Psaltir

Slavjanskij tekst

Psalom 1

1 Blažen muž, iže ne ide na sovet nečestivych, i na puti grešnych ne sta, i na sedališči gubitelej ne sede:
2 no v zakone Gospodni volja jego, i v zakone Jego poučitsja deň i nošč.
3 I budet jako drevo nasaždenoje pri ischodiščich vod, ježe plod svoj dast vo vrema svoje, i list jego ne otpadet: i vsja, jelika ašče tvorit, uspejet.
4 Ne tako nečestivii, ne tako: no jako prach, jegože vozmetaet vetr ot lica zemli.
5 Sego radi ne voskresnut nečestivii na sud, niže grešnicy v sovet pravednych.
6 Jako vesť Gospoď puť pravednych, i puť nečestivych pogibnet.

Psalom 2

1 Vskuju šatašasja jazycy, i ljudije poučišasja tščetnym?
2 Predstaša carije zemstii, i kňazi sobrašasja vkupe na Gospoda i na Christa Jego.
3 Rastorgnem uzy ich i otveržem ot nas igo ich.
4 Živyj na nebesech posmejetsja im, i Gospoď porugaetsja im.
5 Togda vozglagolet k nim gnevom Svoim i jarostiju Svojeju smatet ja:
6 Az že postavlen jesm Car ot Nego nad Sionom, goroju svjatoju Jego,
7 vozveščajaj povelenije Gospodne. Gospoď reče ko Mne: Syn Moj jesi Ty, Az dnes rodich Ťja:
8 prosi ot Mene, i dam ti jazyki dostojanije Tvoje, i oderžanije Tvoje koncy zemli:
9 upaseši ja žezlom železnym, jako sosudy skudelniči sokrušiši ja.
10 I nyne, carije, razumejte, nakažitesja vsi suďaščii zemli.
11 Rabotajte Gospodevi so strachom, i radujtesja Jemu so trepetom.
12 Priimite nakazanije, da ne kogda prognevaetsja Gospoď, i pogibnete ot puti pravednago, jegda vozgoritsja vskore jarosť Jego: blaženi vsi nadejuščiisja Naň.

Psalom 3

1 Psalom Davidu, vnegda otbegaše ot lica Avessaloma syna svojego.
2 Gospodi, čto sja umnožiša stužajuščii mi? Mnozi vostajut na ma,
3 mnozi glagoljut duši mojej: nesť spasenija jemu v Boze jego.
4 Ty že, Gospodi, zastupnik moj jesi, slava moja, i voznosjaj glavu moju.
5 Glasom moim ko Gospodu vozzvach, i uslyša ma ot gory svjatyja Svojeja.
6 Az usnuch, i spach, vostach, jako Gospoď zastupit ma.
7 Ne ubojusja ot tem ljudij, okrest napadajuščich na ma.
8 Voskreseni, Gospodi, spasi ma, Bože moj: jako Ty porazil jesi vsja vraždujuščyja mi vsuje, zuby grešnikov sokrušil jesi.
9 Gospodne jesť spasenije, i na ljudech Tvoich blagoslovenije Tvoje.

Psalom 4

1 V konec, v pesnech, Psalom Davidu.
2 Vnegda prizvati mi, uslyša ma Bog pravdy mojeja: v skorbi rasprostranil ma jesi: uščedri ma i uslyši molitvu moju.
3 Synove čelovečestii, dokole ťjažkoserdii? Vskuju ljubite sujetu i iščete lži?
4 I uvedite, jako udivi Gospoď prepodobnago Svojego. Gospoď uslyšit ma, vnegda vozzvati mi k Nemu.
5 Gnevajtesja, i ne sogrešajte, jaže glagolete v serdcach vašich, na ložach vašich umilitesja:
6 požrite žertvu pravdy i upovajte na Gospoda.
7 Mnozi glagoljut: kto javit nam blagaja? Znamenasja na nas svet lica Tvojego, Gospodi.
8 Dal jesi veselije v serdcy mojem: ot ploda pšenicy, vina i jelea svojego umnožišasja:
9 v mire vkupe usnu i počiju, jako Ty, Gospodi, jedinago na upovanii vselil ma jesi.

Psalom 5

1 O nasledstvujuščem, Psalom Davidu.
2 Glagoly moja vnuši, Gospodi, razumej zvanije moje.
3 Vonmi glasu molenija mojego, Carju moj i Bože moj: jako k Tebe pomoljusja, Gospodi.
4 Zautra uslyši glas moj: zautra predstanu Ti, i uzriši ma:
5 jako Bog ne choťjaj bezzakonija Ty jesi: ne priselitsja k Tebe lukavnujaj,
6 niže prebudut bezzakonnicy pred očima Tvoima: voznenavidel jesi vsja delajuščyja bezzakonije,
7 pogubiši vsja glagoljuščyja lžu: muža krovej i lstiva gnušaetsja Gospoď.
8 Az že množestvom milosti Tvojeja vnidu v dom Tvoj, pokloňusja ko chramu svjatomu Tvojemu, v strase Tvojem.
9 Gospodi, nastavi ma pravdoju Tvojeju, vrag moich radi ispravi pred Toboju puť moj.
10 Jako nesť vo ustech ich istiny, serdce ich sujetno, grob otverst gortaň ich, jazyki svoimi lščachu.
11 Sudi im, Bože, da otpadut ot myslej svoich: po množestvu nečestija ich izrini ja, jako preogorčiša Ťja, Gospodi.
12 I da vozveseljatsja vsi upovajuščii na Ťja, vo vek vozradujutsja, i vselišisja v nich: i pochvaljatsja o Tebe ljubjaščii ima Tvoje.
13 Jako Ty blagosloviši pravednika, Gospodi, jako oružijem blagovolenija venčal jesi nas.

Psalom 6

1 V konec, v pesnech o osmem, psalom Davidu.
2 Gospodi, da ne jarostiju Tvojeju obličiši mene, niže gnevom Tvoim nakažeši mene.
3 Pomiluj ma, Gospodi, jako nemoščen jesm: izceli ma, Gospodi, jako smatošasja kosti moja,
4 i duša moja smatesja zelo: i Ty, Gospodi, dokole?
5 Obratisja, Gospodi, izbavi dušu moju, spasi ma radi milosti Tvojeja:
6 jako nesť v smerti pominajaj Tebe, vo ade že kto ispovestsja Tebe?
7 Utrudichsja vozdychanijem moim, izmyju na vsjaku nošč lože moje, slezami moimi postelju moju omoču.
8 Smatesja ot jarosti oko moje, obetšach vo vsech vrazech moich.
9 Otstupite ot mene, vsi delajuščii bezzakonije, jako uslyša Gospoď glas plača mojego,
10 uslyša Gospoď molenije moje, Gospoď molitvu moju prijat.
11 Da postyďatsja i smatutsja vsi vrazi moi, da vozvraťjatsja i ustyďatsja zelo vskore.

Psalom 7

1 Psalom Davidu, jegože vospet Gospodevi o slovesech Chusijevych, syna Ijemeniina.
2 Gospodi Bože moj, na Ťja upovach, spasi ma ot vsech goňaščich ma i izbavi ma:
3 da ne kogda pochitit jako lev dušu moju, ne sušču izbavljajušču, niže spasajušču.
4 Gospodi Bože moj, ašče sotvorich sije, ašče jesť nepravda v ruku mojeju,
5 ašče vozdach vozdajuščym mi zla, da otpadu ubo ot vrag moich tošč:
6 da poženet ubo vrag dušu moju, i da postignet, i poperet v zemlju život moj, i slavu moju v persť vselit.
7 Voskreseni, Gospodi, gnevom Tvoim, voznesisja v koncach vrag Tvoich, i vostani, Gospodi Bože moj, povelenijem, imže zapovedal jesi,
8 i sonm ljudij obydet Ťja: i o tom na vysotu obratisja.
9 Gospoď sudit ljudem: sudi mi, Gospodi, po pravde mojej i po nezlobe mojej na ma.
10 Da skončaetsja zloba grešnych, i ispraviši pravednago, ispytajaj serdca i utroby, Bože, pravedno.
11 Pomošč moja ot Boga, spasajuščago pravyja serdcem.
12 Bog suditel praveden i krepok, i dolgoterpeliv, i ne gnev navoďaj na vsjak deň.
13 Ašče ne obratitesja, oružije Svoje očistit, luk Svoj naprjaže, i ugotova i,
14 i v nem ugotova sosudy smertnyja, strely Svoja sgaraemym sodela.
15 Se, bole nepravdoju, začat bolezň i rodi bezzakonije:
16 rov izry i iskopa i, i padet v jamu, juže sodela.
17 Obratitsja bolezň jego na glavu jego, i na verch jego nepravda jego snidet.
18 Ispovemsja Gospodevi po pravde Jego i poju imeni Gospoda Vyšňago.

Psalom 8

1 V konec, o točilech, Psalom Davidu.
2 Gospodi Gospoď naš, jako čudno ima Tvoje po vsej zemli, jako vzjatsja velikolepije Tvoje prevyše nebes.
3 Iz ust mladenec i ssuščich soveršil jesi chvalu, vrag Tvoich radi, ježe razrušiti vraga i mestnika.
4 Jako uzrju nebesa, dela perst Tvoich, lunu i zvezdy, jaže Ty osnoval jesi:
5 čto jesť čelovek, jako pomniši jego? Ili syn čeloveč, jako poseščaeši jego?
6 Umalil jesi jego malym čim ot Angel, slavoju i čestiju venčal jesi jego:
7 i postavil jesi jego nad dely ruku Tvojeju, vsja pokoril jesi pod noze jego:
8 ovcy i voly vsja, ješče že i skoty polskija,
9 pticy nebesnyja i ryby morskija, prechoďaščyja stezi morskija.
10 Gospodi Gospoď naš, jako čudno ima Tvoje po vsej zemli.

Psalom 9

1 V konec, o tajnych syna, psalom Davidu.
2 Ispovemsja Tebe, Gospodi, vsem serdcem moim, povem vsja čudesa Tvoja.
3 Vozveseljusja i vozradujusja o Tebe, poju imeni Tvojemu, Vyšnij.
4 Vnegda vozvratitisja vragu mojemu vspjať, iznemogut i pogibnut ot lica Tvojego.
5 Jako sotvoril jesi sud moj i prju moju: sel jesi na prestole, suďaj pravdu.
6 Zapretil jesi jazykom, i pogibe nečestivyj: ima jego potrebil jesi v vek i v vek veka.
7 Vragu oskudeša oružija v konec, i grady razrušil jesi: pogibe pamať jego s šumom.
8 I Gospoď vo vek prebyvaet, ugotova na sud prestol Svoj:
9 i Toj suditi imať vselennej v pravdu, suditi imať ljudem v pravote.
10 I bysť Gospoď pribežišče ubogomu, pomoščnik vo blagovremeniich, v skorbech.
11 I da upovajut na Ťja znajuščii ima Tvoje, jako ne ostavil jesi vzyskajuščich Ťja, Gospodi.
12 Pojte Gospodevi, živuščemu v Sione, vozvestite vo jazycech načinanija Jego:
13 jako vzyskajaj krovi ich pomanu, ne zaby zvanija ubogich.
14 Pomiluj ma, Gospodi, vižď smirenije moje ot vrag moich, voznosjaj ma ot vrat smertnych:
15 jako da vozvešču vsja chvaly Tvoja vo vratech dščere Sioni: vozradujemsja o spasenii Tvojem.
16 Ugleboša jazycy v pagube, juže sotvoriša: v seti sej, juže skryša, uvjaze noga ich.
17 Znaem jesť Gospoď sudby tvorjaj: v delech ruku svojeju uvjaze grešnik.
18 Da vozvraťjatsja grešnicy vo ad, vsi jazycy zabyvajuščii Boga.
19 Jako ne do konca zabven budet niščij, terpenije ubogich ne pogibnet do konca.
20 Voskreseni, Gospodi, da ne krepitsja čelovek, da suďatsja jazycy pred Toboju.
21 Postavi, Gospodi, zakonopoložitelja nad nimi, da razumejut jazycy, jako čelovecy suť.
22 Vskuju, Gospodi, otstoja daleče, preziraeši vo blagovremeniich, v skorbech?
23 Vnegda gorditisja nečestivomu, vozgaraetsja niščij: uvjazajut v sovetech, jaže pomyšljajut.
24 Jako chvalim jesť grešnyj v pochotech duši svojeja, i obiďaj blagoslovim jesť.
25 Razdraži Gospoda grešnyj: po množestvu gneva svojego ne vzyščet: nesť Boga pred nim.
26 Oskverňajutsja putije jego na vsjako vrema: otemljutsja sudby Tvoja ot lica jego: vsemi vragi svoimi obladaet.
27 Reče bo v serdcy svojem: ne podvižusja ot roda v rod bez zla:
28 jegože kljatvy usta jego polna suť, i goresti i lsti: pod jazykom jego trud i bolezň.
29 Prisedit v lovitelstve s bogatymi v tajnych, ježe ubiti nepovinnago: oči jego na niščago priziraete.
30 Lovit v tajne jako lev vo ograde svojej, lovit ježe voschititi niščago, voschititi niščago, vnegda privlešči i v seti svojej.
31 Smirit jego: preklonitsja i padet, vnegda jemu obladati ubogimi.
32 Reče bo v serdcy svojem: zaby Bog, otvrati lice Svoje, da ne vidit do konca.
33 Voskreseni, Gospodi Bože moj, da voznesetsja ruka Tvoja, ne zabudi ubogich Tvoich do konca.
34 Česo radi progneva nečestivyj Boga? Reče bo v serdcy svojem: ne vzyščet.
35 Vidiši, jako Ty bolezň i jarosť smotrjaeši, da predan budet v ruce Tvoi: tebe ostavlen jesť niščij, siru Ty budi pomoščnik.
36 Sokruši myšcu grešnomu i lukavomu: vzyščetsja grech jego i ne obrjaščetsja.
37 Gospoď car vo vek i v vek veka: pogibnete, jazycy, ot zemli Jego.
38 Želanije ubogich uslyšal jesi, Gospodi, ugotovaniju serdca ich vňat ucho Tvoje.
39 Sudi siru i smirenu, da ne priložit ktomu veličatisja čelovek na zemli.

Psalom 10

1 V konec, psalom Davidu. Na Gospoda upovach, kako rečete duši mojej: previtaj po goram, jako ptica?
2 Jako se, grešnicy naljakoša luk, ugotovaša strely v tule, sostreljati vo mrace pravyja serdcem.
3 Zane jaže ty soveršil jesi, oni razrušiša: pravednik že čto sotvori?
4 Gospoď vo chrame svjatem Svojem. Gospoď, na nebesi prestol Jego: oči Jego na niščago priziraete, veždi Jego ispytaete syny čelovečeskija.
5 Gospoď ispytaet pravednago i nečestivago: ljubjaj že nepravdu nenavidit svoju dušu.
6 Odoždit na grešniki seti: ogň i župel, i duch buren časť čaši ich.
7 Jako praveden Gospoď i pravdy vozljubi: pravoty vide lice Jego.

