovek jar jesi, vzemleši, jegože ne položil jesi, i žneši, jegože ne sejal jesi.
22 Glagola že jemu: ot ust tvoich suždu ti, lukavyj rabe: vedel jesi, jako az čelovek jar jesm, vzemlju, jegože ne položich, i žnu, jegože ne sejach:
23 i počto ne vdal jesi mojego srebra kupcem, i az prišed s lichvoju isťjazal bych je?
24 I predstojaščym reče: vozmite ot nego mnas i dadite imuščemu desjať mnas.
25 I reša jemu: gospodi, imať desjať mnas.
26 Glagolju bo vam, jako vsjakomu imuščemu dastsja: a ot neimuščago, i ježe imať, otimetsja ot nego:
27 obače vragi moja ony, iže ne voschoteša mene, da car bych byl nad nimi, privedite semo i izsecyte predo mnoju.
28 I sija rek, iďaše predi, voschoďa vo Ijerusalim.
29 I bysť jako približisja v Vifsfagiju i Vifaniju, k gore naricaemej Jeleon, posla dva učenik Svoich,
30 glagolja: idita v prjamnuju ves: (i) v ňuže vchoďašča obrjaščeta žrebja privjazano, na neže niktože nikoliže ot čelovek vsede: otrešša je privedita:
31 i ašče kto vy voprošaet: počto otrešaeta? Sice rcyta jemu, jako Gospoď jego trebujet.
32 Šedša že poslannaja obretosta, jakože reče ima.
33 Otrešajuščema že ima žrebja, rekoša gospodije jego k nima: čto otrešaeta žrebja?
34 Ona že rekosta, jako Gospoď jego trebujet.
35 I privedosta je ko Iisusovi: i vozvergše rizy svoja na žrebja, vsadiša Iisusa.
36 Idušču že Jemu, postilachu rizy svoja po puti.
37 Približajuščužesja Jemu uže (abije) k nizchoždeniju gore Jeleonstej, načaša vse množestvo učenik radujuščesja chvaliti Boga glasom veliim o vsech silach, jaže videša,
38 glagoljušče: blagosloven grjadyj Car vo ima Gospodne: mir na nebesi i slava v vyšnich.
39 I necyi fariseje ot naroda reša k Nemu: Učitelju, zapreti učenikom Tvoim.
40 I otveščav reče im: glagolju vam, jako, ašče sii umolčat, kamenije vozopijet.
41 I jako približisja, videv grad, plakasja o nem,
42 glagolja: jako ašče by razumel i ty, v deň sej tvoj, ježe k smireniju tvojemu: nyne že skrysja ot očiju tvojeju:
43 jako priidut dnije na ťja, i obložat vrazi tvoi ostrog o tebe, i obydut ťja, i oymut ťja otvsjudu,
44 i razbijut ťja i čada tvoja v tebe, i ne ostavjat kameň na kameni v tebe: poneže ne razumel jesi vremene poseščenija tvojego.
45 I všed v cerkov, načat izgoniti prodajuščyja v nej i kupujuščyja,
46 glagolja im: pisano jesť: dom Moj dom molitvy jesť: vy že sotvoriste jego peščeru razbojnikom.
47 I be učja po vsja dni v cerkvi. Archijereje že i knižnicy iskachu Jego pogubiti, i starejšiny ljudem:
48 i ne obretachu, čto by sotvorili Jemu: ljudije bo vsi deržachusja Jego, poslušajušče Jego.

20

1 I bysť vo jedin ot dnij onech, učašču Jemu ljudi v cerkvi i blagovestvujušču, priidoša svjaščennicy i knižnicy so starcy
2 i reša k Nemu, glagoljušče: rcy nam, kojeju oblastiju sija tvoriši, ili kto jesť davyj Tebe vlasť siju?
3 Otveščav že reče k nim: voprošu vy i Az jedinago slovese, i rcyte Mi:
4 kreščenije Ioannovo s nebese li be, ili ot čelovek?
