Pesň pesnej

Slavjanskij tekst

1

1 Da lobžet ma ot lobzanij ust svoich: jako blaga sosca tvoja pače vina,
2 i voňa mira tvojego pače vsech aromat. Miro izlijanoje ima tvoje: sego radi otrokovicy vozljubiša ťja.
3 Privlekoša ťja: vsled tebe v voňu mira tvojego tečem. Vvede ma car v ložnicu svoju: vozradujemsja i vozveselimsja o tebe, vozljubim sosca tvoja pače vina: pravosť vozljubi ťja.
4 Černa jesm az i dobra, dščeri Ijerusalimskija, jakože selenija Kidarska, jakože zavesy Solomoni.
5 Ne zrite mene, jako az jesm očernena, jako opali ma solnce: synove matere mojeja svarjachusja o mne, položiša ma straža v vinogradech: vinograda mojego ne sochranich.
6 Vozvesti mi, jegože vozljubi duša moja, gde paseši? Gde počivaeši v poludne? Da ne kogda budu jako oblagajuščajasja nad stady drugov tvoich.
7 Ašče ne uvesi samuju tebe, dobraja v ženach, izydi ty v pjatach pastv i pasi kozlišča tvoja u kuščej pastyrskich.
8 Konem moim v kolesnicech faraonovych upodobich ťja, bližňaja moja.
9 Čto ukrašeny lanity tvoja jako gorlicy, vyja tvoja jako monisty?
10 Podobija zlata sotvorim ti s pestrotami srebra.
11 Dondeže (budet) car na vosklonenii svojem, nard moj dade voňu svoju.
12 Vjazanije stakti brat moj mne, posrede soscu mojeju vodvoritsja:
13 grezn kiprov brat moj mne v vinogradech Jengaddovych.
14 Se, jesi dobra, iskrenňaja moja, se, jesi dobra: oči tvoi golubine.
15 Se, jesi dobr, brat moj, i ješče krasen: odr naš so osenenijem,
16 prekladi domu našego kedrovii, dski našja kiparisnyja.

2

1 Az cvet polnyj i krin udolnyj.
2 Jakože krin v ternii, tako iskrenňaja moja posrede dščerej.
3 Jako jabloň posrede dreves lesnych, tako brat moj posrede synov: pod seň jego voschotech i sedoch, i plod jego sladok v gortani mojem.
4 Vvedite ma v dom vina, včinite ko mne ljubov:
5 utverdite ma v mirech, položite ma vo jablocech: jako ujazvlena (esm) ljuboviju az.
6 Šujca jego pod glavoju mojeju, i desnica jego oymet ma.
7 Zakljach vas, dščeri Ijerusalimli, v silach i krepostech sela: ašče vozstavite i vozbudite ljubov, dondeže voschoščet.
8 Glas brata mojego: se, toj idet, skača na gory i preskača na cholmy.
9 Podoben jesť brat moj serne ili mladu jeleňu na gorach vefilskich. Se, sej stoit za stenoju našeju, progljadajaj okoncami, prinicajaj skvoze mreži.
10 Otveščaet brat moj i glagolet mne: vostani, priidi, bližňaja moja, dobraja moja, golubice moja.
11 Jako se, zima prejde, dožď otide, otide sebe:
12 cveti javišasja na zemli, vrema obrezanija prispe, glas gorlicy slyšan v zemli našej:
13 smokv iznese cvet svoj, vinogradi zrejušče daša voňu. Vostani, priidi, bližňaja moja, dobraja moja, golubice moja, i priidi.
14 Ty, golubice moja, v pokrove kamenne, bliz predstenija: javi mi zrak tvoj, i uslyšan sotvori mi glas tvoj: jako glas tvoj sladok, i obraz tvoj krasen.
15 Imite nam lisy malyja, gubjaščyja vinogrady: i vinogradi naši sozrevajut.
16 Brat moj mne, i az jemu, pasyj v krinach,
17 dondeže dchnet deň, i dvignutsja seni. Obratisja, upodobisja ty, brate moj, serne ili mladu jeleňu na gorach judolij.

