Kniga proroka Nauma
Slavjanskij tekst1
1 Proročestvo o Ninevii: kniga videnija Nauma syna Jelkesejeva.2 Bog revniv i msťjaj Gospoď, msťjaj Gospoď s jarostiju, Gospoď msťjaj sopostatom Svoim i potrebljajaj sam vragi Svoja.
3 Gospoď dolgoterpeliv, i velika kreposť Jego, i očiščajaj ne očistit Gospoď: v skončanii i truse puť Jego, i oblacy prach nog Jego:
4 zapreščajaj morju i izsušajaj je i vsja reki opustošajaj. Umalisja Vasanitida i Karmil, i procvetajuščaja Livana oskudeša:
5 gory potrjasošasja ot Nego, i cholmi pokolebašasja, i užasesja zemlja ot lica Jego, vselennaja i vsi živuščii na nej.
6 Ot lica gneva Jego kto postoit? I kto soprotivitsja vo gneve jarosti Jego? Jarosť Jego rastaevaet vlasti, i kamenije sotrošasja ot Nego.
7 Blag Gospoď terpjaščym Jego v deň skorbenija, i znajaj bojaščyjasja Jego:
8 i v potope puti skončanije sotvorit: vostajuščyja i vragi Jego poženet tma.
9 Čto pomyšljaete na Gospoda? Skončanije Sam sotvorit, ne otmstit dvaždy kupno v skorbi:
10 poneže do osnovanija svojego oljadenejet, i aki bljušč i opletajuščsja sneden budet, i aki trosť suchoty polna.
11 Iz tebe izydet pomysl na Gospoda zlyj, soveščavajaj soprotivnaja.
12 Sija glagolet Gospoď: obladajaj vodami mnogimi, i sice razstupjatsja, i sluch tvoj ne uslyšitsja ktomu:
13 i nyne sokrušu žezl jego ot tebe i uzy tvoja rastorgnu.
14 I zapovesť o tebe Gospoď, ne razsejetsja ot imene tvojego ktomu: ot domu boga tvojego potreblju izvajannaja i slijannaja položu grob tvoj, jako skori (este).
15 Se, na gorach nogi blagovestvujuščago i vozveščajuščago mir: prazdnuj, Iudo, prazdniki tvoja, vozdažď obety tvoja, zane ne priložat ktomu ježe proiti skvoze tebe vo obetšanije: skončasja i izveržesja.
2
1 Vzyde vdychajaj v lice tvoje, otemljaj ot oskorblenija: usmotri puť, ukrepi čresla, vozmužaj krepostiju zelo:2 poneže otvrati Gospoď ukoriznu Iakovlju, jakože ukoriznu Izrailevu: zane otrjasajuščii otrjasoša ja i lozy ich rastliša.
3 Oružija sily ich ot čelovek, mužy silnyja igrajuščyja vo ogni: brozdy kolesnic ich v deň ugotovanija jego, i konnicy vozmatutsja na putech,
4 i smatutsja kolesnicy i spletutsja na stognach: vid ich jako sveščy ognenny, i jako molnija protekajuščaja.
5 I pomanutsja starejšiny ich, i pobegnut v deň, i iznemogut v puti svojem, i potščatsja na zabrala jego, i ugotovjat prednija stražby svoja.
6 Vrata gradnaja otverzošasja, i carstva padoša, i imenije otkrysja.
7 Sija že voschoždaše, i rabyni jeja veďachusja, jako golubicy vorkujuščja v serdcach svoich:
8 i Ninevia, aki kupel vodnaja vody jeja, i tii bežašče ne staša, i ne be vzirajuščago.
9 Raschiščachu srebro, raschiščachu zlato, i ne bjaše konca imenija jeja: oťjagotišasja pače vsech sosudov voždelennaja jeja.
10 Istrjasenije i vostrjasenije, i voskipenije i serdca sokrušenije, i razslablenije kolen i bolezni po vsem čreslom, i lice vsech, aki opalenije kotla.
11 Gde jesť vitališče lvov i pažiť suščaja lvičiščem? Kamo ide lev, ježe vlezti tamo lvičišču, i ne bjaše ustrašajuščago.
12 Lev voschiti dovolnaja lvičiščem svoim i udavi lvicam svoim, i napolni lovitvy gnezdo svoje i vitališče svoje pochiščenija.
13 Se, Az na ťja, glagolet Gospoď Vsederžitel, i požgu dymom množestvo tvoje, i lvy tvoja pojast oružije: i potreblju ot zemli lovitvu tvoju, i ne uslyšatsja ktomu dela tvoja.
3
1 O, grade krovej, ves lživyj, poln nepravdy! Ne osjažetsja lovitva.2 Glas bičej i glas trusa koles, i koňa tekušča i kolesnicy šumaščija,
3 i konnika jedušča, i blistajušča meča i blistajuščich oružij, i množestva jazvenych i ťjažkago padenija, i ne bjaše konca jazykom jeja: i iznemogut v telesech svoich ot množestva bluženija.
4 Bludnica dobra i prijatna, načalnica volchvovanij, prodajuščaja jazyki vo bluženii svojem i plemena v čarodejaniich svoich.
5 Se, Az na ťja, glagolet Gospoď Bog Vsederžitel, i otkryju zadňaja tvoja k licu tvojemu, i pokažu jazykom sramotu tvoju i carstvam bezčestije tvoje,
6 i vozvergu na ťja ognušenije po nečistotam tvoim, i položu ťja v pritču.
7 I budet, vsjak viďaj ťja snidet s tebe i rečet: okajannaja Ninevia, kto postenet po nej? Otkudu vzyšču utešenije jej?
8 Ugotoviti časť, ustroiti strunu, ugotoviti časť Ammonu, živuščaja v rekach, voda okrest jeja, jejže načalo more, i voda zabrala jeja:
9 i Jefiopia kreposť jeja i Jegipet, i nesť konca begstvu tvojemu: i Fud i Liviane byša pomoščnicy jeja.
10 I sija v preselenije pojdet plennica, i mladency jeja razbijut v načalech vsech putij jeja, i o vsech slavnych jeja vergut žrebija, i vsi vojevody jeja svjažutsja puty.
11 I ty upiješisja i budeši prezrena, i ty sama sebe vzyščeši pomošči ot vrag.
12 Vsja tverdeli tvoja jako smokvičije stražu imuščeje: ašče pokolebljutsja, vpadut vo usta jaduščago.
13 Se, ljudije tvoi, jako ženy v tebe: vragom tvoim otvorjaema otvorjatsja vrata zemli tvojeja, i pojast ogň verei tvoja.
14 Vodu oderžanija voschiti sebe sama i utverdi tverdeli tvoja: vlezi v brenije i poperisja v plevach, utverdi pače plinfa.
15 Tamo pojast ťja ogň, potrebit ťja meč, pojaďat ťja aki pruzi, i oťjagčaeši aki mšica.
16 Umnožila jesi kupli tvoja pače zvezd nebesnych: mšicy ustremišasja i vozleteša.
17 Vozskoči aki prug smesnik tvoj, aki akrida voschoďaščaja na ogradu v deň studenyj: solnce vzyde, i otlete, i ne poznasja mesto jeja: ljute im!
18 Vozdremašasja pastusi tvoi, car Assirijsk uspi silnyja tvoja, vozdvigošasja ljudije tvoi na gory, i ne bjaše prijemljuščago.
19 Nesť celby sokrušeniju tvojemu, razgoresja jazva tvoja: vsi slyšaščii vesť tvoju vospleščut rukami o tebe: poneže na kogo ne najde zloba tvoja vsegda?