5 Oni že pomyšljachu v sebe, glagoljušče, jako ašče rečem: s nebese, rečet: počto ubo ne verovaste jemu?
6 Ašče li že rečem: ot čelovek, vsi ljudije kamenijem pobijut ny: izvestno bo be o Ioanne, jako prorok be.
7 I otveščaša: ne vemy otkudu.
8 Iisus že reče im: ni Az glagolju vam, kojeju oblastiju sija tvorju.
9 Načat že k ljudem glagolati pritču siju: čelovek nekij nasadi vinograd, i vdade jego delatelem, i otide na leta mnoga:
10 i vo vrema posla k delatelem raba, da ot ploda vinograda dadut jemu: delateli že bivše jego, poslaša tšča.
11 I priloži poslati drugago raba: oni že i togo bivše i dosadivše (emu), poslaša tšča.
12 I priloži poslati tretijago: oni že i togo ujazvlše izgnaša.
13 Reče že gospodin vinograda: čto sotvorju? Poslju syna mojego vozljublennago, jeda kako, jego videvše, usramatsja.
14 Videvše že jego delatele, myšljachu v sebe, glagoljušče: sej jesť naslednik: priidite, ubijem jego, da naše budet dostojanije.
15 I izvedše jego von iz vinograda, ubiša. Čto ubo sotvorit im gospodin vinograda?
16 Priidet i pogubit delateli sija i vdast vinograd inem. Slyšavše že rekoša: da ne budet.
17 On že vozzrev na nich, reče: čto ubo pisanoje sije: kameň, jegože nebregoša zižduščii, sej bysť vo glavu ugla?
18 Vsjak padyj na kameni tom, sokrušitsja: a na nemže padet, stryet jego.
19 I vzyskaša archijereje i knižnicy vozložiti Naň ruce v toj čas i ubojašasja naroda: razumeša bo, jako k nim pritču siju reče.
20 I nabljudše poslaša lajateli, pritvorjajuščich sebe pravedniki byti: da imut Jego v slovesi, vo ježe predati Jego načalstvu i oblasti igemonove.
21 I voprosiša Jego, glagoljušče: Učitelju, vemy, jako pravo glagoleši i učiši, i ne na lica zriši, no voistinnu puti Božiju učiši:
22 dostoit li nam kesarevi daň dajati, ili ni?
23 Razumev že ich lukavstvo, reče k nim: čto Ma iskušaete?
24 Pokažite Mi catu: čij imať obraz i nadpisanije? Otveščavše že rekoša: kesarev.
25 On že reče im: vozdadite ubo, jaže kesareva, kesarevi, i jaže Božija, Bogovi.
26 I ne mogoša zazreti glagolgola Jego pred ljuďmi: i divišasja o otvete Jego i umolčaša.
27 Pristupiša že necyi ot saddukej, glagoljuščii voskreseniju ne byti, voprošachu Jego,
28 glagoljušče: Učitelju, Moisej napisa nam: ašče komu brat umret imyj ženu, i toj bezčaden umret, da brat jego pojmet ženu i vozstavit sema bratu svojemu:
29 sedm ubo bratij be: i pervyj pojat ženu, umre bezčaden:
30 i pojat vtoryj ženu, i toj umre bezčaden:
31 i tretij pojat ju: takožde že i vsi sedm: i ne ostaviša čad i umroša:
32 posležde že vsech umre i žena:
33 v voskresenije ubo, kotorago ich budet žena? Sedm bo imeša ju ženu.
34 I otveščav reče im Iisus: synove veka sego žeňatsja i posjagajut:
35 a spodoblšiisja vek on ulučiti i voskresenije, ježe ot mertvych, ni žeňatsja, ni posjagajut:
36 ni umreti bo ktomu mogut: ravni bo suť Angelom i synove suť Božii, voskresenija synove sušče:
37 a jako vostajut mertvii, i Moisej skaza pri kupine, jakože glagolet Gospoda Boga Avraamlja i Boga Isaakova i Boga Iakovlja:
38 Bog že nesť mertvych, no živych: vsi bo Tomu živi suť.
39 Otveščavše že necyi ot knižnik rekoša: Učitelju, dobre rekl jesi.
40 Ktomu že ne smejachu Jego voprositi ničesože. Reče že k nim:
41 kako glagoljut Christa Syna Davidova byti?
42 Sam bo David glagolet v knize psalomstej: reče Gospoď Gospodevi mojemu: sedi o desnuju Mene,
43 dondeže položu vragi Tvoja podnožije nogama Tvoima.
