Kniga proroka Micheja

Slavjanskij tekst

1

1 Slovo Gospodne, ježe bysť ko Micheju Morasfitinu, vo dni Ioafama i Achaza i Jezekii carej Iudinych, o nichže vide o Samarii i o Ijerusalime.
2 Slyšite, ljudije vsi, slovesa, i vnemli, zemle i vsi iže na nej, i budet Gospoď Bog v vas v poslušestvovanije, Gospoď ot domu svjatago Svojego.
3 Poneže, se, Gospoď ischodit ot mesta Svojego, i snidet i nastupit na vysoty zemnyja,
4 i pokolebljutsja gory pod Nim, i judoli rastajut jako vosk ot lica ogňa i jako voda schoďašči so ustremlenijem.
5 Nečestija radi Iakovlja vsja sija i grecha radi domu Izraileva. Koje nečestije domu Iakovlju? Ne Samaria li? I kij grech domu Iudina? Ne Ijerusalim li?
6 I položu Samariju vo ovoščnoje chranilišče selnoje i v sad vinograda, i razvergu v propasť kamenije jeja, i osnovanija jeja otkryju:
7 i vsja izvajannaja jeja sokrušat, i vsja mzdy jeja zapaljat ognem, i vsja kumiry jeja položu v pagubu: poneže ot najma bluda sobra i ot najma bluženija sovrati.
8 Sego radi vozrydaet i vosplačetsja, pojdet bosa i naga, sotvorit plač aki zmijev i rydanije aki dščerej sirinskich:
9 jako oderža jazva jeja, poneže priide daže do Iudy i kosnusja do vrat ljudij moich daže do Ijerusalima.
10 Uže v Gefe, ne veličajtesja, i Ijenakimljane, ne sograždajte iz domu na posmejanije, perstiju posyplite posmejanije vaše.
11 Obitajuščaja dobre vo gradech svoich, ne izyde živuščaja v Sennaare, plačitesja domu (suščago) bliz jeja, priimet ot vas jazvu boleznej.
12 Kto nača vo blagaja vselivšejsja v boleznech, jako snidoša zlaja ot Gospoda na vrata Ijerusalimlja,
13 šum kolesnic i konnikov: živuščaja v Lachise načalnica grecha ta jesť dščeri Sioni, jako v tebe obretošasja nečestija Izraileva.
14 Sego radi dast posylaemyja daže do nasledija Gefova, domy sujetny, votšče byša carem Izrailevym,
15 dondeže nasledniki privedu tebe, živuščaja v Lachise, nasledije daže do Odollama priidet, slava dščere Sioni.
16 Obrosnisja i ostrizisja po čadech svoich mladych: razširi obrosnenije tvoje jako orel, poneže pleneni byša ot tebe.

2

1 Byša pomyšljajušče trudy i delajušče zlaja na ložach svoich, i kupno so dnem soveršachu taja, poneže ne vozdvigoša k Bogu ruk svoich:
2 i želachu sel, i grabljachu sirot, i domy otimachu, i raschiščachu muža i dom jego, i muža i nasledije jego.
3 Sego radi sija glagolet Gospoď: se, Az pomyšljaju na plema sije zlaja, ot nichže ne podvignete vyj vašich i ne pojdete prosti vnezapu, jako vrema zlo jesť.
4 V toj deň priimetsja na vy pritča, i vosplačetsja plač s pesniju, glagoljušč: bedstvo postradachom: časť ljudij moich izmerisja užem, i ne be vozbraňajaj jego, ježe otvratitisja: sela vaša razdelena byša.
5 Sego radi ne budet tebe vmeščušč uža v žrebii v sonme Gospodni.
6 Ne plačitesja slezami, niže da slezjat o sich: ne otveržet bo ukorizny
7 glagoljaj: dom Iakovl razgneva Duch Gospodeň: ne sija li suť načinanija Jego? Ne slovesa li Jego suť dobra s nim, i pravii chodiša?
8 I prežde ljudije Moi vo vraždu soprotivišasja, protivu miru svojemu: kožu jego odraša, ježe oťjati upovanije, sokrušenije ratnoje:
9 sego radi starejšiny ljudij Moich izvergutsja iz domov sladosti svojeja, zlych radi načinanij svoich otrinoveni byša. Približitesja goram večnym:
10 vostani i pojdi, jako nesť tebe sej pokoj: nečistoty radi, istleste tlenijem,
11 prognastesja ni kimže gonimi: duch postavi lžu, iskapa tebe v vino i pijanstvo: i budet, ot kapli ljudij sich,
12 sobiraem soberetsja Iakov so vsemi: prijemaj priimu ostavšich Izrailevych, vkupe položu vozvraščenije jego, aki ovcy v skorbi, jako pastvu posrede loža ich: izskočat ot čelovek.
13 Vzydi prosečenijem pred licem ich: prosekoša, i proidoša vrata, i izydoša imi. I izyde car ich pred licem ich, Gospoď že Vožď ich budet.