Psalom 11

1 V konec, o osmej, psalom Davidu.
2 Spsi ma, Gospodi, jako oskude prepodobnyj: jako umališasja istiny ot synov čelovečeskich.
3 Sujetnaja glagola kijždo ko iskrennemu svojemu: ustne lstivyja v serdcy, i v serdcy glagolaša zlaja.
4 Potrebit Gospoď vsja ustny lstivyja, jazyk velerečivyj,
5 rekšyja: jazyk naš vozveličim, ustny naša pri nas suť: kto nam gospoď jesť?
6 Strasti radi niščich i vozdychanija ubogich nyne voskresnu, glagolet Gospoď: položusja vo spasenije, ne obiňusja o nem.
7 Slovesa Gospodňa slovesa čista, srebro razžženo, iskušeno zemli, očiščeno sedmericeju.
8 Ty, Gospodi, sochraniši ny i sobljudeši ny ot roda sego i vo vek.
9 Okrest nečestivii choďat: po vysote tvojej umnožil jesi syny čelovečeskija.

Psalom 12

1 V konec, psalom Davidu.
2 Dokole, Gospodi, zabudeši ma do konca? Dokole otvraščaeši lice Tvoje ot mene?
3 Dokole položu sovety v duši mojej, bolezni v serdcy mojem deň i nošč? Dokole voznesetsja vrag moj na ma?
4 Prizri, uslyši ma, Gospodi Bože moj: prosveti oči moi, da ne kogda usnu v smerť:
5 da ne kogda rečet vrag moj: ukrepichsja na nego.
6 Stužajuščii mi vozradujutsja, ašče podvižusja.
7 Az že na milosť Tvoju upovach: vozradujetsja serdce moje o spasenii Tvojem: vospoju Gospodevi blagodejavšemu mne i poju imeni Gospoda Vyšňago.

Psalom 13

1 Reče bezumen v serdcy svojem: nesť Bog. Rastleša i omerzišasja v načinaniich: nesť tvorjaj blagostyňu.
2 Gospoď s nebese priniče na syny čelovečeskija, videti, ašče jesť razumevajaj, ili vzyskajaj Boga.
3 Vsi uklonišasja, vkupe neključimi byša: nesť tvorjaj blagostyňu, nesť do jedinago.
4 Ni li urazumejut vsi delajuščii bezzakonije, snedajuščii ljudi moja v sneď chleba? Gospoda ne prizvaša.
5 Tamo ubojašasja stracha, ideže ne be strach: jako Gospoď v rode pravednych.
6 Sovet niščago posramiste: Gospoď že upovanije jego jesť.
7 Kto dast ot Siona spasenije Izrailevo?
8 Vnegda vozvratit Gospoď plenenije ljudij Svoich, vozradujetsja Iakov, i vozveselitsja Izrail.

Psalom 14

1 Gospodi, kto obitaet v žilišči Tvojem? Ili kto vselitsja vo svjatuju goru Tvoju?
2 Choďaj neporočen i delajaj pravdu, glagoljaj istinu v serdcy svojem:
3 iže ne ulsti jazykom svoim i ne sotvori iskrennemu svojemu zla, i ponošenija ne prijat na bližnija svoja:
4 uničižen jesť pred nim lukavnujaj, bojaščyjažesja Gospoda slavit: klenyjsja iskrennemu svojemu i ne otmetajasja:
5 srebra svojego ne dade v lichvu i mzdy na nepovinnych ne prijat. Tvorjaj sija ne podvižitsja vo vek.

Psalom 15

1 Sochrani ma, Gospodi, jako na Ťja upovach.
2 Rech Gospodevi: Gospoď moj jesi Ty, jako blagich moich ne trebuješi.
3 Svjatym, iže suť na zemli jego, udivi Gospoď vsja chotenija Svoja v nich.
4 Umnožišasja nemošči ich, po sich uskoriša: ne soberu sobory ich ot krovej, ni pomanu že imen ich ustnama moima.
5 Gospoď časť dostojanija mojego i čaši mojeja: Ty jesi ustrojajaj dostojanije moje mne.
6 Užja napadoša mi v deržavnych moich: ibo dostojanije moje deržavno jesť mne.
7 Blagoslovlju Gospoda vrazumivšago ma: ješče že i do nošči nakazaša ma utroby moja.
8 Predzrech Gospoda predo mnoju vynu, jako odesnuju mene jesť, da ne podvižusja.
9 Sego radi vozveselisja serdce moje, i vozradovasja jazyk moj: ješče že i ploť moja vselitsja na upovanii.
10 Jako ne ostaviši dušu moju vo ade, niže dasi prepodobnomu Tvojemu videti istlenija.
11 Skazal mi jesi puti života: ispolniši ma veselija s licem Tvoim: krasota v desnice Tvojej v konec.

Psalom 16

1 Molitva Davidu. Uslyši, Gospodi, pravdu moju, vonmi moleniju mojemu, vnuši molitvu moju ne vo ustnach lstivych.
2 Ot lica Tvojego sudba moja izydet: oči moi da vidita pravoty.
3 Iskusil jesi serdce moje, posetil jesi noščiju: iskusil ma jesi, i ne obretesja vo mne nepravda.
4 Jako da ne vozglagoljut usta moja del čelovečeskich, za slovesa usten Tvoich az sochranich puti žestoki.
5 Soverši stopy moja vo stezjach Tvoich, da ne podvižutsja stopy moja.
6 Az vozzvach, jako uslyšal ma jesi, Bože: prikloni ucho Tvoje mne i uslyši glagoly moja.
7 Udivi milosti Tvoja, spasajaj upovajuščyja na Ťja ot protivjaščichsja desnice Tvojej:
8 sochrani ma, Gospodi, jako zenicu oka: v krove krilu Tvojeju pokryeši ma
9 ot lica nečestivych ostrastšich ma: vrazi moi dušu moju oderžaša
10 tuk svoj zatvoriša, usta ich glagolaša gordyňu.
11 Izgoňaščii ma nyne obydoša ma, oči svoi vozložiša ukloniti na zemlju.
12 Objaša ma jako lev gotov na lov i jako skimen obitajaj v tajnych.
13 Voskreseni, Gospodi, predvari ja i zapni im: izbavi dušu moju ot nečestivago, oružije Tvoje
14 ot vrag ruki Tvojeja, Gospodi, ot malych ot zemli: razdeli ja v živote ich, i sokrovennych Tvoich ispolnisja črevo ich: nasytišasja synov, i ostaviša ostanki mladencem svoim.
15 Az že pravdoju javljusja licu Tvojemu, nasyščusja, vnegda javitimisja slave Tvojej.

Psalom 17

1 V konec, otroku Gospodňu Davidu, jaže glagola Gospodevi slovesa pesni seja, v deň, v oňže izbavi jego Gospoď ot ruki vsech vrag jego i iz ruki Sauli: i reče:
2 vozljublju Ťja, Gospodi, kreposte moja:
3 Gospoď utverždenije moje, i pribežišče moje, i Izbavitel moj, Bog moj, Pomoščnik moj, i upovaju na Nego: Zaščititel moj, i rog spasenija mojego, i Zastupnik moj.
4 Chvalja prizovu Gospoda i ot vrag moich spasusja.
5 Oderžaša ma bolezni smertnyja, i potocy bezzakonija smatoša ma:
6 bolezni adovy obydoša ma, predvariša ma seti smertnyja.
7 I vnegda skorbeti mi, prizvach Gospoda i k Bogu mojemu vozzvach: uslyša ot chrama svjatago Svojego glas moj, i vopl moj pred Nim vnidet vo ušy Jego.
8 I podvižesja i trepetna bysť zemlja, i osnovanija gor smatošasja i podvigošasja, jako prognevasja na ňa Bog.
9 Vzyde dym gnevom Jego, i ogň ot lica Jego vosplamenitsja: uglije vozgoresja ot Nego.
10 I prikloni nebesa i snide, i mrak pod nogama Jego.
11 I vzyde na Cheruvimy i lete, lete na krilu vetreňu.
12 I položi tmu zakrov Svoj: okrest Jego selenije Jego: temna voda vo oblacech vozdušnych.
13 Ot oblistanija pred Nim oblacy proidoša, grad i uglije ognennoje.
14 I vozgreme s nebese Gospoď, i Vyšnij dade glas Svoj.
15 Nizposla strely i razgna ja, i molnii umnoži i smate ja.
16 I javišasja istočnicy vodnii, i otkryšasja osnovanija vselennyja ot zapreščenija Tvojego, Gospodi, ot dochnovenija ducha gneva Tvojego.
17 Nizposla s vysoty i prijat ma, vosprijat ma ot vod mnogich.
18 Izbavit ma ot vragov moich silnych i ot nenaviďaščich ma: jako utverdišasja pače mene.
19 Predvariša ma v deň ozloblenija mojego: i bysť Gospoď utverždenije moje.
20 I izvede ma na širotu: izbavit ma, jako voschote ma.
21 I vozdast mi Gospoď po pravde mojej, i po čistote ruku mojeju vozdast mi,
22 jako sochranich puti Gospodni i ne nečestvovach ot Boga mojego.
23 Jako vsja sudby Jego predo mnoju, i opravdanija Jego ne otstupiša ot mene.
24 I budu neporočen s Nim i sochraňusja ot bezzakonija mojego.
25 I vozdast mi Gospoď po pravde mojej i po čistote ruku mojeju pred očima Jego.
26 S prepodobnym prepodobn budeši, i s mužem nepovinnym nepovinen budeši,
27 i so izbrannym izbran budeši, i so stroptivym razvratišisja.
28 Jako Ty ljudi smirennyja spaseši i oči gordych smiriši.
29 Jako Ty prosvetiši svetilnik moj, Gospodi: Bože moj, prosvetiši tmu moju.
30 Jako Toboju izbavljusja ot iskušenija, i Bogom moim prejdu stenu.
31 Bog moj, neporočen puť Jego: slovesa Gospodňa razžžena. Zaščititel jesť vsech upovajuščich na Nego.
32 Jako kto Bog, razve Gospoda? Ili kto Bog, razve Boga našego?
33 Bog prepojasujaj ma siloju, i položi neporočen puť moj:
34 soveršajaj noze moi jako jeleni, i na vysokich postavljajaj ma:
35 naučajaj ruce moi na braň, i položil jesi luk meďan myšca moja:
36 i dal mi jesi zaščiščenije spasenija, i desnica Tvoja vosprijat ma: i nakazanije Tvoje ispravit ma v konec, i nakazanije Tvoje to ma naučit.
37 Uširil jesi stopy moja podo mnoju, i ne iznemogoste plesne moi.
38 Poženu vragi moja, i postignu ja, i ne vozvraščusja, dondeže skončajutsja:
39 oskorblju ich, i ne vozmogut stati, padut pod nogama moima.
40 I prepojasal ma jesi siloju na braň, spjal jesi vsja vostajuščyja na ma pod ma.
41 I vragov moich dal mi jesi chrebet i nenaviďaščyja ma potrebil jesi.
42 Vozzvaša, i ne be spasajaj: ko Gospodu, i ne uslyša ich.
43 I istňu ja jako prach pred licem vetra, jako brenije putij poglaždu ja.
44 Izbaviši ma ot prerekanija ljudij: postaviši ma vo glavu jazykov: ljudije, ichže ne vedech, rabotaša mi,
45 v sluch ucha poslušaša ma. Synove čuždii solgaša mi,
46 synove čuždii obetšaša i ochromoša ot stez svoich.
47 Živ Gospoď, i blagosloven Bog, i da voznesetsja Bog spasenija mojego,
48 Bog dajaj otmščenije mne i pokorivyj ljudi pod ma,
49 izbavitel moj ot vrag moich gnevlivych: ot vostajuščich na ma vozneseši ma, ot muža nepravedna izbaviši ma.
50 Sego radi ispovemsja Tebe vo jazycech, Gospodi, i imeni Tvojemu poju:
51 veličajaj spasenija careva i tvorjaj milosť christu Svojemu Davidu i semeni jego do veka.

Psalom 18

1 V konec, psalom Davidu.
2 Nebesa povedajut slavu Božiju, tvorenije že ruku Jego vozveščaet tverď.
3 Deň dni otrygaet glagol, i nošč nošči vozveščaet razum.
4 Ne suť reči, niže slovesa, ichže ne slyšatsja glasi ich.
5 Vo vsju zemlju izyde veščanije ich, i v koncy vselennyja glagoly ich: v solnce položi selenije svoje:
6 i toj jako ženich ischoďaj ot čertoga svojego, vozradujetsja jako ispolin tešči puť.
7 Ot kraja nebese ischod jego, i sretenije jego do kraja nebese: i nesť, iže ukryetsja teploty jego.
8 Zakon Gospodeň neporočen, obraščajaj dušy: svidetelstvo Gospodne verno, umudrjajuščeje mladency.
9 Opravdanija Gospodňa prava, veseljaščaja serdce: zapoveď Gospodňa svetla, prosveščajuščaja oči.
10 Strach Gospodeň čist, prebyvajaj v vek veka: sudby Gospodni istinny, opravdanny vkupe,
11 voždelenny pače zlata i kamene čestna mnoga, i slaždšja pače meda i sota.
12 Ibo rab Tvoj chranit ja: vnegda sochraniti ja, vozdajanije mnogo.
13 Grechopadenija kto razumejet? Ot tajnych moich očesti ma,
14 i ot čuždich poščadi raba Tvojego: ašče ne obladajut mnoju, togda neporočen budu, i očiščusja ot grecha velika.
15 I budut vo blagovolenije slovesa ust moich, i poučenije serdca mojego pred Toboju vynu, Gospodi, pomoščniče moj i Izbavitelju moj.

Psalom 19

1 V konec, psalom Davidu.
2 Uslyšit ťja Gospoď v deň pečali, zaščitit ťja ima Boga Iakovlja.
3 Poslet ti pomošč ot Svjatago, i ot Siona zastupit ťja.
4 Pomanet vsjaku žertvu tvoju, i vsesožženije tvoje tučno budi.
5 Dast ti Gospoď po serdcu tvojemu, i ves sovet tvoj ispolnit.
6 Vozradujemsja o spasenii tvojem, i vo ima Gospoda Boga našego vozveličimsja: ispolnit Gospoď vsja prošenija tvoja.
7 Nyne poznach, jako spase Gospoď Christa Svojego: uslyšit jego s nebese svjatago Svojego: v silach spasenije desnicy jego.
8 Sii na kolesnicach, i sii na konech: my že vo ima Gospoda Boga našego prizovem.
9 Tii spjati byša i padoša: my že vostachom i ispravichomsja.
10 Gospodi, spasi carja, i uslyši ny, v oňže ašče deň prizovem Ťja.