44 David ubo Gospoda Jego naricaet, i kako Syn jemu jesť?
45 Slyšaščym že vsem ljudem, reče učenikom Svoim:
46 vnemlite sebe ot knižnik choťjaščich choditi vo odeždach i ljubjaščich celovanija na toržiščich i predsedanija na sonmiščich i preždevozležanija na večerjach:
47 iže snedajut domy vdovic i vinoju daleče moljatsja: sii priimut lišše osuždenije.

21

1 Vozzrev že vide vmetajuščyja v chram nabďaščij imenija dary svoja bogatyja:
2 vide že i nekuju vdovicu ubogu vmetajušču tu dve lepte,
3 i reče: voistinnu glagolju vam, jako vdovica sija ubogaja množae vsech vverže:
4 vsi bo sii ot izbytka svojego vvergoša v dary Bogovi: sija že ot lišenija svojego vse žitije, ježe ime, vverže.
5 I nekim glagoljuščym o cerkvi, jako kamenijem dobrym i sosudy ukrašena, reče:
6 sija jaže vidite, priidut dnije, v ňaže ne ostanet kameň na kameni, iže ne razoritsja.
7 Voprosiša že Jego, glagoljušče: Učitelju, kogda ubo sija budut? I čto jesť znamenije, jegda choťjat sija byti?
8 On že reče: bljudite, da ne prelščeni budete: mnozi bo priidut vo ima Moje, glagoljušče, jako Az jesm: i vrema približisja. Ne izydite ubo vsled ich.
9 Jegda že uslyšite brani i nestrojenija, ne ubojtesja: podobaet bo sim byti prežde: no ne u abije končina.
10 Togda glagolaše im: vostanet (bo) jazyk na jazyk, i carstvo na carstvo:
11 trusi že velicy po mestom i gladi i paguby budut, strachovanija že i znamenija velija s nebese budut.
12 Prežde že sich vsech vozložat na vy ruki svoja i iždenut, predajušče na sonmišča i temnicy, vedomy k carem i vladykam, imene Mojego radi:
13 prilučitsja že vam vo svidetelstvo.
14 Položite ubo na serdcach vašich, ne prežde poučatisja otveščavati:
15 Az bo dam vam usta i premudrosť, jejže ne vozmogut protivitisja ili otveščati vsi protivljajuščiisja vam.
16 Predani že budete i roditeli i bratijeju i rodom i drugi, i umertvjat ot vas:
17 i budete nenavidimi ot vsech imene Mojego radi:
18 i vlas glavy vašeja ne pogibnet:
19 v terpenii vašem sťjažite dušy vašja.
20 Jegda že uzrite obstoim Ijerusalim voi, togda razumejte, jako približisja zapustenije jemu:
21 togda suščii vo Iudei da begajut v gory: i iže posrede jego, da ischoďat: i iže vo stranach, da ne vchoďat v oň:
22 jako dnije otmščeniju sii suť, jako ispolnitisja vsemu pisannomu.
23 Gore že imuščym vo utrobe i dojaščym v tyja dni: budet bo beda velija na zemli i gnev na ljudech sich,
24 i padut vo ostrii meča, i pleneni budut vo vsja jazyki: i Ijerusalim budet popiraem jazyki, dondeže skončajutsja vremena jazyk.
25 I budut znamenija v solnce i lune i zvezdach: i na zemli tuga jazykom ot nečajanija šuma morskago i vozmuščenija,
26 izdychajuščym čelovekom ot stracha i čajanija grjaduščich na vselennuju: sily bo nebesnyja podvignutsja,
27 i togda uzrjat Syna Čelovečeska grjadušča na oblacech s siloju i slavoju mnogoju.
28 Načinajuščym že sim byvati, vosklonitesja i vozdvignite glavy vašja: zane približaetsja izbavlenije vaše.
29 I reče pritču im: vidite smokovnicu i vsja dreva:
30 jegda prošibajutsja uže, viďašče sami veste, jako bliz žatva jesť.
31 Tako i vy, jegda uzrite sija byvajušča, vedite, jako bliz jesť Carstvije Božije.
32 Amiň glagolju vam, jako ne imať prejti rod sej, dondeže vsja sija budut:
33 nebo i zemlja mimo idet, a slovesa Moja ne imut prejti.