3

1 Na loži mojem v noščech iskach, jegože vozljubi duša moja, iskach jego, i ne obretoch jego: vozzvach jego, i ne posluša mene.
2 Vostanu ubo i obydu vo grade i na toržiščich i na stognach, i poišču, jegože vozljubi duša moja. Poiskach jego, i ne obretoch jego: zvach jego, i ne posluša mene.
3 Obretoša ma streguščii, obchoďašče vo grade: videste li, jegože vozljubi duša moja?
4 Jako malo jegda preidoch ot nich, dondeže obretoch, jegože vozljubi duša moja: uderžach jego, i ne ostavich jego, dondeže vvedoch jego v dom matere mojeja i v čertog začenšija ma.
5 Zakljach vas, dščeri Ijerusalimskija, v silach i v krepostech selnych: ašče podvižete i vozdvižete ljubov, dondeže ašče voschoščet.
6 Kto sija voschoďaščaja ot pustyni, jako steblo dyma kaďaščeje smirnu i livan, ot vsech blagovonij mirovarca?
7 Se, odr Solomoň, šesťdesjat silnych okrest jego ot silnych Izrailevych,
8 vsi imušče oružija, naučeni na braň: muž, oružije jego na bedre jego ot užasa v noščech.
9 Odr sotvori sebe car Solomon ot dreves Livanskich.
10 Stolpy jego sotvori srebrjany i vosklonenije jego zlato: voschod jego bagrjan, vnutr jego kamenije postlano, ljubov ot dščerej Ijerusalimskich.
11 Dščeri Sioni, izydite i vidite v cari Solomone v vence, imže venča jego mati jego v deň obručenija jego i v deň veselija serdca jego.

4

1 Se, jesi dobra, bližňaja moja, se, jesi dobra: oči tvoi golubine, krome zamolčanija tvojego: vlasi tvoi jako stada kozic, jaže otkryšasja ot Galaada.
2 Zuby tvoi jako stada ostriženych, jaže izydoša iz kupeli, vsja dvojeplodny, i neroďaščija nesť v nich.
3 Jako verv červlena ustne tvoi, i beseda tvoja krasna: jako obroščenije šipka lanity tvoja, krome zamolčanija tvojego.
4 Jako stolp Davidov vyja tvoja, sozdan v Falpiofe: tysjašča ščitov visit na nem, vsja strely silnych.
5 Dva sosca tvoja jako dva mlada bliznca serny, pasomaja vo krinach,
6 dondeže dchnet deň, i podvignutsja seni. Pojdu sebe k gore smirnej i k cholmu livansku.
7 Vsja dobra jesi, bližňaja moja, i poroka nesť v tebe.
8 Grjadi ot Livana, nevesto, grjadi ot Livana: priidi i prejdi iz načala Very, ot glavy Sanira i Ajermona, ot ograd lvovych, ot gor pardaleov.
9 Serdce naše privlekla jesi, sestro moja nevesto, serdce naše privlekla jesi jedinym ot očiju tvojeju, jedinym monistom vyi tvojeja.
10 Čto udobresta sosca tvoja, sestro moja nevesto? Čto udobresta sosca tvoja pače vina, i voňa riz tvoich pače vsech aromat?
11 Sot iskapajut ustne tvoi, nevesto, med i mleko pod jazykom tvoim, i blagovonije riz tvoich jako blagouchanije Livana.
12 Vertograd zaključen sestra moja nevesta, vertograd zaključen, istočnik zapečatlen.
13 Letorasli tvoja sad šipkov s plodom jabločnym, kipri s nardami,
14 nard i šafran, trosť i kinnamon so vsemi drevami livanskimi, smirna, aloj so vsemi pervymi mirami,
15 istočnik vertograda, i klaďaz vody živy i istekajuščija ot Livana.
16 Vostani, severe, i grjadi, juže, i povej vo vertograde mojem, i da potekut aromaty moi.