Psalom 20

1 Psalom Davidu.
2 Gospodi, siloju Tvojeju vozveselitsja car, i o spasenii Tvojem vozradujetsja zelo.
3 Želanije serdca jego dal jesi jemu, i chotenija ustnu jego nesi lišil jego.
4 Jako predvaril jesi jego blagoslovenijem blagostynnym, položil jesi na glave jego venec ot kamene čestna.
5 Života prosil jesť u Tebe, i dal jesi jemu dolgotu dnij vo vek veka.
6 Velija slava jego spasenijem Tvoim: slavu i velelepije vozložiši na nego.
7 Jako dasi jemu blagoslovenije vo vek veka: vozveseliši jego radostiju s licem Tvoim.
8 Jako car upovaet na Gospoda, i milostiju Vyšňago ne podvižitsja.
9 Da obrjaščetsja ruka Tvoja vsem vragom Tvoim, desnica Tvoja da obrjaščet vsja nenaviďaščyja Tebe.
10 Jako položiši ich jako pešč ognennuju vo vrema lica Tvojego: Gospoď gnevom Svoim smatet ja, i snesť ich ogň.
11 Plod ich ot zemli pogubiši, i sema ich ot synov čelovečeskich.
12 Jako ukloniša na Ťja zlaja, pomysliša sovety, ichže ne vozmogut sostaviti.
13 Jako položiši ja chrebet: vo izbytcech Tvoich ugotoviši lice ich.
14 Voznesisja, Gospodi, siloju Tvojeju: vospojem i pojem sily Tvoja.

Psalom 21

1 V konec, o zastuplenii utrennem, psalom Davidu.
2 Bože, Bože moj, vonmi mi, vskuju ostavil ma jesi? Daleče ot spasenija mojego slovesa grechopadenij moich.
3 Bože moj, vozzovu vo dni, i ne uslyšiši, i v nošči, i ne v bezumije mne.
4 Ty že vo Svjatem živeši, chvalo Izraileva.
5 Na Ťja upovaša otcy naši: upovaša, i izbavil jesi ja:
6 k Tebe vozzvaša, i spasošasja: na Ťja upovaša, i ne postydešasja.
7 Az že jesm červ, a ne čelovek, ponošenije čelovekov i uničiženije ljudij.
8 Vsi viďaščii ma porugašamisja, glagolaša ustnami, pokivaša glavoju:
9 upova na Gospoda, da izbavit jego, da spaset jego, jako choščet jego.
10 Jako Ty jesi istorgij ma iz čreva, upovanije moje ot soscu matere mojeja.
11 K Tebe priveržen jesm ot ložesn, ot čreva matere mojeja Bog moj jesi Ty.
12 Da ne otstupiši ot mene, jako skorb bliz, jako nesť pomogajaj mi.
13 Obydoša ma telcy mnozi, juncy tučnii oderžaša ma:
14 otverzoša na ma usta svoja, jako lev voschiščajaj i rykajaj.
15 Jako voda izlijachsja, i razsypašasja vsja kosti moja: bysť serdce moje jako vosk tajaj posrede čreva mojego.
16 Izsše jako skudel kreposť moja, i jazyk moj prilpe gortani mojemu, i v persť smerti svel ma jesi.
17 Jako obydoša ma psi mnozi, sonm lukavych oderžaša ma: iskopaša ruce moi i noze moi.
18 Izčetoša vsja kosti moja: tii že smotriša i prezreša ma.
19 Razdeliša rizy moja sebe, i o odeždi mojej metaša žrebij.
20 Ty že, Gospodi, ne udali pomošč tvoju ot mene: na zastuplenije moje vonmi.
21 Izbavi ot oružija dušu moju, i iz ruki pesii jedinorodnuju moju.
22 Spasi ma ot ust lvovych, i ot rog jedinorož smirenije moje.
23 Povem ima Tvoje bratii mojej, posrede cerkve vospoju Ťja.
24 Bojaščiisja Gospoda, voschvalite Jego, vse sema Iakovle, proslavite Jego, da uboitsja že ot Nego vse sema Izrailevo:
25 jako ne uničiži, niže negodova molitvy niščago, niže otvrati lice Svoje ot mene, i jegda vozzvach k Nemu, uslyša ma.
26 Ot Tebe pochvala moja, v cerkvi velicej ispovemsja Tebe: molitvy moja vozdam pred bojaščimisja Jego.
27 Jaďat ubozii, i nasyťjatsja, i voschvaljat Gospoda vzyskajuščii Jego: živa budut serdca ich v vek veka.
28 Pomanutsja i obraťjatsja ko Gospodu vsi koncy zemli, i pokloňatsja pred Nim vsja otečestvija jazyk:
29 jako Gospodne jesť carstvije, i Toj obladaet jazyki.
30 Jadoša i poklonišasja vsi tučnii zemli: pred Nim pripadut vsi nizchoďaščii v zemlju: i duša moja tomu živet.
31 I sema moje porabotaet Jemu: vozvestit Gospodevi rod grjaduščij:
32 i vozvesťjat pravdu Jego ljudem roždšymsja, jaže sotvori Gospoď.

Psalom 22

1 Gospoď paset ma, i ničtože ma lišit.
2 Na meste zlačne, tamo vseli ma, na vode pokojne vospita ma.
3 Dušu moju obrati, nastavi ma na stezi pravdy, imene radi Svojego.
4 Ašče bo i pojdu posrede seni smertnyja, ne ubojusja zla, jako Ty so mnoju jesi: žezl Tvoj i palica Tvoja, ta ma utešista.
5 Ugotoval jesi predo mnoju trapezu soprotiv stužajuščym mne: umastil jesi jeleom glavu moju, i čaša tvoja upojavajušči ma, jako deržavna.
6 I milosť Tvoja poženet ma vsja dni života mojego, i ježe vselitimisja v dom Gospodeň v dolgotu dnij.

Psalom 23

1 Gospodňa zemlja, i ispolnenije jeja, vselennaja i vsi živuščii na nej.
2 Toj na morjach osnoval ju jesť i na rekach ugotoval ju jesť.
3 Kto vzydet na goru Gospodňu? Ili kto stanet na meste svjatem Jego?
4 Nepovinen rukama i čist serdcem, iže ne prijat vsuje dušu svoju i ne kljatsja lestiju iskrennemu svojemu:
5 sej priimet blagoslovenije ot Gospoda i milostyňu ot Boga Spasa svojego.
6 Sej rod iščuščich Gospoda, iščuščich lice Boga Iakovlja.
7 Vozmite vrata kňazi vaša, i vozmitesja vrata večnaja: i vnidet Car slavy.
8 Kto jesť sej Car slavy? Gospoď krepok i silen, Gospoď silen v brani.
9 Vozmite vrata kňazi vaša, i vozmitesja vrata večnaja: i vnidet Car slavy.
10 Kto jesť sej Car slavy? Gospoď sil, Toj jesť car slavy.

Psalom 24

1 K Tebe, Gospodi, vozdvigoch dušu moju, Bože moj, na Ťja upovach, da ne postyžusja vo vek, niže da posmejutmisja vrazi moi:
2 ibo vsi terpjaščii Ťja ne postyďatsja.
3 Da postyďatsja bezzakonnujuščii votšče.
4 Puti Tvoja, Gospodi, skaži mi i stezjam Tvoim nauči ma.
5 Nastavi ma na istinu Tvoju i nauči ma: jako Ty jesi Bog spas moj, i Tebe terpech ves deň.
6 Pomani ščedroty Tvoja, Gospodi, i milosti Tvoja, jako ot veka suť.
7 Grech junosti mojeja i nevedenija mojego ne pomani: po milosti Tvojej pomani ma Ty, radi blagosti Tvojeja, Gospodi.
8 Blag i prav Gospoď, sego radi zakonopoložit sogrešajuščym na puti.
9 Nastavit krotkija na sud, naučit krotkija putem Svoim.
10 Vsi putije Gospodni milosť i istina, vzyskajuščym zaveta Jego i svidenija Jego.
11 Radi imene Tvojego, Gospodi, i očesti grech moj, mnog bo jesť.
12 Kto jesť čelovek bojajsja Gospoda? Zakonopoložit jemu na puti, jegože izvoli.
13 Duša jego vo blagich vodvoritsja, i sema jego nasledit zemlju.
14 Deržava Gospoď bojaščichsja Jego, i zavet Jego javit im.
15 Oči moi vynu ko Gospodu, jako Toj istorgnet ot seti noze moi.
16 Prizri na ma i pomiluj ma, jako jedinorod i nišč jesm az.
17 Skorbi serdca mojego umnožišasja, ot nužd moich izvedi ma.
18 Vižď smirenije moje i trud moj, i ostavi vsja grechi moja.
19 Vižď vragi moja, jako umnožišasja, i nenavidenijem nepravednym voznenavideša ma.
20 Sochrani dušu moju i izbavi ma, da ne postyžusja, jako upovach na Ťja.
21 Nezlobivii i pravii prilepljachusja mne, jako poterpech Ťja, Gospodi.
22 Izbavi, Bože, Izrailja ot vsech skorbej jego.

Psalom 25

1 Sudi mi, Gospodi, jako az nezloboju mojeju chodich: i na Gospoda upovaja ne iznemogu.
2 Iskusi ma, Gospodi, i ispytaj ma, razžži utroby moja i serdce moje.
3 Jako milosť Tvoja pred očima moima jesť, i blagougodich vo istine Tvojej.
4 Ne sedoch s sonmom sujetnym, i so zakonoprestupnymi ne vnidu.
5 Voznenavidech cerkov lukavnujuščich, i s nečestivymi ne sjadu.
6 Umyju v nepovinnych ruce moi, i obydu žertvennik Tvoj, Gospodi,
7 ježe uslyšati mi glas chvaly Tvojeja i povedati vsja čudesa Tvoja.
8 Gospodi, vozljubich blagolepije domu Tvojego i mesto selenija slavy Tvojeja.
9 Da ne pogubiši s nečestivymi dušu moju i s muži krovej život moj,
10 ichže v ruku bezzakonija, desnica ich ispolnisja mzdy.
11 Az že nezloboju mojeju chodich: izbavi ma, Gospodi, i pomiluj ma.
12 Noga moja sta na pravote: v cerkvach blagoslovlju Ťja, Gospodi.

Psalom 26

1 Gospoď prosveščenije moje i spasitel moj, kogo ubojusja? Gospoď zaščititel života mojego, ot kogo ustrašusja?
2 Vnegda približatisja na ma zlobujuščym, ježe snesti ploti moja, oskorbljajuščii ma i vrazi moi, tii iznemogoša i padoša.
3 Ašče opolčitsja na ma polk, ne uboitsja serdce moje: ašče vostanet na ma braň, na nego az upovaju.
4 Jedino prosich ot Gospoda, to vzyšču: ježe žiti mi v domu Gospodni vsja dni života mojego, zreti mi krasotu Gospodňu i poseščati chram Svjatyj Jego.
5 Jako skry ma v selenii Svojem v deň zol moich, pokry ma v tajne selenija Svojego, na kameň voznese ma.
6 I nyne se, voznese glavu moju na vragi moja: obydoch i požroch v selenii Jego žertvu chvalenija i voskliknovenija: poju i vospoju Gospodevi.
7 Uslyši, Gospodi, glas moj, imže vozzvach, pomiluj ma i uslyši ma.
8 Tebe reče serdce moje: Gospoda vzyšču, vzyska Tebe lice moje, lica Tvojego, Gospodi, vzyšču.
9 Ne otvrati lica Tvojego ot mene i ne uklonisja gnevom ot raba Tvojego: pomoščnik moj budi, ne otrini mene i ne ostavi mene, Bože, Spasitelju moj.
10 Jako otec moj i mati moja ostavista ma, Gospoď že vosprijat ma.
11 Zakonopoloži mi, Gospodi, v puti Tvojem, i nastavi ma na stezju pravuju vrag moich radi.
12 Ne predažď mene v dušy stužajuščich mi: jako vostaša na ma svidetele nepravednii, i solga nepravda sebe.
13 Veruju videti blagaja Gospodňa na zemli živych.
14 Poterpi Gospoda, mužajsja, i da krepitsja serdce tvoje, i poterpi Gospoda.

Psalom 27

1 K Tebe, Gospodi, vozzovu, Bože moj: da ne premolčiši ot mene: da ne kogda premolčiši ot mene, i upodobljusja nizchoďaščym v rov.
2 Uslyši, Gospodi, glas molenija mojego, vnegda molitimisja k Tebe, vnegda vozdeti mi ruce moi ko chramu svjatomu Tvojemu.
3 Ne privlecy mene so grešniki, i s delajuščimi nepravdu ne pogubi mene, glagoljuščimi mir s bližnimi svoimi, zlaja že v serdcach svoich.
4 Dažď im, Gospodi, po delom ich i po lukavstvu načinanij ich, po delom ruku ich dažď im, vozdažď vozdajanije ich im.
5 Jako ne razumeša v dela Gospodňa i v dela ruku Jego: razoriši ja i ne soziždeši ja.
6 Blagosloven Gospoď, jako uslyša glas molenija mojego.
7 Gospoď pomoščnik moj i zaščititel moj: na Nego upova serdce moje, i pomože mi, i procvete ploť moja: i voleju mojeju ispovemsja Jemu.
8 Gospoď utverždenije ljudij Svoich i zaščititel spasenij Christa Svojego jesť.
9 Spasi ljudi Tvoja, i blagoslovi dostojanije Tvoje, i upasi ja, i vozmi ja do veka.

Psalom 28

1 Prinesite Gospodevi, synove Božii, prinesite Gospodevi syny ovni, prinesite Gospodevi slavu i česť:
2 prinesite Gospodevi slavu imeni Jego: poklonitesja Gospodevi vo dvore svjatem Jego.
3 Glas Gospodeň na vodach, Bog slavy vozgreme, Gospoď na vodach mnogich.
4 Glas Gospodeň v kreposti, glas Gospodeň v velikolepii.
5 Glas Gospoda, sokrušajuščago kedry: i stryet Gospoď kedry Livanskija,
6 i istnit ja jako telca Livanska: i vozljublennyj jako syn jedinorož.
7 Glas Gospoda, presecajuščago plameň ogňa.
8 Glas Gospoda, strjasajuščago pustyňu: i strjaset Gospoď pustyňu Kaddijskuju.
9 Glas Gospodeň, sveršajuščij jeleni, i otkryet dubravy: i v chrame Jego vsjakij glagolet slavu.
10 Gospoď potop naseljaet, i sjadet Gospoď car v vek.
11 Gospoď kreposť ljudem Svoim dast, Gospoď blagoslovit ljudi Svoja mirom.