34 Vnemlite že sebe, da ne kogda oťjagčajut serdca vaša objadenijem i pijanstvom i pečalmi žitejskimi, i najdet na vy vnezapu deň toj:
35 jako seť bo priidet na vsja živuščyja na licy vseja zemli:
36 bdite ubo na vsjako vrema moljaščesja, da spodobitesja ubežati vsech sich choťjaščich byti, i stati pred Synom Čelovečeskim.
37 Be že vo dni vo cerkvi učja: noščiju že ischoďa vodvorjašesja v gore naricaemej Jeleon.
38 I vsi ljudije iz utra prichoždachu k Nemu vo cerkov poslušati Jego.

22

1 Približašesja že prazdnik opresnok, glagolemyj Pascha:
2 i iskachu archijereje i knižnicy, kako by ubili Jego: bojachusja bo ljudij.
3 Vnide že satana vo Iudu naricaemago Iskariot, sušča ot čisla obojunadesjate,
4 i šed glagola archijereom i vojevodam, kako Jego predast im.
5 I vozradovašasja i soveščaša jemu srebreniki dati:
6 i ispoveda i iskaše udobna vremene, da predast Jego im bez naroda.
7 Priide že deň opresnokov, v oňže podobaše žreti paschu:
8 i posla Petra i Ioanna, rek: šedša ugotovajta nam paschu, da jamy.
9 Ona že rekosta Jemu: gde choščeši ugotovaem?
10 On že reče ima: se, voschoďaščema vama vo grad, srjaščet vy čelovek v skudelnice vodu nosja: po nem ideta v dom, v oňže vchodit,
11 i rceta domu vladyce: glagolet tebe Učitel: gde jesť obitel, ideže paschu so učeniki Moimi snem?
12 I toj vama pokažet gornicu veliju postlanu: tu ugotovajta.
13 Šedša že obretosta, jakože reče ima: i ugotovasta paschu.
14 I jegda bysť čas, vozleže, i obanadesjate Apostola s Nim,
15 i reče k nim: želanijem vozželech siju paschu jasti s vami, prežde daže ne priimu muk:
16 glagolju bo vam, jako otsele ne imam jasti ot neja, dondeže skončajutsja vo Carstvii Božii.
17 I priim čašu, chvalu vozdav, reče: priimite siju, i razdelite sebe:
18 glagolju bo vam, jako ne imam piti ot ploda loznago, dondeže Carstvije Božije priidet.
19 I priim chleb, chvalu vozdav, prelomi i dade im, glagolja: sije jesť telo Moje, ježe za vy daemo: sije tvorite v Moje vospominanije.
20 Takožde že i čašu po večeri, glagolja: sija čaša Novyj Zavet Mojeju kroviju, jaže za vy prolivaetsja:
21 obače se, ruka predajuščago Ma so Mnoju (esť) na trapeze,
22 i Syn ubo Čelovečeskij idet po rečennomu: obače gore čeloveku tomu, imže predaetsja.
23 I tii načaša iskati v sebe, kotoryj ubo ot nich choščet sije sotvoriti.
24 Bysť že i prja v nich, kij mnitsja ich byti bolij.
25 On že reče im: carije jazyk gospodstvujut imi, i obladajuščii imi blagodatele naricajutsja:
26 vy že ne tako: no bolij v vas, da budet jako mnij: i starej, jako služaj.
27 Kto bo bolij, vozležaj li, ili služaj? Ne vozležaj li? Az že posrede vas jesm jako služaj.
28 Vy že jeste prebyvše so Mnoju v napastech Moich,
29 i Az zaveščavaju vam, jakože zavešča Mne Otec Moj, Carstvo,
30 da jaste i pijete na trapeze Mojej vo Carstvii Mojem: i sjadete na prestolech, suďašče obemanadesjate kolenoma Izrailevoma.
31 Reče že Gospoď: Simone, Simone, se, satana prosit vas, daby sejal, jako pšenicu:
32 Az že molichsja o tebe, da ne oskudejet vera tvoja: i ty nekogda obraščsja utverdi bratiju tvoju.
33 On že reče Jemu: Gospodi, s Toboju gotov jesm i v temnicu i na smerť iti.
34 On že reče: glagolju ti, Petre, ne vozglasit petel dnes, dondeže trikraty otveržešisja Mene ne vedeti.
35 I reče im: jegda poslach vy bez vlagališča i bez mecha i bez sapog, jeda česogo lišeni byste? Oni že reša: ničesože.
36 Reče že im: no nyne iže imať vlagališče, da vozmet, takožde i mech: a iže ne imať, da prodast rizu svoju, i kupit nož:
37 glagolju bo vam, jako ješče pisanoje se, podobaet, da skončaetsja o Mne, ježe: i so bezzakonnymi vmenisja. Ibo ježe o Mne, končinu imať.