3

1 I rečet: slyšite ubo sija, vlasti domu Iakovlja i ostavšii domu Izraileva: ne vam li jesť ježe razumeti sud?
2 Nenaviďaščii dobra, a iščuščii zla, pochiščajuščii kožy ich s nich i ploti ich ot kostej ich:
3 jakože objadoša ploti ljudij Moich, i kožy ich ot kostej ich odraša, i kosti ich stolkoša i sodrobiša jako ploti v konob i jako masa v gornec:
4 tako vozopijut ko Gospodu, i ne poslušaet ich i otvratit lice Svoje ot nich v to vrema, poneže slukavnovaša v načinaniich svoich na Ňa.
5 Sija glagolet Gospoď na proroki lsťjaščyja ljudij Moich, ugryzajuščyja zuby svoimi i propovedajuščyja mir na nich, i ne vdasja vo usta ich, vozstaviša na nich rať:
6 sego radi nošč budet vam ot videnija, i tma budet vam ot volchvovanija, i zajdet solnce na proroki, i pomerknet na ňa deň:
7 i usramatsja viďaščii sonija, i posmejani budut volsvi, i vozglagoljut na nich vsi sii, zane ne budet poslušajaj ich.
8 Ašče az ne napolňu sily Duchom Gospodnim i sudom i siloju, ježe vozvestiti Iakovu nečestija jego i Izrailevi grechi jego.
9 Slyšite sija, starejšiny domu Iakovlja i ostavšii domu Izraileva, gnušajuščiisja sudom i vsja pravaja razvraščajuščii,
10 sozidajuščii Siona krovmi i Ijerusalima nepravdami:
11 starejšiny jego na darech suždachu, i žercy jego na mzde otveščavachu, i prorocy jego na srebre volchvovachu, i na Gospode počivachu, glagoljušče: ne Gospoď li v nas jesť? Ne priidut na ny zlaja.
12 Sego radi vas dela Sion jakože niva izoretsja, i Ijerusalim jako ovoščnoje chranilišče budet, i gora domu jakože lug dubravnyj.

4

1 I budet v poslednija dni javlena gora Gospodňa, ugotovana nad verchi gor, i voznesetsja vyše cholmov, i potščatsja k nej ljudije,
2 i priidut jazycy mnozi i rekut: priidite, vzydem na goru Gospodňu i v dom Boga Iakovlja: i pokažut nam puť Jego, i pojdem po stezjam Jego: jako ot Siona izydet zakon, i slovo Gospodne iz Ijerusalima,
3 i razsudit srede ljudij mnogich i izobličit jazyki krepki daže do zemli dalnija: i raskujut mečy svoja na rala i sulicy svoja na serpy, i ne ktomu vozmet jazyk na jazyk meča, i ne naučatsja ksemu vojevati.
4 I počijet kijždo pod lozoju svojeju i kijždo pod smokovniceju svojeju, i ne budet ustrašajuščago, zane usta Gospoda Vsederžitelja glagolaša sija.
5 Jako vsi ljudije pojdut kijždo v puť svoj, a my pojdem vo ima Gospoda Boga našego v vek i dalečae.
6 V toj deň, glagolet Gospoď, soberu sokrušennuju, i otrinovennuju priimu, i ichže otrinuch:
7 i položu sokrušennuju vo ostanok i otrinovennuju v jazyk krepok, i vocaritsja Gospoď nad nimi v gore Sione otnyne i do veka.
8 I ty, stolpe pastvy mgljanyj, dšči Sioňa, k tebe priidet i vnidet vlasť pervaja, carstvo iz Vavilona dščeri Ijerusalimli.
9 I nyne vskuju poznala jesi zlo? Ne be li tebe carja? Ili sovet tvoj pogibe, jako obydoša ťja bolezni, aki raždajuščija?
10 Boleznuj i mužajsja i približajsja, dšči Sioňa, jako raždajuščaja: zane nyne izydeši iz grada i vselišisja na poli i dojdeši Vavilona: ottudu izimet ťja i ottudu izbavit ťja Gospoď Bog tvoj ot ruki vrag tvoich.
11 I nyne sobrašasja na ťja jazycy mnozi glagoljuščii: poradujemsja: i vozzrjat na Sion oči naši.
12 Sii že ne razumeša pomyšlenija Gospodňa i ne domyslišasja soveta Jego, jako sobra ich aki snopy gumennyja.
13 Vostani i izmlati ich, dšči Sioňa, jako rogi tvoja položu železny i paznokti tvoja položu meďany, i istončiši ljudi mnogi, i vozložiši Gospodevi množestvo ich i kreposť ich Gospodevi vseja zemli.