Psalom 29

1 Psalom pesni obnovlenija domu Davidova.
2 Voznesu Ťja, Gospodi, jako poďal ma jesi, i ne vozveselil jesi vragov moich o mne.
3 Gospodi Bože moj, vozzvach k Tebe, i izcelil ma jesi.
4 Gospodi, vozvel jesi ot ada dušu moju, spasl ma jesi ot nizchoďaščich v rov.
5 Pojte Gospodevi, prepodobnii Jego, i ispovedajte pamať svjatyni Jego:
6 jako gnev v jarosti Jego, i život v voli Jego: večer vodvoritsja plač, i zautra radosť.
7 Az že rech vo obilii mojem: ne podvižusja vo vek.
8 Gospodi, voleju Tvojeju podažď dobrote mojej silu: otvratil že jesi lice Tvoje, i bych smuščen.
9 K Tebe, Gospodi, vozzovu, i k Bogu mojemu pomoljusja.
10 Kaja polza v krovi mojej, vnegda schoditi mi vo istlenije? Jeda ispovestsja Tebe persť? Ili vozvestit istinu Tvoju?
11 Slyša Gospoď i pomilova ma: Gospoď bysť pomoščnik moj.
12 Obratil jesi plač moj v radosť mne, rasterzal jesi vretišče moje i prepojasal ma jesi veselijem,
13 jako da vospojet Tebe slava moja, i ne umiljusja. Gospodi Bože moj, vo vek ispovemsja Tebe.

Psalom 30

1 V konec, psalom Davidu, izstuplenija.
2 Na Ťja, Gospodi, upovach, da ne postyžusja vo vek: pravdoju Tvojeju izbavi ma i izmi ma.
3 Prikloni ko mne ucho Tvoje, uskori izjati ma: budi mi v Boga zaščititelja i v dom pribežišča, ježe spasti ma.
4 Jako deržava moja i pribežišče moje jesi Ty: i imene Tvojego radi nastaviši ma i prepitaeši ma.
5 Izvedeši ma ot seti seja, juže skryša mi: jako Ty jesi zaščititel moj, Gospodi.
6 V ruce Tvoi predložu duch moj: izbavil ma jesi, Gospodi Bože istiny.
7 Voznenavidel jesi chraňaščyja sujety votšče: az že na Gospoda upovach.
8 Vozradujusja i vozveseljusja o milosti Tvojej, jako prizrel jesi na smirenije moje, spasl jesi ot nužd dušu moju
9 i nesi mene zatvoril v rukach vražiich, postavil jesi na prostranne noze moi.
10 Pomiluj ma, Gospodi, jako skorblju: smatesja jarostiju oko moje, duša moja i utroba moja.
11 Jako izčeze v bolezni život moj, i leta moja v vozdychaniich: iznemože niščetoju kreposť moja, i kosti moja smatošasja.
12 Ot vsech vrag moich bych ponošenije, i sosedom moim zelo, i strach znaemym moim: viďaščii ma von bežaša ot mene.
13 Zabven bych jako mertv ot serdca: bych jako sosud pogublen.
14 Jako slyšach gaždenije mnogich živuščich okrest: vnegda sobratisja im vkupe na ma, prijati dušu moju soveščaša.
15 Az že na Ťja, Gospodi, upovach, rech: Ty jesi Bog moj.
16 V ruku Tvojeju žrebii moi: izbavi ma iz ruki vrag moich i ot goňaščich ma.
17 Prosveti lice Tvoje na raba Tvojego: spasi ma milostiju Tvojeju.
18 Gospodi, da ne postyžusja, jako prizvach Ťja: da postyďatsja nečestivii, i snidut vo ad.
19 Nemy da budut ustny lstivyja, glagoljuščyja na pravednago bezzakonije, gordyneju i uničiženijem.
20 Kol mnogoje množestvo blagosti Tvojeja, Gospodi, juže skryl jesi bojaščymsja Tebe, sodelal jesi upovajuščym na Ťja, pred syny čelovečeskimi:
21 skryeši ich v tajne lica Tvojego ot mateža čelovečeska, pokryeši ich v krove ot prerekanija jazyk.
22 Blagosloven Gospoď, jako udivi milosť Svoju vo grade ograždenija.
23 Az že rech vo izstuplenii mojem: otveržen jesm ot lica očiju Tvojeju: sego radi uslyšal jesi glas molitvy mojeja, vnegda vozzvach k Tebe.
24 Vozljubite Gospoda, vsi prepodobnii Jego: jako istiny vzyskaet Gospoď i vozdaet izliše tvorjaščym gordyňu.
25 Mužajtesja, i da krepitsja serdce vaše, vsi upovajuščii na Gospoda.

Psalom 31

1 Blaženi, ichže ostavišasja bezzakonija, i ichže prikryšasja gresi.
2 Blažen muž, jemuže ne vmenit Gospoď grecha, niže jesť vo ustech jego lesť.
3 Jako umolčach, obetšaša kosti moja, ot ježe zvati mi ves deň,
4 jako deň i nošč oťjagote na mne ruka Tvoja: vozvratichsja na strasť, jegda unze mi tern.
5 Bezzakonije moje poznach i grecha mojego ne pokrych, rech: ispovem na ma bezzakonije moje Gospodevi: i Ty ostavil jesi nečestije serdca mojego.
6 Za to pomolitsja k Tebe vsjak prepodobnyj vo vrema blagopotrebno: obače v potope vod mnogich k nemu ne približatsja.
7 Ty jesi pribežišče moje ot skorbi obderžaščija ma: radoste moja, izbavi ma ot obyšedšich ma.
8 Vrazumlju ťja, i nastavlju ťja na puť sej, v oňže pojdeši: utveržu na ťja oči Moi.
9 Ne budite jako koň i mesk, imže nesť razuma: brozdami i uzdoju čeljusti ich vosťjagneši, ne približajuščichsja k tebe.
10 Mnogi rany grešnomu: upovajuščago že na Gospoda milosť obydet.
11 Veselitesja o Gospode i radujtesja pravednii, i chvalitesja, vsi pravii serdcem.

Psalom 32

1 Radujtesja, pravednii, o Gospode: pravym podobaet pochvala.
2 Ispovedajtesja Gospodevi v guslech, vo psaltiri desjatostrunnem pojte Jemu:
3 vospojte Jemu pesň novu, dobre pojte Jemu so vosklicanijem:
4 jako pravo slovo Gospodne, i vsja dela Jego v vere.
5 Ljubit milostyňu i sud Gospoď, milosti Gospodni ispolň zemlja.
6 Slovom Gospodnim nebesa utverdišasja, i duchom ust Jego vsja sila ich:
7 sobirajaj jako mech vody morskija, polagajaj v sokroviščich bezdny.
8 Da uboitsja Gospoda vsja zemlja, ot Negože da podvižutsja vsi živuščii po vselennej:
9 jako Toj reče, i byša: Toj povele, i sozdašasja.
10 Gospoď razorjaet sovety jazykov, otmetaet že mysli ljudij i otmetaet sovety kňazej.
11 Sovet že Gospodeň vo vek prebyvaet, pomyšlenija serdca Jego v rod i rod.
12 Blažen jazyk, jemuže jesť Gospoď Bog Jego, ljudije, jaže izbra v nasledije Sebe.
13 S nebese prizre Gospoď, vide vsja syny čelovečeskija:
14 ot gotovago žilišča Svojego prizre na vsja živuščyja na zemli:
15 sozdavyj na jedine serdca ich, razumevajaj na vsja dela ich.
16 Ne spasaetsja car mnogoju siloju, i ispolin ne spasetsja množestvom kreposti svojeja.
17 Lož koň vo spasenije, vo množestve že sily svojeja ne spasetsja.
18 Se, oči Gospodni na bojaščyjasja Jego, upovajuščyja na milosť Jego:
19 izbaviti ot smerti dušy ich, i prepitati ja v glad.
20 Duša že naša čaet Gospoda, jako pomoščnik i zaščititel naš jesť:
21 jako o Nem vozveselitsja serdce naše, i vo ima svjatoje Jego upovachom.
22 Budi, Gospodi, milosť Tvoja na nas, jakože upovachom na Ťja.

Psalom 33

1 Psalom Davidu, vnegda izmeni lice svoje pred Avimelechom: i otpusti jego, i otide.
2 Blagoslovlju Gospoda na vsjakoje vrema, vynu chvala Jego vo ustech moich.
3 O Gospode pochvalitsja duša moja: da uslyšat krotcyi i vozveseljatsja.
4 Vozveličite Gospoda so mnoju, i voznesem ima Jego vkupe.
5 Vzyskach Gospoda, i uslyša ma i ot vsech skorbej moich izbavi ma.
6 Pristupite k Nemu i prosvetitesja, i lica vaša ne postyďatsja.
7 Sej niščij vozzva, i Gospoď uslyša i, i ot vsech skorbej jego spase i.
8 Opolčitsja Angel Gospodeň okrest bojaščichsja Jego i izbavit ich.
9 Vkusite i vidite, jako blag Gospoď: blažen muž, iže upovaet Naň.
10 Bojtesja Gospoda, vsi svjatii Jego, jako nesť lišenija bojaščymsja Jego.
11 Bogatii obniščaša i vzalkaša: vzyskajuščii že Gospoda ne lišatsja vsjakago blaga.
12 Priidite, čada, poslušajte mene, strachu Gospodňu nauču vas.
13 Kto jesť čelovek choťjaj život, ljubjaj dni videti blagi?
14 Uderži jazyk tvoj ot zla i ustne tvoi, ježe ne glagolati lsti.
15 Uklonisja ot zla i sotvori blago: vzyšči mira i poženi i.
16 Oči Gospodni na pravednyja, i uši Jego v molitvu ich.
17 Lice že Gospodne na tvorjaščyja zlaja, ježe potrebiti ot zemli pamať ich.
18 Vozzvaša pravednii, i Gospoď uslyša ich i ot vsech skorbej ich izbavi ich.
19 Bliz Gospoď sokrušennych serdcem, i smirennyja duchom spaset.
20 Mnogi skorbi pravednym, i ot vsech ich izbavit ja Gospoď.
21 Chranit Gospoď vsja kosti ich, ni jedina ot nich sokrušitsja.
22 Smerť grešnikov ljuta, i nenaviďaščii pravednago pregrešat.
23 Izbavit Gospoď dušy rab Svoich, i ne pregrešat vsi upovajuščii na Nego.

Psalom 34

1 Sudi, Gospodi, obiďaščyja ma, pobori borjuščyja ma.
2 Priimi oružije i ščit i vostani v pomošč moju:
3 izsuni meč i zaključi soprotiv goňaščich ma: rcy duši mojej: spasenije tvoje jesm Az.
4 Da postyďatsja i posramatsja iščuščii dušu moju, da vozvraťjatsja vspjať i postyďatsja mysljaščii mi zlaja.
5 Da budut jako prach pred licem vetra, i Angel Gospodeň oskorbljaja ich:
6 da budet puť ich tma i polzok, i Angel Gospodeň pogoňajaj ich:
7 jako tune skryša mi pagubu seti svojeja, vsuje ponosiša duši mojej.
8 Da priidet jemu seť, juže ne vesť, i lovitva, juže skry, da obymet i, i v seť da vpadet v ňu.
9 Duša že moja vozradujetsja o Gospode, vozveselitsja o spasenii Jego.
10 Vsja kosti moja rekut: Gospodi, Gospodi, kto podoben Tebe? Izbavljajaj nišča iz ruki kreplšich jego, i nišča, i uboga ot raschiščajuščich jego.
11 Vostavše na ma svidetele nepravednii, jaže ne veďach, voprošachu ma.
12 Vozdaša mi lukavaja voz blagaja, i bezčadije duši mojej.
13 Az že, vnegda oni stužachu mi, oblačachsja vo vretišče i smirjach postom dušu moju, i molitva moja v nedro moje vozvratitsja.
14 Jako bližnemu, jako bratu našemu, tako ugoždach: jako plačja i setuja, tako smirjachsja.
15 I na ma vozveselišasja i sobrašasja: sobrašasja na ma rany, i ne poznach: razdelišasja, i ne umilišasja.
16 Iskusiša ma, podražniša ma podražnenijem, poskrežetaša na ma zuby svoimi.
17 Gospodi, kogda uzriši? Ustroj dušu moju ot zlodejstva ich, ot lev jedinorodnuju moju.
18 Ispovemsja Tebe v cerkvi mnoze, v ljudech ťjažcech voschvalju Ťja.
19 Da ne vozradujutsja o mne vraždujuščii mi nepravedno, nenaviďaščii ma tune i pomizajuščii očima:
20 jako mne ubo mirnaja glagolachu, i na gnev lesti pomyšljachu.
21 Razširiša na ma usta svoja, reša: blagože, blagože, videša oči naši.
22 Videl jesi, Gospodi, da ne premolčiši: Gospodi, ne otstupi ot mene.
23 Vostani, Gospodi, i vonmi sudu mojemu, Bože moj i Gospodi moj, na prju moju.
24 Sudi mi, Gospodi, po pravde Tvojej, Gospodi Bože moj, i da ne vozradujutsja o mne.
25 Da ne rekut v serdcach svoich: blagože, blagože duši našej: niže da rekut: požrochom jego.
26 Da postyďatsja i posramatsja vkupe radujuščiisja zlom moim: da oblekutsja v stud i sram velerečujuščii na ma.
27 Da vozradujutsja i vozveseljatsja choťjaščii pravdy mojeja: i da rekut vynu, da vozveličitsja Gospoď, choťjaščii mira rabu Jego.
28 I jazyk moj poučitsja pravde Tvojej, ves deň chvale Tvojej.

Psalom 35

1 V konec, otroku Gospodňu Davidu.
2 Glagolet prebezzakonnyj sogrešati v sebe: nesť stracha Božija pred očima jego:
3 jako ulsti pred nim obresti bezzakonije svoje, i voznenavideti.
4 Glagoly ust jego bezzakonije i lesť: ne voschote razumeti ježe ublažiti.
5 Bezzakonije pomysli na loži svojem: predsta vsjakomu puti neblagu, o zlobe že ne negodova.
6 Gospodi, na nebesi milosť Tvoja, i istina Tvoja do oblak:
7 pravda Tvoja jako gory Božija, sudby Tvoja bezdna mnoga: čeloveki i skoty spaseši, Gospodi.
8 Jako umnožil jesi milosť Tvoju, Bože: synove že čelovečestii v krove krilu Tvojeju nadejatisja imut.
9 Upijutsja ot tuka domu Tvojego, i potokom sladosti Tvojeja napoiši ja.
10 Jako u Tebe istočnik života, vo svete Tvojem uzrim svet.
11 Probavi milosť Tvoju veduščym Ťja i pravdu Tvoju pravym serdcem.
12 Da ne priidet mne noga gordyni, i ruka grešniča da ne podvižit mene.
13 Tamo padoša vsi delajuščii bezzakonije: izrinoveni byša, i ne vozmogut stati.