5

1 Da snidet brat moi v vertograd svoj i da jast plod ovoščij svoich. Vnidoch v vertograd moj, sestro moja nevesto: oymach smirnu moju so aromatami moimi, jadoch chleb moj s medom moim, pich vino moje s mlekom moim. Jadite, bližnii, i pijte i upijtesja, bratija.
2 Az splju, a serdce moje bdit: glas brata mojego udarjaet v dveri: otverzi mi, sestro moja, bližňaja moja, golubice moja, soveršennaja moja: jako glava moja napolnisja rosy, i vlasi moi kapel noščnych.
3 Sovlekochsja rizy mojeja, kako oblekusja v ňu? Umych noze moi, kako oskverňu ich?
4 Brat moj posla ruku svoju skvoze skvažňu, i črevo moje vostrepeta ot nego.
5 Vostach az otversti bratu mojemu: ruce moi iskapaša smirnu, persty moi smirny polny na rukach zaključenija.
6 Otverzoch az bratu mojemu: brat moj prejde. Duša moja izyde v slovo jego: vzyskach jego, i ne obretoch jego: zvach jego, i ne posluša mene.
7 Obretoša ma stražije obchoďaščii vo grade: biša ma, jazviša ma, vzjaša verchňuju rizu ot mene stražije stennii.
8 Zakljach vy, dščeri Ijerusalimskija, v silach i v krepostech selnych: ašče obrjaščete brata mojego, vozvestite jemu, jako ujazvlena ljuboviju az jesm.
9 Čto brat tvoj pače brata, dobraja v ženach? Čto brat tvoj ot brata, jako tako zakljala jesi nas?
10 Brat moj bel i čermen, izbran ot tem:
11 glava jego zlato izbranno, vlasy jego kudrjavy, černy jako vran:
12 oči jego jako golubicy na ispolneniich vod, izmoveni vo mlece, seďaščyja v napolneniich (vod):
13 lanity jego aki fialy aromat, prozjabajuščyja blagovonije: ustne jego kriny, kapljuščii smirnu polnu:
14 ruce jego obtočeny zlaty, napolneny farsisa: črevo jego sosud slonovyj na kameni sapfirove:
15 lysta jego stolpi marmorovy, osnovani na stepenech zlatych: vid jego jako Livan, izbran jako kedrove:
16 gortaň jego sladosť, i ves želanije: sej brat moj i sej bližnij moj, dščeri Ijerusalimli.
17 Kamo otide brat tvoj, dobraja v ženach? Kamo uklonisja brat tvoj? I vzyščem jego s toboju.

6

1 Brat moj snide v vertograd svoj, v mesta aromat, pastviti v vertogradech i sobirati kriny.
2 Az bratu mojemu i brat moj mne, pasyj v krinech.
3 Dobra jesi, bližňaja moja, jako blagovolenije, krasna jako Ijerusalim, užas jako včinenny.
4 Otvrati oči tvoi ot mene, jako tii voskriliša ma: vlasi tvoi, jako stada koz, jaže vzydoša ot Galaada:
5 zuby tvoi, jako stada ostriženych, jaže vzydoša ot kupeli, vsja blizňata roďaščyja, i bezčadnyja nesť v nich: jako verv červlena ustne tvoi, i beseda tvoja krasna:
6 jako obroščenije šipka lanity tvoja, krome zamolčanija tvojego.
7 Šesťdesjat suť caric i osmdesjat naložnic, i junot, imže nesť čisla:
8 jedina jesť golubica moja, soveršennaja moja: jedina jesť materi svojej, izbranna jesť rodivšej ju: videša ju dščeri i ublažiša ju, caricy i naložnicy, i voschvališa ju.
9 Kto sija pronicajuščaja aki utro, dobra jako luna, izbranna jako solnce, užas jako včinenny?
10 V vertograd orechov snidoch videti v plodech potoka, videti, ašče procvete vinograd i vozrastoša šipki.
11 Tamo dam sosca moja tebe: ne razume duša moja, položi ma na kolesnice Aminadavli.
12 Obratisja, obratisja, sulamitino, obratisja, obratisja, i uzrim v tebe.