38 Oni že reša: Gospodi, se, noža zde dva. On že reče im: dovolno jesť.
39 I izšed ide po obyčaju v goru Jeleonskuju: po Nem že idoša učenicy Jego.
40 Byv že na meste, reče im: molitesja, da ne vnidete v napasť.
41 I Sam otstupi ot nich jako verženijem kamene, i pokloň kolena moljašesja,
42 glagolja: Otče, ašče voliši mimonesti čašu siju ot Mene: obače ne Moja volja, no Tvoja da budet.
43 Javisja že Jemu Angel s nebese, ukrepljaja Jego.
44 I byv v podvize, priležneje moljašesja: bysť že pot Jego jako kapli krove kapljuščyja na zemlju.
45 I vostav ot molitvy (i) prišed ko učenikom, obrete ich spjaščich ot pečali
46 i reče im: čto spite? Vostavše molitesja, da ne vnidete v napasť.
47 Ješče že Jemu glagoljušču, se, narod, i naricaemyj Iuda, jedin ot obojunadesjate, iďaše pred nimi, i pristupi ko Iisusovi celovati Jego. Sije bo be znamenije dal im: Jegože ašče lobžu, Toj jesť.
48 Iisus že reče jemu: Iudo, lobzanijem li Syna Čelovečeskago predaeši?
49 Videvše že, iže bechu s Nim, byvaemoje, reša Jemu: Gospodi, ašče udarim nožem?
50 I udari jedin nekij ot nich archijereova raba i ureza jemu ucho desnoje.
51 Otveščav že Iisus reče: ostavite do sego. I kosnuvsja ucha jego, izceli jego.
52 Reče že Iisus ko prišedšym Naň archijereom i vojevodam cerkovnym i starcem: jako na razbojnika li izydoste so oružijem i drekolmi jati Ma?
53 Po vsja dni sušču Mi s vami v cerkvi, ne prostroste ruki na Ma: no se jesť vaša godina i oblasť temnaja.
54 Jemše že Jego vedoša i vvedoša Jego vo dvor archijereov. Petr že vsled iďaše izdaleča.
55 Vozgneščšym že ogň posrede dvora i vkupe seďaščym im, seďaše Petr posrede ich.
56 Uzrevši že jego rabyňa nekaja seďašča pri svete i vozzrevši naň, reče: i sej s Nim be.
57 On že otveržesja Jego, glagolja: ženo, ne znaju Jego.
58 I pomale drugij videv jego, reče: i ty ot nich jesi. Petr že reče: čeloveče, nesm.
59 I mimošedšu jako času jedinomu, in nekij krepljašesja glagolja: voistinnu i sej s Nim be: ibo Galileanin jesť.
60 Reče že Petr: čeloveče, ne vem, ježe glagoleši. I abije, ješče glagoljušču jemu, vozglasi petel.
61 I obraščsja Gospoď vozzre na Petra: i pomanu Petr slovo Gospodne, jakože reče jemu, jako prežde daže petel ne vozglasit, otveržešisja Mene trikraty.
62 I izšed von plakasja gorko.
63 I mužije deržaščii Iisusa rugachusja Jemu, bijušče:
64 i zakryvše Jego, bijachu Jego po licu i voprošachu Jego, glagoljušče: prorcy, kto jesť udarej Ťja?
65 I ina mnoga chuljašče glagolachu Naň.
66 I jako bysť deň, sobrašasja starcy ljudstii i archijereje i knižnicy, i vedoša Jego na sonm svoj,
67 glagoljušče: ašče Ty jesi Christos? Rcy nam. Reče že im: ašče vam reku, ne imete very:
68 ašče že i voprošu (vy), ne otveščaete Mi, ni otpustite:
69 otsele budet Syn Čelovečeskij seďaj o desnuju sily Božija.