Psalom 36

1 Ne revnuj lukavnujuščym, niže zavidi tvorjaščym bezzakonije.
2 Zane jako trava skoro izsšut, i jako zelije zlaka skoro otpadut.
3 Upovaj na Gospoda i tvori blagostyňu: i naseli zemlju, i upasešisja v bogatstve jeja.
4 Nasladisja Gospodevi, i dast ti prošenija serdca tvojego.
5 Otkryj ko Gospodu puť tvoj i upovaj na Nego, i Toj sotvorit.
6 I izvedet jako svet pravdu tvoju i sudbu tvoju jako poludne.
7 Povinisja Gospodevi i umoli Jego. Ne revnuj spejuščemu v puti svojem, čeloveku tvorjaščemu zakonoprestuplenije.
8 Prestani ot gneva i ostavi jarosť: ne revnuj, ježe lukavnovati,
9 zane lukavnujuščii potrebjatsja, terpjaščii že Gospoda, tii nasleďat zemlju.
10 I ješče malo, i ne budet grešnika: i vzyščeši mesto jego i ne obrjaščeši.
11 Krotcyi že nasleďat zemlju i naslaďatsja o množestve mira.
12 Naziraet grešnyj pravednago i poskrežeščet naň zuby svoimi:
13 Gospoď že posmejetsja jemu, zane proziraet, jako priidet deň jego.
14 Meč izvlekoša grešnicy, naprjagoša luk svoj, nizložiti uboga i nišča, zaklati pravyja serdcem.
15 Meč ich da vnidet v serdca ich, i lucy ich da sokrušatsja.
16 Lučše maloje pravedniku, pače bogatstva grešnych mnoga.
17 Zane myšcy grešnych sokrušatsja, utverždaet že pravednyja Gospoď.
18 Vesť Gospoď puti neporočnych, i dostojanije ich v vek budet.
19 Ne postyďatsja vo vrema ljutoje i vo dnech glada nasyťjatsja, jako grešnicy pogibnut.
20 Vrazi že Gospodni, kupno proslavitisja im i voznestisja, izčezajušče jako dym izčezoša.
21 Zaemlet grešnyj i ne vozvratit: pravednyj že ščedrit i daet.
22 Jako blagoslovjaščii Jego nasleďat zemlju, klenuščii že Jego potrebjatsja.
23 Ot Gospoda stopy čeloveku ispravljajutsja, i puti Jego voschoščet zelo.
24 Jegda padet, ne razbijetsja, jako Gospoď podkrepljaet ruku jego.
25 Junejšij bych, ibo sostarechsja, i ne videch pravednika ostavlena, niže semene jego prosjašča chleby.
26 Ves deň milujet i vzaim daet pravednyj, i sema jego vo blagoslovenije budet.
27 Uklonisja ot zla i sotvori blago, i vselisja v vek veka.
28 Jako Gospoď ljubit sud i ne ostavit prepodobnych Svoich: vo vek sochraňatsja: bezzakonnicy že izženutsja, i sema nečestivych potrebitsja.
29 Pravednicy že nasleďat zemlju i vseljatsja v vek veka na nej.
30 Usta pravednago poučatsja premudrosti, i jazyk jego vozglagolet sud.
31 Zakon Boga jego serdcy jego, i ne zapnutsja stopy jego.
32 Smatrjaet grešnyj pravednago i iščet ježe umertviti jego:
33 Gospoď že ne ostavit jego v ruku jego, niže osudit jego, jegda sudit jemu.
34 Poterpi Gospoda i sochrani puť Jego, i vozneset ťja ježe naslediti zemlju: vnegda potrebljatisja grešnikom, uzriši.
35 Videch nečestivago prevoznosjaščasja i vysjaščasja jako kedry Livanskija:
36 i mimo idoch, i se, ne be, i vzyskach jego, i ne obretesja mesto jego.
37 Chrani nezlobije i vižď pravotu, jako jesť ostanok čeloveku mirnu.
38 Bezzakonnicy že potrebjatsja vkupe: ostancy že nečestivych potrebjatsja.
39 Spasenije že pravednych ot Gospoda, i zaščititel ich jesť vo vrema skorbi:
40 i pomožet im Gospoď i izbavit ich, i izmet ich ot grešnik i spaset ich, jako upovaša na Nego.

Psalom 37

1 Psalom Davidu, v vospominanije o subbote.
2 Gospodi, da ne jarostiju Tvojeju obličiši mene, niže gnevom Tvoim nakažeši mene:
3 jako strely Tvoja unzoša vo mne, i utverdil jesi na mne ruku Tvoju.
4 Nesť izcelenija v ploti mojej ot lica gneva Tvojego, nesť mira v kostech moich ot lica grech moich.
5 Jako bezzakonija moja prevzydoša glavu moju, jako brema ťjažkoje oťjagoteša na mne.
6 Vozsmerdeša i sogniša rany moja, ot lica bezumija mojego.
7 Postradach i sljakochsja do konca, ves deň setuja choždach:
8 jako ljadvija moja napolnišasja poruganij, i nesť izcelenija v ploti mojej.
9 Ozloblen bych i smirichsja do zela, rykach ot vozdychanija serdca mojego.
10 Gospodi, pred Toboju vse želanije moje, i vozdychanije moje ot Tebe ne utaisja.
11 Serdce moje smatesja, ostavi ma sila moja, i svet očiju mojeju, i toj nesť so mnoju.
12 Druzi moi i iskrennii moi prjamo mne približišasja i staša.
13 I bližnii moi otdaleče mene staša, i nuždachusja iščuščii dušu moju: i iščuščii zlaja mne glagolachu sujetnaja, i lstivnym ves deň poučachusja.
14 Az že jako gluch ne slyšach, i jako nem ne otverzajaj ust svoich:
15 i bych jako čelovek ne slyšaj i ne imyj vo ustech svoich obličenija.
16 Jako na Ťja, Gospodi, upovach, Ty uslyšiši, Gospodi Bože moj.
17 Jako rech: da ne kogda poradujutmisja vrazi moi: i vnegda podvižatisja nogam moim, na ma velerečevaša.
18 Jako az na rany gotov, i bolezň moja predo mnoju jesť vynu.
19 Jako bezzakonije moje az vozvešču i popekusja o grese mojem.
20 Vrazi že moi živut i ukrepišasja pače mene, i umnožišasja nenaviďaščii ma bez pravdy:
21 vozdajuščii mi zlaja voz blagaja obolgachu ma, zane goňach blagostyňu.
22 Ne ostavi mene, Gospodi Bože moj, ne otstupi ot mene:
23 vonmi v pomošč moju, Gospodi spasenija mojego.

Psalom 38

1 V konec, Idifumu, pesň Davidu.
2 Rech: sochraňu puti moja, ježe ne sogrešati mi jazykom moim: položich ustom moim chranilo, vnegda vostati grešnomu predo mnoju.
3 Onemech i smirichsja, i umolčach ot blag, i bolezň moja obnovisja.
4 Sogrejasja serdce moje vo mne, i v poučenii mojem razgoritsja ogň: glagolach jazykom moim:
5 skaži mi, Gospodi, končinu moju i čislo dnij moich, koje jesť, da razumeju, čto lišajusja az.
6 Se, pjadi položil jesi dni moja, i sostav moj jako ničtože pred Toboju: obače vsjačeskaja sujeta vsjak čelovek živyj.
7 Ubo obrazom chodit čelovek, obače vsuje matetsja: sokroviščstvujet, i ne vesť, komu soberet ja.
8 I nyne kto terpenije moje? Ne Gospoď li? I sostav moj ot Tebe jesť.
9 Ot vsech bezzakonij moich izbavi ma: ponošenije bezumnomu dal ma jesi.
10 Onemech i ne otverzoch ust moich, jako Ty sotvoril jesi.
11 Otstavi ot mene rany Tvoja: ot kreposti bo ruki Tvojeja az izčezoch.
12 Vo obličeniich o bezzakonii nakazal jesi čeloveka, i istajal jesi jako paučinu dušu jego: obače vsuje vsjak čelovek.
13 Uslyši molitvu moju, Gospodi, i molenije moje vnuši, slez moich ne premolči: jako preselnik az jesm u Tebe i prišlec, jakože vsi otcy moi.
14 Oslabi mi, da počiju, prežde daže ne otidu, i ktomu ne budu.

Psalom 39

1 V konec, psalom Davidu.
2 Terpja poterpech Gospoda, i vňat mi i uslyša molitvu moju:
3 i vozvede ma ot rova strastej i ot brenija tiny, i postavi na kameni noze moi i ispravi stopy moja:
4 i vloži vo usta moja pesň novu, penije Bogu našemu. Uzrjat mnozi i ubojatsja, i upovajut na Gospoda.
5 Blažen muž, jemuže jesť ima Gospodne upovanije jego, i ne prizre v sujety i neistovlenija ložnaja.
6 Mnoga sotvoril jesi Ty, Gospodi Bože moj, čudesa Tvoja, i pomyšlenijem Tvoim nesť kto upodobitsja Tebe: vozvestich i glagolach: umnožišasja pače čisla.
7 Žertvy i prinošenija ne voschotel jesi, telo že sveršil mi jesi: vsesožženij i o grese ne vzyskal jesi.
8 Togda rech: se, priidu: v glavizne knižne pisano jesť o mne:
9 ježe sotvoriti volju Tvoju, Bože moj, voschotech, i zakon Tvoj posrede čreva mojego.
10 Blagovestich pravdu v cerkvi velicej, se, ustnam moim ne vozbraňu: Gospodi, Ty razumel jesi.
11 Pravdu Tvoju ne skrych v serdcy mojem, istinu Tvoju i spasenije Tvoje rech, ne skrych milosť Tvoju i istinu Tvoju ot sonma mnoga.
12 Ty že, Gospodi, ne udali ščedrot Tvoich ot mene: milosť Tvoja i istina Tvoja vynu da zastupite ma.
13 Jako oderžaša ma zlaja, imže nesť čisla: postigoša ma bezzakonija moja, i ne vozmogoch zreti: umnožišasja pače vlas glavy mojeja, i serdce moje ostavi ma.
14 Blagovoli, Gospodi, izbaviti ma: Gospodi, vo ježe pomošči mi, vonmi.
15 Da postyďatsja i posramatsja vkupe iščuščii dušu moju, izjati ju: da vozvraťjatsja vspjať i postyďatsja choťjaščii mi zlaja.
16 Da priimut abije stud svoj glagoljuščii mi: blagože, blagože.
17 Da vozradujutsja i vozveseljatsja o Tebe vsi iščuščii Tebe, Gospodi, i da rekut vynu, da vozveličitsja Gospoď, ljubjaščii spasenije Tvoje.
18 Az že nišč jesm i ubog, Gospoď popečetsja o mne: pomoščnik moj i zaščititel moj jesi ty, Bože moj, ne zakosni.

Psalom 40

1 V konec, psalom Davidu.
2 Blažen razumevajaj na nišča i uboga, v deň ljut izbavit jego Gospoď.
3 Gospoď da sochranit jego i živit jego, i da ublažit jego na zemli i da ne predast jego v ruki vragov jego.
4 Gospoď da pomožet jemu na odre bolezni jego: vse lože jego obratil jesi v bolezni jego.
5 Az rech: Gospodi, pomiluj ma, izceli dušu moju, jako sogrešich Ti.
6 Vrazi moi reša mne zlaja: kogda umret, i pogibnet ima jego?
7 I vchoždaše videti, vsuje glagolaše serdce jego: sobra bezzakonije sebe, ischoždaše von i glagolaše vkupe.
8 Na ma šeptachu vsi vrazi moi, na ma pomyšljachu zlaja mne.
9 Slovo zakonoprestupnoje vozložiša na ma: jeda spjaj ne priložit voskresnuti?
10 Ibo čelovek mira mojego, na negože upovach, jadyj chleby moja, vozveliči na ma zapinanije.
11 Ty že, Gospodi, pomiluj ma i vozstavi ma, i vozdam im.
12 V sem poznach, jako voschotel ma jesi, jako ne vozradujetsja vrag moj o mne.
13 Mene že za nezlobije prijal, i utverdil ma jesi pred Toboju v vek.
14 Blagosloven Gospoď Bog Izrailev ot veka i do veka: budi, budi.

Psalom 41

1 V konec, v razum synov Koreovych, psalom Davidu.
2 Imže obrazom želaet jeleň na istočniki vodnyja, sice želaet duša moja k Tebe, Bože.
3 Vozžada duša moja k Bogu krepkomu, živomu: kogda priidu i javljusja licu Božiju?
4 Byša slezy moja mne chleb deň i nošč, vnegda glagolatisja mne na vsjak deň: gde jesť Bog tvoj?
5 Sija pomanuch, i izlijach na ma dušu moju: jako projdu v mesto selenija divna, daže do domu Božija, vo glase radovanija i ispovedanija, šuma prazdnujuščago.
6 Vskuju priskorbna jesi, duše moja? I vskuju smuščaeši ma? Upovaj na Boga, jako ispovemsja Jemu, spasenije lica mojego i Bog moj.
7 Ko mne samomu duša moja smatesja: sego radi pomanuch Ťja ot zemli Iordanski i Jermoniimski, ot gory Malyja.
8 Bezdna bezdnu prizyvaet vo glase chljabij Tvoich: vsja vysoty Tvoja i volny Tvoja na mne preidoša.
9 V deň zapovesť Gospoď milosť Svoju, i noščiju pesň Jego ot mene, molitva Bogu života mojego.
10 Reku Bogu: zastupnik moj jesi, počto ma zabyl jesi? I vskuju setuja choždu, vnegda oskorbljaet vrag?
11 Vnegda sokrušatisja kostem moim, ponošachu mi vrazi moi, vnegda glagolati im mne na vsjak deň: gde jesť Bog tvoj?
12 Vskuju priskorbna jesi, duše moja? I vskuju smuščaeši ma? Upovaj na Boga, jako ispovemsja Jemu, spasenije lica mojego i Bog moj.

Psalom 42

1 Sudi mi, Bože, i razsudi prju moju: ot jazyka ne prepodobna, ot čeloveka nepravedna i lstiva izbavi ma.
2 Zane Ty jesi, Bože, kreposť moja, vskuju otrinul ma jesi? I vskuju setuja choždu, vnegda oskorbljaet vrag?
3 Posli svet Tvoj i istinu Tvoju: ta ma nastavista, i vvedosta ma v goru svjatuju Tvoju i v selenija Tvoja.
4 I vnidu k žertvenniku Božiju, k Bogu veseljaščemu junosť moju: ispovemsja Tebe v guslech, Bože, Bože moj.
5 Vskuju priskorbna jesi, duše moja? I vskuju smuščaeši ma? Upovaj na Boga, jako ispovemsja Jemu, spasenije lica mojego i Bog moj.