5

1 Nyne ograditsja dšči Jefremova ograždenijem, rať učini na vy, žezlom porazjat o čeljusť plemen Izrailevych.
2 I ty, Viflejeme, dome Jefrafov, jeda mal jesi, ježe byti v tysjaščach Iudinych? Iz tebe bo Mne izydet Starejšina, Ježe byti v Kňazja vo Izraili, ischodi že Jego iz načala ot dnij veka.
3 Sego radi dast ja, do vremene raždajuščija porodit, i pročii ot bratii ich obraťjatsja k synom Izrailevym.
4 I stanet, i uzrit, i upaset pastvu Svoju krepostiju Gospoď, i v slave imene Gospoda Boga Svojego prebudut: zane nyne vozveličitsja daže do konec zemli.
5 I budet Sej mir, jegda Assur priidet na zemlju vašu, i jegda vzydet na stranu vašu, i vostanut naň sedm pastyrej i osm jazv čelovečeskich,
6 i upasut Assura oružijem i zemlju Nevrodovu kopijami jeja, i izbavit ot Assura, jegda priidet na zemlju vašu i jegda vstupit na predely vašja.
7 I budet ostanok Iakovl v jazycech srede ljudij mnogich, aki rosa ot Gospoda padajušči i jako agncy na zlace, jako da ne soberetsja ni jedin, niže postoit v synech čelovečeskich.
8 I budet ostanok Iakovl v jazycech srede ljudij mnogich, aki lev v skotech v dubrave i jako lvičišč v stadech ovčich, jakože jegda projdet, i otlučiv voschitit, i ne budet izimajuščago.
9 Voznesetsja ruka tvoja na oskorbljajuščyja ťja, i vsi vrazi tvoi potrebjatsja.
10 I budet v toj deň, glagolet Gospoď, potreblju koni tvoja iz sredy tvojeja i pogublju kolesnicy tvoja,
11 i potreblju grady zemli tvojeja i razvergu vsja tverdyni tvoja,
12 i otvergu volchvovanija tvoja ot ruku tvojeju, i volchvujuščii ne budut v tebe:
13 i potreblju izvajannaja tvoja i kumiry tvoja iz sredy tebe, i posem da ne poklonišisja delom ruk tvoich:
14 i poseku dubravy ot sredy tebe i pogublju grady tvoja:
15 i sotvorju so gnevom i s jarostiju mesť jazykom, poneže ne poslušaša Mene.

6

1 Slyšite, jaže glagola Gospoď: vostani, sudisja s gorami, i da slyšat cholmi glas tvoj.
2 Slyšite, gory, sud Gospodeň, i debri osnovanija zemli, jako sud Gospodeň k ljudem Jego, i so Izrailem pretisja imať.
3 Ljudije Moi, čto sotvorich vam, ili čim oskorbich vas, ili čim stužich vam? Otveščajte Mi.
4 Zane izvedoch vas iz zemli Jegipetskija i iz domu raboty izbavich vas, i poslach pred vami Moisea i Aarona i Mariam.
5 Ljudije Moi, pomanite ubo, čto sovešča na vy Valak car Moavitskij, i čto jemu otvešča Valaam syn Veorov, ot Sitija do Galgal? Jako da poznaetsja pravda Gospodňa.
6 V čem postignu Gospoda, srjašču Boga mojego Vyšňago? Srjašču li Jego so vsesožženijem, telcy jedinoletnymi?
7 Jeda priimet Gospoď v tysjaščach ovnov, ili vo tmach kozlišč tučnych? Dam li pervency moja o nečestii mojem, plod utroby mojeja, za grechi duši mojeja?
8 Vozvestisja bo tebe, čeloveče, čto dobro, ili česogo Gospoď iščet ot tebe, razve ježe tvoriti sud i ljubiti milosť i gotovu byti ježe choditi s Gospodem Bogom tvoim?
9 Glas Gospodeň gradu prizovetsja, i spaset bojaščyjasja imene Jego: poslušaj, plema, i kto ukrasit grad?
10 Jeda ogň i dom bezzakonnago sobiraja imenija bezzakonnaja i so ukoriznoju nepravdy?
11 Jeda opravditsja v merile bezzakonnik i vo vretišči mery nepravyja,
12 ot nichže bogatstvo svoje nečestija napolniša? I živuščii v nej glagolachu lžu, i jazyk ich voznesesja vo ustech ich.
13 I Az načnu poražati ťja i pogublju ťja vo gresech tvoich.
14 Ty jasti budeši i ne nasytišisja, i pomerknet v tebe, i sovratišisja, i ne spasešisja: i jelicy ašče izbudut, oružiju predaďatsja.
15 Ty poseješi, no ne požneši: ty izgneteši masličije, no ne pomažešisja maslom: i nasadite vino, i ne ispijete: i pogibnut zakony ljudij Moich.
16 I chranil jesi opravdanija Zamvriina i vsja dela domu Achaavlja, i chodiste v sovetech ich, jako da predam ťja v pagubu, i živuščyja v nej vo zvizdanije, i ukorizny ljudij priimete.