70 Reša že vsi: Ty li ubo jesi Syn Božij? On že k nim reče: vy glagolete, jako Az jesm.
71 Oni že reša: čto ješče trebujem svidetelstva? Sami bo slyšachom ot ust Jego.

23

1 I vostavše vse množestvo ich, vedoša Jego k Pilatu,
2 načaša že Naň vaditi, glagoljušče: Sego obretochom razvraščajušča jazyk naš i vozbraňajušča kesarevi daň dajati, glagoljušča Sebe Christa Carja byti.
3 Pilat že voprosi Jego, glagolja: Ty li jesi Car Iudeom? On že otveščav reče jemu: ty glagoleši.
4 Pilat že reče ko archijereom i narodu: ni kojejaže obretaju viny v čelovece sem.
5 Oni že krepljachusja glagoljušče, jako razvraščaet ljudi, učja po vsej Iudei, načen ot Galilei do zde.
6 Pilat že slyšav Galileju, voprosi, ašče čelovek Galileanin jesť?
7 I razumev, jako ot oblasti Irodovy jesť, posla Jego ko Irodu, sušču i tomu vo Ijerusalime v tyja dni.
8 Irod že videv Iisusa rad bysť zelo: be bo želaja ot mnoga vremene videti Jego, zane slyšaše mnoga o Nem: i nadejašesja znamenije nekoje videti ot Nego byvaemo:
9 voprošaše že Jego slovesy mnogimi: On že ničesože otveščavaše jemu.
10 Stojachu že archijereje i knižnicy, priležno vaďašče Naň.
11 Ukoriv že Jego Irod s voi svoimi i porugavsja, obolk jego v rizu svetlu, vozvrati Jego k Pilatu.
12 Bysta že druga Irod že i Pilat v toj deň s soboju: prežde bo besta vraždu imušča meždu soboju.
13 Pilat že sozvav archijerei i kňazi i ljudi,
14 reče k nim: privedoste mi čeloveka sego, jako razvraščajušča ljudi: i se, az pred vami isťjazav, ni jedinyja že obretaju v čelovece sem viny, jaže Naň vadite:
15 no ni Irod: poslach bo Jego k nemu, i se, ničtože dostojno smerti sotvoreno jesť o Nem:
16 nakazav ubo Jego otpušču.
17 Nuždu že imaše na vsja prazdniki otpuščati im jedinago.
18 Vozopiša že vsi narodi, glagoljušče: vozmi Sego, otpusti že nam Varavvu.
19 Iže be za nekuju kramolu byvšuju vo grade i ubijstvo vveržen v temnicu.
20 Paki že Pilat vozglasi, choťja otpustiti Iisusa.
21 Oni že vozglašachu, glagoljušče: raspni, raspni Jego.
22 On že treticeju reče k nim: čto bo zlo sotvori Sej? Ničesože dostojna smerti obretoch v Nem: nakazav ubo Jego otpušču.
23 Oni že priležachu glasy velikimi, prosjašče Jego na raspjatije: i ustojachu glasi ich i archijerejstii.
24 Pilat že posudi byti prošeniju ich:
25 otpusti že byvšago za kramolu i ubijstvo vsaždena v temnicu, jegože prošachu: Iisusa že predade voli ich.
26 I jako povedoša Jego, jemše Simona nekojego Kirinea, grjadušča s sela, vozložiša naň krest nesti po Iisuse.
27 Iďaše že vsled Jego narod mnog ljudij, i ženy, jaže i plakachusja i rydachu Jego.
28 Obraščsja že k nim Iisus reče: dščeri Ijerusalimski, ne plačitesja o Mne, obače sebe plačite i čad vašich:
29 jako se, dnije grjadut, v ňaže rekut: blaženy neplody, i utroby, jaže ne rodiša, i soscy, iže ne doiša:
30 togda načnut glagolati goram: padite na ny: i cholmom: pokryjte ny:
31 zane, ašče v surove dreve sija tvorjat, v suse čto budet?
32 Veďachu že i ina dva zlodeja s Nim ubiti.
33 I jegda priidoša na mesto, naricaemoje Lobnoje, tu raspjaša Jego i zlodeja, ovago ubo o desnuju, a drugago o šujuju.
34 Iisus že glagolaše: Otče, otpusti im: ne veďat bo čto tvorjat. Razdeljajušče že rizy Jego, metachu žrebija.
35 I stojachu ljudije zrjašče. Rugachusja že i kňazi s nimi, glagoljušče: inyja spase, da spaset i Sebe, ašče Toj jesť Christos Božij izbrannyj.