Psalom 43

1 V konec, synov Koreovych, v razum, psalom.
2 Bože, ušima našima uslyšachom, i otcy naši vozvestiša nam delo, ježe sodelal jesi vo dnech ich, vo dnech drevnich.
3 Ruka Tvoja jazyki potrebi, i nasadil ja jesi: ozlobil jesi ljudi i izgnal jesi ja.
4 Ne bo mečem svoim naslediša zemlju, i myšca ich ne spase ich, no desnica Tvoja i myšca Tvoja i prosveščenije lica Tvojego, jako blagovolil jesi v nich.
5 Ty jesi sam Car moj i Bog moj, zapovedajaj spasenija Iakovlja.
6 O Tebe vragi našja izbodem rogi, i o imeni Tvojem uničižim vostajuščyja na ny.
7 Ne na luk bo moj upovaju, i meč moj ne spaset mene:
8 spasl bo jesi nas ot stužajuščich nam, i nenaviďaščich nas posramil jesi.
9 O Boze pochvalimsja ves deň, i o imeni Tvojem ispovemysja vo vek.
10 Nyne že otrinul jesi i posramil jesi nas, i ne izydeši, Bože, v silach našich.
11 Vozvratil jesi nas vspjať pri vrazech našich, i nenaviďaščii nas raschiščachu sebe.
12 Dal jesi nas jako ovcy snedi, i vo jazycech razsejal ny jesi.
13 Otdal jesi ljudi Tvoja bez ceny, i ne be množestvo v vosklicaniich našich.
14 Položil jesi nas ponošenije sosedom našym, podražnenije i poruganije suščym okrest nas.
15 Položil jesi nas v pritču vo jazycech, pokivaniju glavy v ljudech.
16 Ves deň sram moj predo mnoju jesť, i stud lica mojego pokry ma,
17 ot glasa ponošajuščago i oklevetajuščago, ot lica vražija i izgoňaščago.
18 Sija vsja priidoša na ny, i ne zabychom Tebe, i ne nepravdovachom v zavete Tvojem,
19 i ne otstupi vspjať serdce naše: i uklonil jesi stezi našja ot puti Tvojego,
20 jako smiril jesi nas na meste ozloblenija, i prikry ny seň smertnaja.
21 Ašče zabychom ima Boga našego, i ašče vozdechom ruki našja k bogu čuždemu,
22 ne Bog li vzyščet sich? Toj bo vesť tajnaja serdca.
23 Zane Tebe radi umerščvljaemsja ves deň, vmenichomsja jako ovcy zakolenija.
24 Vostani, vskuju spiši, Gospodi? Voskreseni, i ne otrini do konca.
25 Vskuju lice Tvoje otvraščaeši? Zabyvaeši niščetu našu i skorb našu?
26 Jako smirisja v persť duša naša, prilpe zemli utroba naša.
27 Voskreseni, Gospodi, pomozi nam, i izbavi nas imene radi Tvojego.

Psalom 44

1 V konec, o izmeňaemych synom Koreovym v razum, pesň o vozljublennem.
2 Otrygnu serdce moje slovo blago, glagolju az dela moja Carevi: jazyk moj trosť knižnika skoropisca.
3 Krasen dobrotoju pače synov čelovečeskich, izlijasja blagodať vo ustnach Tvoich: sego radi blagoslovi Ťja Bog vo vek.
4 Prepojaši meč Tvoj po bedre Tvojej, Silne,
5 krasotoju Tvojeju i dobrotoju Tvojeju: i naljacy, i uspevaj, i carstvuj istiny radi i krotosti i pravdy: i nastavit Ťja divno desnica Tvoja.
6 Strely Tvoja izoščreny, Silne: ljudije pod Toboju padut v serdcy vrag Carevych.
7 Prestol Tvoj, Bože, v vek veka: žezl pravosti žezl carstvija Tvojego.
8 Vozljubil jesi pravdu i voznenavidel jesi bezzakonije: sego radi pomaza Ťja, Bože, Bog Tvoj jelejem radosti pače pričastnik Tvoich.
9 Smirna i stakti i kasia ot riz Tvoich, ot ťjažestej slonovych, iz nichže vozveseliša Ťja.
10 Dščeri carej v česti Tvojej: predsta carica odesnuju Tebe, v rizach pozlaščennych odejana preispeščrena.
11 Slyši, dšči, i vižď, i prikloni ucho tvoje, i zabudi ljudi tvoja i dom otca tvojego:
12 i vozželaet Car dobroty tvojeja, zane Toj jesť Gospoď tvoj, i poklonišisja Jemu,
13 i dšči Tirova s dary: licu Tvojemu pomoljatsja bogatii ljudstii.
14 Vsja slava dščere Carevy vnutr: rjasny zlatymi odejana i preispeščrena.
15 Privedutsja Carju devy vsled jeja, iskrennija jeja privedutsja Tebe:
16 privedutsja v veselii i radovanii, vvedutsja v chram Carev.
17 Vmesto otec Tvoich byša synove Tvoi: postaviši ja kňazi po vsej zemli.
18 Pomanu ima Tvoje vo vsjakom rode i rode: sego radi ljudije ispoveďatsja Tebe v vek i vo vek veka.

Psalom 45

1 V konec, o synech Koreovych, o tajnych, psalom.
2 Bog nam pribežišče i sila, pomoščnik v skorbech obretšich ny zelo.
3 Sego radi ne uboimsja, vnegda smuščaetsja zemlja, i prelagajutsja gory v serdca morskaja.
4 Vozšumeša i smatošasja vody ich, smatošasja gory krepostiju jego.
5 Rečnaja ustremlenija veseljat grad Božij: osvjatil jesť selenije svoje Vyšnij.
6 Bog posrede jego, i ne podvižitsja: pomožet jemu Bog utro zautra.
7 Smatošasja jazycy, uklonišasja carstvija: dade glas Svoj Vyšnij, podvižesja zemlja.
8 Gospoď sil s nami, zastupnik naš Bog Iakovl.
9 Priidite i vidite dela Božija, jaže položi čudesa na zemli:
10 otemlja brani do konec zemli, luk sokrušit i slomit oružije, i ščity sožžet ognem.
11 Uprazdnitesja i razumejte, jako Az jesm Bog: voznesusja vo jazycech, voznesusja na zemli.
12 Gospoď sil s nami, zastupnik naš Bog Iakovl.

Psalom 46

1 V konec, o synech Koreovych, psalom.
2 Vsi jazycy, vospleščite rukami, voskliknite Bogu glasom radovanija:
3 jako Gospoď Vyšnij strašen, Car velij po vsej zemli:
4 pokori ljudi nam i jazyki pod nogi naša:
5 izbra nam dostojanija svoje, dobrotu Iakovlju, juže vozljubi.
6 Vzyde Bog v voskliknovenii, Gospoď vo glase trubne.
7 Pojte Bogu našemu, pojte: pojte Carevi našemu, pojte.
8 Jako Car vseja zemli Bog, pojte razumno.
9 Vocarisja Bog nad jazyki: Bog sedit na prestole svjatem Svojem.
10 Kňazi ljudstii sobrašasja s Bogom Avraamlim: jako Božii deržavnii zemli zelo voznesošasja.

Psalom 47

1 Psalom pesni synov Koreovych, vtoryja subboty.
2 Velij Gospoď i chvalen zelo vo grade Boga našego, v gore svjatej Jego,
3 blagokorennym radovanijem vseja zemli: gory Sionskija, rebra severova, grad Carja velikago.
4 Bog v ťjažestech jego znaem jesť, jegda zastupaet i.
5 Jako se, carije zemstii sobrašasja, snidošasja vkupe:
6 tii videvše tako, udivišasja, smatošasja, podvigošasja:
7 trepet prijat ja tamo, bolezni jako raždajuščija.
8 Duchom burnym sokrušiši korabli Farsijskija.
9 Jakože slyšachom, tako i videchom vo grade Gospoda sil, vo grade Boga našego: Bog osnova i v vek.
10 Prijachom, Bože, milosť Tvoju posrede ljudij Tvoich.
11 Po imeni Tvojemu, Bože, tako i chvala Tvoja na koncach zemli: pravdy ispolň desnica Tvoja.
12 Da vozveselitsja gora Sionskaja, i da vozradujutsja dščeri Iudejskija, sudeb radi Tvoich, Gospodi.
13 Obydite Sion i obymite jego, povedite v stolpech jego:
14 položite serdca vaša v silu jego, i razdelite domy jego, jako da poveste v rode inem.
15 Jako Toj jesť Bog naš vo vek i v vek veka: Toj upaset nas vo veki.

Psalom 48

1 V konec, synom Koreovym, psalom.
2 Uslyšite sija, vsi jazycy, vnušite, vsi živuščii po vselennej,
3 zemnorodnii že i synove čelovečestii, vkupe bogat i ubog.
4 Usta moja vozglagoljut premudrosť, i poučenije serdca mojego razum.
5 Prikloňu v pritču ucho moje, otverzu vo psaltiri gananije moje.
6 Vskuju bojusja v deň ljut? Bezzakonije pjaty mojeja obydet ma.
7 Nadejuščiisja na silu svoju i o množestve bogatstva svojego chvaljaščiisja:
8 brat ne izbavit, izbavit li čelovek? Ne dast Bogu izmeny za sja,
9 i cenu izbavlenija duši svojeja: i utrudisja v vek,
10 i živ budet do konca, ne uzrit paguby.
11 Jegda uvidit premudryja umirajuščyja, vkupe bezumen i nesmyslen pogibnut, i ostavjat čuždim bogatstvo svoje.
12 I grobi ich žilišča ich vo vek, selenija ich v rod i rod, narekoša imena svoja na zemljach.
13 I čelovek v česti syj ne razume, priložisja skotom nesmyslennym i upodobisja im.
14 Sej puť ich soblazn im, i po sich vo ustech svoich blagovoljat.
15 Jako ovcy vo ade položeni suť, smerť upaset ja: i obladajut imi pravii zautra, i pomošč ich obetšaet vo ade: ot slavy svojeja izrinoveni byša.
16 Obače Bog izbavit dušu moju iz ruki adovy, jegda prijemlet ma.
17 Ne ubojsja, jegda razbogatejet čelovek, ili jegda umnožitsja slava domu jego:
18 jako vnegda umreti jemu, ne vozmet vsja, niže snidet s nim slava jego.
19 Jako duša jego v živote jego blagoslovitsja, ispovestsja tebe, jegda blagosotvoriši jemu.
20 Vnidet daže do roda otec svoich, daže do veka ne uzrit sveta.
21 I čelovek v česti syj ne razume, priložisja skotom nesmyslennym i upodobisja im.

Psalom 49

1 Bog Bogov Gospoď glagola, i prizva zemlju ot vostok solnca do zapad.
2 Ot Siona blagolepije krasoty Jego:
3 Bog jave priidet, Bog naš, i ne premolčit: ogň pred Nim vozgoritsja, i okrest Jego burja zelna.
4 Prizovet nebo svyše, i zemlju, razsuditi ljudi Svoja.
5 Soberite Jemu prepodobnyja Jego, zaveščajuščyja zavet Jego o žertvach.
6 I vozvesťjat nebesa pravdu Jego: jako Bog sudija jesť.
7 Uslyšite, ljudije Moi, i vozglagolju vam, Izrailju, i zasvidetelstvuju tebe: Bog, Bog tvoj jesm Az.
8 Ne o žertvach tvoich obliču ťja, vsesožženija že tvoja predo Mnoju suť vynu:
9 ne priimu ot domu tvojego telcev, niže ot stad tvoich kozlov.
10 Jako Moi suť vsi zverije dubravnii, skoti v gorach i volove:
11 poznach vsja pticy nebesnyja, i krasota selnaja so Mnoju jesť.
12 Ašče vzalču, ne reku tebe: Moja bo jesť vselennaja i ispolnenije jeja.
13 Jeda jam masa junča? Ili krov kozlov piju?
14 Požri Bogovi žertvu chvaly i vozdažď Vyšnemu molitvy tvoja:
15 i prizovi Ma v deň skorbi tvojeja, i izmu ťja, i proslaviši Ma.
16 Grešniku že reče Bog: vskuju ty povedaeši opravdanija Moja i vosprijemleši zavet Moj usty tvoimi?
17 Ty že voznenavidel jesi nakazanije i otvergl jesi slovesa Moja vspjať.
18 Ašče videl jesi taťja, tekl jesi s nim, i s preljubodejem učastije tvoje polagal jesi:
19 usta tvoja umnožiša zlobu, i jazyk tvoj spletaše lščenija:
20 seďa na brata tvojego klevetal jesi i na syna matere tvojeja polagal jesi soblazn.
21 Sija sotvoril jesi, i umolčach, voznepščeval jesi bezzakonije, jako budu tebe podoben: obliču ťja i predstavlju pred licem tvoim grechi tvoja.
22 Razumejte ubo sija, zabyvajuščii Boga, da ne kogda pochitit, i ne budet izbavljajaj.
23 Žertva chvaly proslavit Ma, i tamo puť, imže javlju jemu spasenije Moje.

Psalom 50

1 V konec, psalom Davidu, vnegda vniti k nemu Nafanu proroku,
2 jegda vnide k Virsavii žene Urijeve.
3 Pomiluj ma, Bože, po velicej milosti Tvojej, i po množestvu ščedrot Tvoich očisti bezzakonije moje.
4 Naipače omyj ma ot bezzakonija mojego i ot grecha mojego očisti ma:
5 jako bezzakonije moje az znaju, i grech moj predo mnoju jesť vynu.
6 Tebe jedinomu sogrešich i lukavoje pred Toboju sotvorich: jako da opravdišisja vo slovesech Tvoich i pobediši, vnegda suditi Ti.
7 Se bo, v bezzakoniich začat jesm, i vo gresech rodi ma mati moja.
8 Se bo, istinu vozljubil jesi, bezvestnaja i tajnaja premudrosti Tvojeja javil mi jesi.
9 Okropiši ma issopom, i očiščusja: omyeši ma, i pače snega ubeljusja.
10 Sluchu mojemu dasi radosť i veselije: vozradujutsja kosti smirennyja.
11 Otvrati lice Tvoje ot grech moich i vsja bezzakonija moja očisti.
12 Serdce čisto soziždi vo mne, Bože, i duch prav obnovi vo utrobe mojej.
13 Ne otverži mene ot lica Tvojego i Ducha Tvojego Svjatago ne otimi ot mene.
14 Vozdažď mi radosť spasenija Tvojego i Duchom vladyčnim utverdi ma.
15 Nauču bezzakonnyja putem Tvoim, i nečestivii k Tebe obraťjatsja.
16 Izbavi ma ot krovej, Bože, Bože spasenija mojego: vozradujetsja jazyk moj pravde Tvojej.
17 Gospodi, ustne moi otverzeši, i usta moja vozvesťjat chvalu Tvoju.
18 Jako ašče by voschotel jesi žertvy, dal bych ubo: vsesožženija ne blagovoliši.
19 Žertva Bogu duch sokrušen: serdce sokrušenno i smirenno Bog ne uničižit.
20 Ublaži, Gospodi, blagovolenijem Tvoim Siona, i da soziždutsja steny Ijerusalimskija:
21 togda blagovoliši žertvu pravdy, voznošenije i vsesožegaemaja: togda vozložat na oltar Tvoj telcy.