7

1 Čto uvidite u Sulamitiny? Prichoďaščaja jako liki polkov, čto ukrasišasja stopy tvoja vo obutiich tvoich, dšči Nadavlja? Činy bedru tvojeju podobni userjazem, delu ruk chudožnika:
2 pup tvoj čaša istočena, ne lišaemaja msta: črevo tvoje jako stog pšenicy, ogražden v krinach:
3 dva sosca tvoja, jako dva mlada bliznecy serny:
4 vyja tvoja jako stolp slonovyj: oči tvoi jako jezera vo Jesevone, vo vratach dščerej mnogich: nos tvoj jako stolp Livanskij, smatrjajaj lice Damaska:
5 glava tvoja na tebe jako Karmil (gora), i zapletenije glavy tvojeja jako bagrjanica, car uvjazan v preristaniich.
6 Čto ukrasilasja jesi, i čto usladilasja jesi, ljuby, vo sladostech tvoich?
7 Sije veličestvo tvoje: upodobilasja jesi finiku, i sosca tvoja greznom.
8 Rekoch: vzydu na finik, uderžu vysotu jego: i budut soscy tvoi jako greznove vinograda, i voňa nozdrej tvoich jako jabloka:
9 i gortaň tvoj jako vino blago, choďaščeje bratu mojemu v pravosť, dovolno ustnam moim i zubom.
10 Az bratu mojemu, i ko mne obraščenije jego.
11 Priidi, brate moj, i vzydem na selo, vodvorimsja v selech:
12 uranim v vinogrady, uvidim ašče procvete vinograd, procvetoša li ovoščije, procvetoša li jabloka? Tamo dam tebe sosca moja.
13 Mandragory daša voňu, i pri dverech našich vsi plody novii: do vetchich, brate moj, sobljudoch ti.

8

1 Kto dast ťja, brate moj, ssušča soscy matere mojeja? Obretši ťja vne celuju ťja, i ktomu ne uničižat mene.
2 Pojmu ťja, vvedu ťja v dom matere mojeja i v ložnicu začenšija ma: tamo ma naučiši: napoju ťja ot vina s voňami strojenago, ot vody jablok moich.
3 Šujca jego pod glavoju mojeju, i desnica jego oymet ma.
4 Zakljach vas, dščeri Ijerusalimskija, v silach i v krepostech selnych: ašče podvižete i vozdvižete ljubov, dondeže ašče voschoščet.
5 Kto sija voschoďaščaja ubelena i utveržaema o brate svojem? Pod jabloneju vozbudich ťja: tamo rodi ťja mati tvoja, tamo pobole toboju roždšaja ťja.
6 Položi ma jako pečať na serdcy tvojem, jako pečať na myšce tvojej: zane krepka jako smerť ljuby, žestoka jako ad revnosť: krila jeja krila ogňa, (uglije ognenno) plamy jeja.
7 Voda mnoga ne možet ugasiti ljubve, i reki ne potopjat jeja. Ašče dast muž vse imenije svoje za ljubov, uničiženijem uničižat jego.
8 Sestra naša mala i soscu ne imať: čto sotvorim sestre našej v deň, v oňže ašče glagolatisja budet jej?
9 Ašče stena jesť, sogradim na nej zabrala srebrjana: i ašče dver jesť, napišem na nej dsku kedrovu.
10 Az stena, i soscy moi jako stolpi: az bech vo očiju ich aki obretajuščaja mir.
11 Vinograd bysť Solomonu vo Vejelamone: dade vinograd svoj streguščym: muž prineset v plode jego tysjašču srebrenik.
12 Vinograd moj predo mnoju: tysjašča Solomonu i dvesti streguščym plod jego.
13 Seďaj v vertogradech, i druzije vnemljuščii glasu tvojemu: glas tvoj vnuši mne.
14 Beži, brate moj, i upodobisja serne ili juncu jelenej, na gory aromatov.

{pokazať odnu glavu na stranice}