36 Rugachusja že Jemu i voini, pristupajušče i ocet pridejušče Jemu,
37 i glagolachu: ašče Ty jesi Car Iudejsk, spasisja Sam.
38 Be že i napisanije napisano nad Nim pismeny jellinskimi i rimskimi i jevrejskimi: Sej jesť Car Iudejsk.
39 Jedin že ot obešenoju zlodeju chuljaše Jego, glagolja: ašče Ty jesi Christos, spasi Sebe i naju.
40 Otveščav že drugij preščaše jemu, glagolja: ni li ty boišisja Boga, jako v tomže osužden jesi?
41 I my ubo v pravdu: dostojnaja bo po delom naju vosprijemleva: Sej že ni jedinago zla sotvori.
42 I glagolaše Iisusovi: pomani ma, Gospodi, jegda priideši vo Carstvii si.
43 I reče jemu Iisus: amiň glagolju tebe, dnes so Mnoju budeši v rai.
44 Be že čas jako šestyj, i tma bysť po vsej zemli do časa devjatago:
45 i pomerče solnce, i zavesa cerkovnaja razdrasja posrede.
46 I vozglaš glasom veliim Iisus, reče: Otče, v ruce Tvoi predaju duch Moj. I sija rek izdše.
47 Videv že sotnik byvšeje, proslavi Boga, glagolja: voistinnu čelovek sej praveden be.
48 I vsi prišedšii narodi na pozor sej, viďašče byvajuščaja, bijušče persi svoja vozvraščachusja.
49 Stojachu že vsi znaemii Jego izdaleča, i ženy sposledstvovavšyja Jemu ot Galilei, zrjaščja sija.
50 I se, muž imenem Iosif, sovetnik syj, muž blag i praveden
51 sej ne be pristal sovetu i delu ich, ot Arimafea grada Iudejska, iže čajaše i sam Carstvija Božija:
52 sej pristupl k Pilatu, prosi telese Iisusova:
53 i snem je obvit plaščaniceju, i položi je vo grobe izsečene, v nemže ne be niktože nikogdaže položen.
54 I deň be pjatok, i subbota svetaše.
55 Vsled že šedšyja ženy, jaže bjachu prišli s Nim ot Galilei, videša grob, i jako položeno bysť telo Jego:
56 vozvraščšjasja že ugotovaša aromaty i miro: i v subbotu ubo umolčaša po zapovedi.

24

1 Vo jedinu že ot subbot zelo rano priidoša na grob, nosjaščja jaže ugotovaša aromaty: i drugija s nimi:
2 obretoša že kameň otvalen ot groba,
3 i všedšja ne obretoša telese Gospoda Iisusa.
4 I bysť ne domyšljajuščymsja im o sem, i se, muža dva stasta pred nimi v rizach bleščaščichsja.
5 Pristrašnym že byvšym im i pokloňšym lica na zemlju, rekosta k nim: čto iščete živago s mertvymi?
6 Nesť zde, no vosta: pomanite, jakože glagola vam, ješče syj v Galilei,
7 glagolja, jako podobaet Synu Čelovečeskomu predanu byti v ruce čelovek grešnik, i propjatu byti, i v tretij deň voskresnuti.
8 I pomanuša glagolgoly Jego,
9 i vozvraščšjasja ot groba, vozvestiša vsja sija jedinomunadesjate i vsem pročym.
10 Bjaše že Magdalina Maria i Ioanna i Maria Iakovlja, i pročyja s nimi, jaže glagolachu ko Apostolom sija.
11 I javišasja pred nimi jako lža glagoly ich, i ne verovachu im.
12 Petr že vostav teče ko grobu i prinik vide rizy jediny ležaščja: i otide, v sebe divjasja byvšemu.
13 I se, dva ot nich besta idušča v tojže deň v ves otstojašču stadij šesťdesjat ot Ijerusalima, jejže ima Jemmaus:
14 i ta besedovasta k sebe o vsech sich priključšichsja.
15 I bysť besedujuščema ima i sovoprošajuščemasja, i Sam Iisus približivsja iďaše s nima:
16 oči že jeju deržastesja, da Jego ne poznaeta.