Psalom 51

1 V konec, razuma Davidu,
2 vnegda priiti Doiku Idumejsku, i vozvestiti Saulu, i rešči jemu: priide David v dom Avimelechov.
3 Čto chvališisja vo zlobe, silne? Bezzakonije ves deň.
4 Nepravdu umysli jazyk tvoj: jako britvu izoščrenu sotvoril jesi lesť.
5 Vozljubil jesi zlobu pače blagostyni, nepravdu neže glagolati pravdu:
6 vozljubil jesi vsja glagoly potopnyja, jazyk lstiv.
7 Sego radi Bog razrušit ťja do konca: vostorgnet ťja, i preselit ťja ot selenija tvojego i koreň tvoj ot zemli živych.
8 Uzrjat pravednii i ubojatsja, i o nem vozsmejutsja i rekut:
9 se, čelovek, iže ne položi Boga pomoščnika sebe, no upova na množestvo bogatstva svojego, i vozmože sujetoju svojeju.
10 Az že jako maslina plodovita v domu Božii: upovach na milosť Božiju vo vek i v vek veka.
11 Ispovemsja Tebe v vek, jako sotvoril jesi: i terplju ima Tvoje, jako blago pred prepodobnymi Tvoimi.

Psalom 52

1 V konec, o Maelefe, razuma Davidu.
2 Reče bezumen v serdcy svojem: nesť Bog. Rastleša i omerzišasja v bezzakoniich, nesť tvorjaj blagoje.
3 Bog s nebese priniče na syny čelovečeskija, videti, ašče jesť razumevajaj ili vzyskajaj Boga.
4 Vsi uklonišasja, vkupe nepotrebni byša: nesť tvorjaj blagoje, nesť do jedinago.
5 Ni li urazumejut vsi delajuščii bezzakonije, snedajuščii ljudi moja v sneď chleba? Gospoda ne prizvaša.
6 Tamo ustrašišasja stracha, ideže ne be strach: jako Bog razsypa kosti čelovekougodnikov: postydešasja, jako Bog uničiži ich.
7 Kto dast ot Siona spasenije Izrailevo? Vnegda vozvratit Bog plenenije ljudij Svoich, vozradujetsja Iakov i vozveselitsja Izrail.

Psalom 53

1 V konec, v pesnech razuma Davidu,
2 vnegda priiti Zifejem i rešči Saulovi: ne se li, David skrysja v nas?
3 Bože, vo ima Tvoje spasi ma i v sile Tvojej sudi mi.
4 Bože, uslyši molitvu moju, vnuši glagoly ust moich:
5 jako čuždii vostaša na ma, i krepcyi vzyskaša dušu moju, i ne predložiša Boga pred soboju.
6 Se bo, Bog pomogaet mi, i Gospoď zastupnik duši mojej:
7 otvratit zlaja vragom moim: istinoju Tvojeju potrebi ich.
8 Voleju požru Tebe, ispovemsja imeni Tvojemu, Gospodi, jako blago:
9 jako ot vsjakija pečali izbavil ma jesi, i na vragi moja vozzre oko moje.

Psalom 54

1 V konec, v pesnech razuma, Asafu, psalom.
2 Vnuši, Bože, molitvu moju i ne prezri molenija mojego:
3 vonmi mi i uslyši ma: vozskorbech pečaliju mojeju, i smatochsja
4 ot glasa vražija i ot stuženija grešniča: jako ukloniša na ma bezzakonije i vo gneve vraždovachu mi.
5 Serdce moje smatesja vo mne, i bojazň smerti napade na ma:
6 strach i trepet priide na ma, i pokry ma tma.
7 I rech: kto dast mi krile jako golubine? I polešču, i počiju.
8 Se, udalichsja begaja i vodvorichsja v pustyni.
9 Čajach Boga spasajuščago ma ot malodušija i ot buri.
10 Potopi, Gospodi, i razdeli jazyki ich: jako videch bezzakonije i prerekanije vo grade.
11 Dnem i noščiju obydet i po stenam jego: bezzakonije i trud posrede jego, i nepravda:
12 i ne oskude ot stogn jego lichva i lesť.
13 Jako ašče by vrag ponosil mi, preterpel bych ubo: i ašče by nenaviďaj ma na ma velerečeval, ukrylbychsja ot nego.
14 Ty že, čeloveče ravnodušne, vladyko moj i znaemyj moj,
15 iže kupno naslaždalsja jesi so mnoju brašen: v domu Božii chodichom jedinomyšlenijem.
16 Da priidet že smerť na ňa, i da snidut vo ad živi: jako lukavstvo v žiliščich ich, posrede ich.
17 Az k Bogu vozzvach, i Gospoď uslyša ma.
18 Večer i zautra i poludne povem i vozvešču, i uslyšit glas moj.
19 Izbavit mirom dušu moju ot približajuščichsja mne: jako vo mnoze bjachu so mnoju.
20 Uslyšit Bog, i smirit ja syj prežde vek: nesť bo im izmenenija, jako ne ubojašasja Boga.
21 Prostre ruku svoju na vozdajanije: oskverniša zavet Jego.
22 Razdelišasja ot gneva lica Jego, i približišasja serdca ich: umaknuša slovesa ich pače jelea, i ta suť strely.
23 Vozverzi na Gospoda pečal tvoju, i Toj ťja prepitaet: ne dast v vek molvy pravedniku.
24 Ty že, Bože, nizvedeši ich v studenec istlenija: mužije krovej i lsti ne prepolovjat dnij svoich. Az že, Gospodi, upovaju na Ťja.

Psalom 55

1 V konec, o ljudech ot svjatych udalenych, Davidu v stolpopisanije, vnegda uderžaša i inoplemennicy v Gefe, psalom.
2 Pomiluj ma, Bože, jako popra ma čelovek: ves deň borja stuži mi.
3 Popraša ma vrazi moi ves deň: jako mnozi borjuščii ma s vysoty.
4 V deň ne ubojusja, az že upovaju na Ťja.
5 O Boze pochvalju slovesa Moja: na Boga upovach, ne ubojusja: čto sotvorit mne ploť?
6 Ves deň sloves moich gnušachusja: na ma vsja pomyšlenija ich na zlo.
7 Vseljatsja i skryjut, tii pjatu moju sochraňat, jakože poterpeša dušu moju.
8 Ni o česomže otrineši ja, gnevom ljudi nizvedeši.
9 Bože, život moj vozvestich Tebe: položil jesi slezy moja pred Toboju, jako i vo obetovanii Tvojem.
10 Da vozvraťjatsja vrazi moi vspjať, v oňže ašče deň prizovu Ťja: se, poznach, jako Bog moj jesi Ty.
11 O Boze pochvalju glagolgol, o Gospode pochvalju slovo.
12 Na Boga upovach, ne ubojusja: čto sotvorit mne čelovek?
13 Vo mne, Bože, molitvy, jaže vozdam chvaly Tvojeja:
14 jako izbavil jesi dušu moju ot smerti, oči moi ot slez i noze moi ot popolznovenija: blagougoždu pred Gospodem vo svete živych.

Psalom 56

1 V konec, da ne rastliši, Davidu v stolpopisanije, vnegda jemu otbegati ot lica Saulova v peščeru.
2 Pomiluj ma, Bože, pomiluj ma: jako na Ťja upova duša moja, i na seň krilu Tvojeju nadejusja, dondeže prejdet bezzakonije.
3 Vozzovu k Bogu Vyšnemu, Bogu blagodejavšemu mne.
4 Posla s nebese i spase ma, dade v ponošenije popirajuščyja ma: posla Bog milosť Svoju i istinu Svoju,
5 i izbavi dušu moju ot sredy skimnov. Pospach smuščen: synove čelovečestii, zuby ich oružija i strely, i jazyk ich meč ostr.
6 Voznesisja na nebesa, Bože, i po vsej zemli slava Tvoja.
7 Seť ugotovaša nogam moim, i sljakoša dušu moju: iskopaša pred licem moim jamu, i vpadoša v ňu.
8 Gotovo serdce moje, Bože, gotovo serdce moje: vospoju i poju vo slave mojej.
9 Vostani, slava moja, vostani, psaltirju i gusli: vostanu rano.
10 Ispovemsja Tebe v ljudech, Gospodi, vospoju Tebe vo jazycech:
11 jako vozveličisja do nebes milosť Tvoja i daže do oblak istina Tvoja.
12 Voznesisja na nebesa, Bože, i po vsej zemli slava Tvoja.

Psalom 57

1 V konec, da ne rastliši, Davidu v stolpopisanije.
2 Ašče voistinnu ubo pravdu glagolete, pravaja sudite, synove čelovečestii.
3 Ibo v serdcy bezzakonije delaete na zemli, nepravdu ruki vašja spletajut.
4 Očuždišasja grešnicy ot ložesn, zabludiša ot čreva, glagolaša lžu.
5 Jarosť ich po podobiju zmiinu, jako aspida glucha i zatykajuščago uši svoi,
6 iže ne uslyšit glasa obavajuščich, obavaem obavaetsja ot premudra.
7 Bog sokrušit zuby ich vo ustech ich: členovnyja lvov sokrušil jesť Gospoď.
8 Uničižatsja jako voda mimotekuščaja: naprjažet luk svoj, dondeže iznemogut.
9 Jako vosk rastajav otimutsja: pade ogň na nich, i ne videša solnca.
10 Prežde ježe razumeti ternija vašego ramna, jako živy, jako vo gneve požret ja.
11 Vozveselitsja pravednik, jegda uvidit otmščenije: ruce svoi umyet v krovi grešnika.
12 I rečet čelovek: ašče ubo jesť plod pravedniku, ubo jesť Bog suďa im na zemli.

Psalom 58

1 V konec, da ne rastliši, Davidu v stolpopisanije, vnegda posla Saul i streže dom jego, ježe umertviti jego.
2 Izmi ma ot vrag moich, Bože, i ot vostajuščich na ma izbavi ma:
3 izbavi ma ot delajuščich bezzakonije, i ot muž krovej spasi ma.
4 Jako se, uloviša dušu moju, napadoša na ma krepcyi: niže bezzakonije moje, niže grech moj, Gospodi:
5 bez bezzakonija tekoch i ispravich: vostani v sretenije moje i vižď.
6 I Ty, Gospodi Bože sil, Bože Izrailev, vonmi posetiti vsja jazyki: da ne uščedriši vsja delajuščyja bezzakonije.
7 Vozvraťjatsja na večer, i vzalčut jako pes, i obydut grad.
8 Se, tii otveščajut usty svoimi, i meč vo ustnach ich: jako kto slyša?
9 I Ty, Gospodi, posmeješisja im, uničižiši vsja jazyki.
10 Deržavu moju k Tebe sochraňu: jako Ty, Bože, zastupnik moj jesi.
11 Bog moj, milosť Jego predvarit ma: Bog moj, javit mne na vrazech moich.
12 Ne ubij ich, da ne kogda zabudut zakon Tvoj: rastoči ja siloju Tvojeju i nizvedi ja, zaščitniče moj, Gospodi,
13 grech ust ich, slovo usten ich: i jati da budut v gordyni svojej, i ot kljatvy i lži vozvesťjatsja v končine,
14 vo gneve končiny, i ne budut: i uveďat, jako Bog vladyčestvujet Iakovom i koncy zemli.
15 Vozvraťjatsja na večer, i vzalčut jako pes, i obydut grad:
16 tii razydutsja jasti: ašče li že ne nasyťjatsja, i poropščut.
17 Az že vospoju silu Tvoju i vozradujusja zautra o milosti Tvojej: jako byl jesi zastupnik moj i pribežišče moje v deň skorbi mojeja.
18 Pomoščnik moj jesi, Tebe poju: jako Bog zastupnik moj jesi, Bože moj, milosť moja.

Psalom 59

1 V konec, o izmenitisja choťjaščich, v stolpopisanije Davidu, v naučenije:
2 vnegda sožže Sredorečije Sirijskoje i Siriju Sovalskuju, i vozvratisja Ioav i porazi Jedoma v debri Solej dvanadesjať tysjašč.
3 Bože, otrinul ny jesi i nizložil jesi nas, razgnevalsja jesi i uščedril jesi nas.
4 Strjasl jesi zemlju i smutil jesi ju: izceli sokrušenije jeja, jako podvižesja.
5 Pokazal jesi ljudem Tvoim žestokaja: napoil jesi nas vinom umilenija.
6 Dal jesi bojaščymsja Tebe znamenije, ježe ubežati ot lica luka.
7 Jako da izbavjatsja vozljublennii Tvoi, spasi desniceju Tvojeju i uslyši ma.
8 Bog vozglagola vo svjatem Svojem: vozradujusja, i razdelju Sikimu, i judol Žilišč razmerju.
9 Moj jesť Galaad, i Moj jesť Manassij, Jefrem kreposť glavy Mojeja, Iuda car Moj.
10 Moav konob upovanija Mojego: na Idumeju prostru sapog Moj: Mne inoplemennicy pokorišasja.
11 Kto vvedet ma vo grad ograždenija? Ili kto nastavit ma do Idumei?
12 Ne Ty li, Bože, otrinuvyj nas? I ne izydeši, Bože, v silach našich?
13 Dažď nam pomošč ot skorbi: i sujetno spasenije čelovečesko.
14 O Boze sotvorim silu: i Toj uničižit stužajuščyja nam.

Psalom 60

1 V konec, v pesnech, Davidu Psalom.
2 Uslyši, Bože, molenije moje, vonmi molitve mojej:
3 ot konec zemli k Tebe vozzvach, vnegda uny serdce moje: na kameň voznesl ma jesi, nastavil ma jesi,
4 jako byl jesi upovanije moje, stolp kreposti ot lica vražija.
5 Vseljusja v selenii Tvojem vo veki, pokryjusja v krove kril Tvoich.
6 Jako Ty, Bože, uslyšal jesi molitvy moja, dal jesi dostojanije bojaščymsja imene Tvojego.
7 Dni na dni carevy priložiši, leta jego do dne roda i roda.
8 Prebudet v vek pred Bogom: milosť i istinu jego kto vzyščet?
9 Tako vospoju imeni Tvojemu vo veki, vozdati mi molitvy moja deň ot dne.