7

1 U, ljute mne! Poneže bych aki sobirajaj slamu na žatve, i jako parodok vo oymanii vinograda ne sušču grozdiju, ježe jasti pervoplodnaja, jaže voždele duša moja.
2 U, ljute mne, duše! Jako pogibe blagočestivyj ot zemli, i ispravljajuščago v čelovecech nesť: vsi vo krovech prjatsja, kijždo bližňago svojego ozlobljaet ozloblenijem,
3 na zlo ruki svoja ugotovljajut: kňaz prosit, i sudija mirnaja slovesa glagolet, želanije duši jego jesť: i otimu blagaja ich,
4 jako mol pojadajaj, i choďaj po pravilam v deň stražby. U, ljute! U, ljute! Otmščenija Tvoja prispeša, nyne budut plačy ich.
5 Ne verite drugom, ni nadejtesja na starejšiny, i ot sožitelnicy tvojeja chranisja, ježe skazati jej čto:
6 poneže syn bezčestit otca, dščer vostanet na mater svoju i nevesta na svekrov svoju, vrazi vsi mužu domašnii jego.
7 Az že ko Gospodevi vozzrju, poterplju Boga spasa mojego, uslyšit ma Bog moj.
8 Ne radujsja o mne, vraždebnica moja, jako padoch, i vostanu: zane ašče sjadu vo tme, Gospoď osvetit ma.
9 Gnev Gospodeň sterplju, jako sogrešich Jemu, dondeže opravdit prju moju i sotvorit sud moj: i izvedet ma na svet, i uzrju pravdu Jego.
10 I uzrit vraždebnica moja, i oblečetsja v stud glagoljuščaja ko mne: gde jesť Gospoď Bog tvoj? Oči moi vozzrjat na ňu, nyne budet v popranije aki kal na putech.
11 Deň glaždenija plinfa: izglaždenije tvoje deň onyj, i sotret zakony tvoja deň onyj.
12 I gradi tvoi priidut na poravnenije i v razdelenije Assirijsko, i gradi tvoi tverdii v razdelenije ot Tira daže do reki Sirskija, i ot morja daže do morja, i ot gory daže do gory, dnije vody i molvy.
13 I budet zemlja v pagubu so živuščimi na nej, ot plodov načinanij ich.
14 Pasi ljudi Tvoja žezlom Tvoim, ovcy nasledija Tvojego, vseljajuščyjasja jediny v dubrave srede Karmila, popasut Vasanitidu i Galaaditidu, jakože dnije veka.
15 I po dnem ischoda tvojego iz Jegipta uzrite čudesnaja.
16 Uzrjat jazycy i usramatsja ot vseja kreposti svojeja, ruce vozložat na usta svoja, i uši ich oglochnut,
17 poližut persť jako zmijeve pležušče po zemli, smatutsja vo obleženii svojem: o Gospode Boze našem užasnutsja i ubojatsja ot Tebe.
18 Kto Bog jakože Ty, otemljaj bezzakonija i ostavljajaj nečestija ostankom nasledija Svojego? I ne uderža gneva Svojego vo svidenije, jako Volitel milosti jesť.
19 Toj obratit i uščedrit ny, i pogruzit nepravdy našja i vveržet v glubiny morskija vsja grechi našja,
20 dast istinu Iakovu, (i) milosť Avraamu, jakože kljalsja jesi otcem našym vo dni pervyja.

{pokazať odnu glavu na stranice}