17 Reče že k nima: čto suť slovesa sija, o nichže sťjazaetasja k sebe idušča, i jesta drjachla?
18 Otveščav že jedin, jemuže ima Kleopa, reče k Nemu: Ty li jedin prišlec jesi vo Ijerusalim, i ne uvedel jesi byvšich v nem vo dni sija?
19 I reče ima: kiich? Ona že resta Jemu: jaže o Iisuse Nazarjanine, Iže bysť muž prorok, silen delom i slovom pred Bogom i vsemi ljuďmi:
20 kako predaša Jego archijereje i kňazi naši na osuždenije smerti i raspjaša Jego:
21 my že nadejachomsja, jako Sej jesť choťja izbaviti Izrailja: no i nad vsemi simi, tretij sej deň jesť dnes, otneliže sija byša:
22 no i ženy nekija ot nas užasiša ny, byvšyja rano u groba:
23 i ne obretšja telese Jego, priidoša, glagoljuščja, jako i javlenije Angel videša, iže glagoljut Jego živa:
24 i idoša necyi ot nas ko grobu i obretoša tako, jakože i ženy reša: Samago že ne videša.
25 I Toj reče k nima: o nesmyslennaja i kosnaja serdcem, ježe verovati o vsech, jaže glagolaša prorocy:
26 ne sija li podobaše postradati Christu i vniti v slavu Svoju?
27 I načen ot Moisea i ot vsech prorok, skazaše ima ot vsech Pisanij jaže o Nem.
28 I približišasja v ves, v ňuže iďasta: i Toj tvorjašesja dalečajše iti:
29 i nuždasta Jego, glagoljušča: obljazi s nama, jako k večeru jesť, i priklonilsja jesť deň. I vnide s nima oblešči.
30 I bysť jako vozleže s nima, (i) priim chleb blagoslovi, i prelomiv dajaše ima:
31 onema že otverzostesja oči, i poznasta Jego: i Toj nevidim bysť ima.
32 I rekosta k sebe: ne serdce li naju gorja be v naju, jegda glagolaše nama na puti i jegda skazovaše nama Pisanija?
33 I vostavša v toj čas, vozvratistasja vo Ijerusalim i obretosta sovokuplenych jedinonadesjate i iže bjachu s nimi,
34 glagoljuščich, jako voistinnu vosta Gospoď i javisja Simonu.
35 I ta povedasta, jaže byša na puti, i jako poznasja ima v prelomlenii chleba.
36 Sija že im glagoljuščym, (i) Sam Iisus sta posrede ich i glagola im: mir vam.
37 Ubojavšesja že i pristrašni byvše, mňachu duch videti:
38 i reče im: čto smuščeni jeste? I počto pomyšlenija vchoďat v serdca vaša?
39 Vidite ruce Moi i noze Moi, jako sam Az jesm: osjažite Ma i vidite: jako duch ploti i kosti ne imať, jakože Mene vidite imušča.
40 I sije rek, pokaza im ruce i noze.
41 Ješče že neverujuščym im ot radosti i čuďaščymsja, reče im: imate li čto snedno zde?
42 Oni že daša Jemu ryby pečeny časť i ot pčel sot.
43 I vzem pred nimi jade,
44 reče že im: sija suť slovesa, jaže glagolach k vam ješče syj s vami, jako podobaet skončatisja vsem napisannym v zakone Moiseove i prorocech i psalmech o Mne.
45 Togda otverze im um razumeti Pisanija
46 i reče im, jako tako pisano jesť, i tako podobaše postradati Christu i voskresnuti ot mertvych v tretij deň,
47 i propovedatisja vo ima Jego pokajaniju i otpuščeniju grechov vo vsech jazycech, načenše ot Ijerusalima:
48 vy že jeste svidetelije sim:
49 i se, Az poslju obetovanije Otca Mojego na vy: vy že sedite vo grade Ijerusalimste, dondeže oblečetesja siloju svyše.
50 Izved že ich von do Vifanii i vozdvig ruce Svoi, (i) blagoslovi ich.
51 I bysť jegda blagoslovljaše ich, otstupi ot nich i voznošašesja na nebo.
52 I tii poklonišasja Jemu, i vozvratišasja vo Ijerusalim s radostiju velikoju:
53 i bjachu vynu v cerkvi, chvaljašče i blagoslovjašče Boga. Amiň.

{pokazať odnu glavu na stranice}