Psalom 61

1 V konec, o Idifume, psalom Davidu.
2 Ne Bogu li povinetsja duša moja? Ot Togo bo spasenije moje.
3 Ibo Toj Bog moj i spas moj, zastupnik moj: ne podvižusja naipače.
4 Dokole naležite na čeloveka? Ubivaete vsi vy, jako stene preklonene i oplotu vozrinovenu.
5 Obače cenu moju soveščaša otrinuti, tekoša v žaždi: usty svoimi blagoslovljachu, i serdcem svoim kleňachu.
6 Obače Bogovi povinisja, duše moja: jako ot Togo terpenije moje.
7 Ibo Toj Bog moj i spas moj, zastupnik moj: ne preseljusja.
8 O Boze spasenije moje i slava moja: Bog pomošči mojeja, i upovanije moje na Boga.
9 Upovajte na Nego, ves sonm ljudij: izlijajte pred Nim serdca vaša, jako Bog pomoščnik naš.
10 Obače sujetni synove čelovečestii, lživi synove čelovečestii v merilech ježe nepravdovati: tii ot sujety vkupe.
11 Ne upovajte na nepravdu, i na voschiščenije ne želajte: bogatstvo ašče tečet, ne prilagajte serdca.
12 Jedinoju glagola Bog, dvoja sija slyšach, zane deržava Božija,
13 i Tvoja, Gospodi, milosť: jako Ty vozdasi komuždo po delom jego.

Psalom 62

1 Psalom Davidu, vnegda byti jemu v pustyni Iudejstej.
2 Bože, Bože moj, k Tebe utreňuju: vozžada Tebe duša moja, kol množiceju Tebe ploť moja, v zemli puste i neprochodne i bezvodne.
3 Tako vo svjatem javichsja Tebe, videti silu Tvoju i slavu Tvoju.
4 Jako lučši milosť Tvoja pače život: ustne moi pochvalite Ťja.
5 Tako blagoslovlju Ťja v živote mojem i o imeni Tvojem vozdežu ruce moi.
6 Jako ot tuka i masti da ispolnitsja duša moja, i ustnama radosti voschvaljat Ťja usta moja.
7 Ašče pominach Ťja na posteli mojej, na utrennich poučachsja v Ťja:
8 jako byl jesi pomoščnik moj, i v krove krilu Tvojeju vozradujusja.
9 Prilpe duša moja po Tebe: mene že prijat desnica Tvoja.
10 Tii že vsuje iskaša dušu moju: vnidut v preispodňaja zemli:
11 predaďatsja v ruki oružija, časti lisovom budut.
12 Car že vozveselitsja o Boze: pochvalitsja vsjak klenyjsja Im, jako zagradišasja usta glagoljuščich nepravednaja.

Psalom 63

1 V konec, psalom Davidu.
2 Uslyši, Bože, glas moj, vnegda molitimisja k tebe: ot stracha vražija izmi dušu moju.
3 Pokryj ma ot sonma lukavnujuščich, ot množestva delajuščich nepravdu:
4 iže izostriša jako meč jazyki svoja, naprjagoša luk svoj, vešč gorku,
5 sostreljati v tajnych neporočna: vnezapu sostreljajut jego, i ne ubojatsja.
6 Utverdiša sebe slovo lukavoje: povedaša skryti seť, reša: kto uzrit ich?
7 Ispytaša bezzakonije: izčezoša ispytajuščii ispytanija: pristupit čelovek, i serdce gluboko.
8 I voznesetsja Bog: strely mladenec byša jazvy ich,
9 i iznemogoša na ňa jazycy ich: smutišasja vsi viďaščii ich.
10 I ubojasja vsjak čelovek: i vozvestiša dela Božija, i tvorenija Jego razumeša.
11 Vozveselitsja pravednik o Gospode i upovaet na Nego: i pochvaljatsja vsi pravii serdcem.

Psalom 64

1 V konec, psalom pesni Davidu, pesň Ijeremijeva i ijezekiileva, ljudij preselenija, jegda choťjachu ischoditi.
2 Tebe podobaet pesň, Bože, v Sione, i Tebe vozdastsja molitva vo Ijerusalime.
3 Uslyši molitvu moju: k Tebe vsjaka ploť priidet.
4 Slovesa bezzakonnik premogoša nas: i nečestija naša Ty očestiši.
5 Blažen, jegože izbral jesi i prijal, vselitsja vo dvorech Tvoich. Ispolnimsja vo blagich domu Tvojego: svjat chram Tvoj.
6 Diven v pravde, uslyši ny, Bože, Spasitelju naš, upovanije vsech koncej zemli i suščich v mori daleče:
7 ugotovljajaj gory krepostiju Svojeju, prepojasan siloju:
8 smuščajaj glubinu morskuju, šumu voln jego kto postoit? Smatutsja jazycy,
9 i ubojatsja živuščii v koncach ot znamenij Tvoich: ischody utra i večera ukrasiši.
10 Posetil jesi zemlju i upoil jesi ju, umnožil jesi obogatiti ju: reka Božija napolnisja vod: ugotoval jesi pišču im, jako tako (esť) ugotovanije.
11 Brazdy jeja upoj, umnoži žita jeja: v kapljach jeja vozveselitsja vozsijajušči.
12 Blagosloviši venec leta blagosti Tvojeja, i polja Tvoja ispolňatsja tuka:
13 razbotejut krasnaja pustyni, i radostiju cholmi prepojašutsja.
14 Odejašasja ovni ovčii, i udolija umnožat pšenicu: vozzovut, ibo vospojut.

Psalom 65

1 V konec, pesň psalma voskresenija.
2 Voskliknite Gospodevi vsja zemlja, pojte že imeni Jego, dadite slavu chvale Jego.
3 Rcyte Bogu: kol strašna dela Tvoja? Vo množestve sily Tvojeja solžut Tebe vrazi Tvoi.
4 Vsja zemlja da poklonitsja Tebe i pojet Tebe, da pojet že imeni Tvojemu, Vyšnij.
5 Priidite i vidite dela Božija, kol strašen v sovetech pače synov čelovečeskich.
6 Obraščajaj more v sušu, v rece projdut nogami: tamo vozveselimsja o Nem,
7 vladyčestvujuščem siloju Svojeju vekom: oči Jego na jazyki priziraete: preogorčevajuščii da ne voznosjatsja v sebe.
8 Blagoslovite, jazycy, Boga našego, i uslyšan sotvorite glas chvaly Jego,
9 položšago dušu moju v život, i ne davšago vo smatenije nog moich.
10 Jako iskusil ny jesi, Bože, razžegl ny jesi, jakože razžizaetsja srebro.
11 Vvel ny jesi v seť, položil jesi skorbi na chrebte našem.
12 Vozvel jesi čeloveki na glavy našja: proidochom skvoze ogň i vodu, i izvel jesi ny v pokoj.
13 Vnidu v dom Tvoj so vsesožženijem, vozdam Tebe molitvy moja,
14 jaže izrekoste ustne moi, i glagolaša usta moja v skorbi mojej.
15 Vsesožženija tučna voznesu Tebe s kadilom, i ovny, voznesu Tebe voly s kozly.
16 Priidite, uslyšite, i povem vam, vsi bojaščiisja Boga, jelika sotvori duši mojej.
17 K Nemu usty moimi vozzvach, i voznesoch pod jazykom moim.
18 Nepravdu ašče uzrech v serdcy mojem, da ne uslyšit mene Gospoď.
19 Sego radi uslyša ma Bog, vňat glasu molenija mojego.
20 Blagosloven Bog, Iže ne otstavi molitvu moju i milosť Svoju ot mene.

Psalom 66

1 V konec, v pesnech, psalom pesni Davidu.
2 Bože, uščedri ny i blagoslovi ny, prosveti lice Tvoje na ny i pomiluj ny:
3 poznati na zemli puť Tvoj, vo vsech jazycech spasenije Tvoje.
4 Da ispoveďatsja Tebe ljudije, Bože, da ispoveďatsja Tebe ljudije vsi.
5 Da vozveseljatsja i da vozradujutsja jazycy: jako sudiši ljudem pravotoju, i jazyki na zemli nastaviši.
6 Da ispoveďatsja Tebe ljudije, Bože, da ispoveďatsja Tebe ljudije vsi.
7 Zemlja dade plod svoj: blagoslovi ny, Bože, Bože naš,
8 blagoslovi ny, Bože: i da ubojatsja Jego vsi koncy zemli.

Psalom 67

1 V konec, psalom pesni Davidu.
2 Da voskresnet Bog, i rastočatsja vrazi Jego, i da bežat ot lica Jego nenaviďaščii Jego.
3 Jako izčezaet dym, da izčeznut: jako taet vosk ot lica ogňa, tako da pogibnut grešnicy ot lica Božija:
4 a pravednicy da vozveseljatsja, da vozradujutsja pred Bogom, da naslaďatsja v veselii.
5 Vospojte Bogu, pojte imeni Jego: putesotvorite Vozšedšemu na zapady, Gospoď ima Jemu: i radujtesja pred Nim.
6 Da smatutsja ot lica Jego, Otca sirych i sudii vdovic: Bog v meste svjatem Svojem.
7 Bog vseljaet jedinomyslennyja v dom, izvoďa okovannyja mužestvom, takožde preogorčevajuščyja živuščyja vo grobech.
8 Bože, vnegda ischoditi Tebe pred ljuďmi Tvoimi, vnegda mimochoditi Tebe v pustyni,
9 zemlja potrjasesja, ibo nebesa kanuša ot lica Boga Sinaina, ot lica Boga Izraileva.
10 Dožď volen otlučiši, Bože, dostojaniju Tvojemu, i iznemože, Ty že soveršil jesi je.
11 Životnaja Tvoja živut na nej: ugotoval jesi blagostiju Tvojeju niščemu, Bože.
12 Gospoď dast glagol blagovestvujuščym siloju mnogoju:
13 car sil vozljublennago, krasotoju domu razdeliti korysti.
14 Ašče pospite posrede predel, krile golubine posrebrene, i meždoramija jeja v bleščanii zlata:
15 vnegda raznstvit Nebesnyj cari na nej, osnežatsja v Selmone.
16 Gora Božija, gora tučnaja, gora usyrennaja, gora tučnaja.
17 Vskuju nepščujete, gory usyrennyja? Gora, juže blagovoli Bog žiti v nej: ibo Gospoď vselitsja do konca.
18 Kolesnica Božija tmami tem, tysjašča gobzujuščich: Gospoď v nich v Sinai vo svjatem.
19 Vozšel jesi na vysotu, plenil jesi plen: prijal jesi dajanija v čelovecech, ibo nepokarjajuščyjasja, ježe vselitisja.
20 Gospoď Bog blagosloven, blagosloven Gospoď deň dne: pospešit nam Bog spasenij našich.
21 Bog naš Bog ježe spasati: i Gospodňa, Gospodňa ischodišča smertnaja.
22 Obače Bog sokrušit glavy vragov Svoich, verch vlas prechoďaščich v pregrešeniich svoich.
23 Reče Gospoď: ot Vasana obrašču, obrašču vo glubinach morskich:
24 jako da omočitsja noga tvoja v krovi, jazyk pes tvoich ot vrag ot nego.
25 Videna byša šestvija Tvoja, Bože, šestvija Boga mojego Carja, iže vo svjatem.
26 Predvariša kňazi bliz pojuščich, posrede dev timpannic.
27 V cerkvach blagoslovite Boga, Gospoda ot istočnik Izrailevych.
28 Tamo Veniamin junejšij vo užase, kňazi Iudovy vladyki ich, kňazi Zavuloni, kňazi Neffalimli.
29 Zapovežď, Bože, siloju Tvojeju: ukrepi, Bože, sije, ježe sodelal jesi v nas.
30 Ot chrama Tvojego vo Ijerusalim Tebe prinesut carije dary.
31 Zapreti zverem trostnym: sonm junec v junicach ljudskich, ježe zatvoriti iskušennyja srebrom: rastoči jazyki choťjaščyja branem.
32 Priidut molitvennicy ot Jegipta: Jefiopia predvarit ruku svoju k Bogu.
33 Carstva zemnaja, pojte Bogu, vospojte Gospodevi,
34 vozšedšemu na nebo nebese na vostoki: se, dast glasu Svojemu glas sily.
35 Dadite slavu Bogovi: na Izraili velelepota Jego, i sila Jego na oblacech.
36 Diven Bog vo svjatych Svoich: Bog Izrailev, Toj dast silu i deržavu ljudem Svoim. Blagosloven Bog.

Psalom 68

1 V konec, o izmenšichsja, psalom Davidu.
2 Spasi ma, Bože, jako vnidoša vody do duši mojeja.
3 Ugleboch v timenii glubiny, i nesť postojanija: priidoch vo glubiny morskija, i burja potopi ma.
4 Utrudichsja zovyj, izmolče gortaň moj: izčezoste oči moi, ot ježe upovati mi na Boga mojego.
5 Umnožišasja pače vlas glavy mojeja nenaviďaščii ma tune: ukrepišasja vrazi moi, izgoňaščii ma nepravedno: jaže ne voschiščach, togda vozdajach.
6 Bože, Ty uvedel jesi bezumije moje, i pregrešenija moja ot Tebe ne utaišasja.
7 Da ne postyďatsja o mne terpjaščii Tebe, Gospodi, Gospodi sil: niže da posramatsja o mne iščuščii Tebe, Bože Izrailev.
8 Jako Tebe radi preterpech ponošenije, pokry sramota lice moje.
9 Čužď bych bratii mojej i stranen synovom matere mojeja:
10 jako revnosť domu Tvojego snede ma, i ponošenija ponosjaščich Ti napadoša na ma.
11 I pokrych postom dušu moju, i bysť v ponošenije mne:
12 i položich odejanije moje vretišče, i bych im v pritču.
13 O mne glumljachusja seďaščii vo vratech, i o mne pojachu pijuščii vino.
14 Az že molitvoju mojeju k Tebe, Bože: vrema blagovolenija, Bože: vo množestve milosti Tvojeja uslyši ma, vo istine spasenija Tvojego.
15 Spasi ma ot brenija, da ne uglebnu: da izbavljusja ot nenaviďaščich ma i ot glubokich vod.
16 Da ne potopit mene burja vodnaja, niže da požret mene glubina, niže svedet o mne rovennik ust svoich.
17 Uslyši ma, Gospodi, jako blaga milosť Tvoja: po množestvu ščedrot Tvoich prizri na ma.
18 Ne otvrati lica Tvojego ot otroka Tvojego, jako skorblju: skoro uslyši ma.
19 Vonmi duši mojej i izbavi ju: vrag moich radi izbavi ma.
20 Ty bo vesi ponošenije moje, i stud moj, i sramotu moju: pred Toboju vsi oskorbljajuščii ma.
21 Ponošenije čajaše duša moja i strasť: i ždach soskorbjaščago, i ne be, i utešajuščich, i ne obretoch.
22 I daša v sneď moju želč, i v žaždu moju napoiša ma octa.
23 Da budet trapeza ich pred nimi v seť i v vozdajanije i v soblazn.
24 Da pomračatsja oči ich, ježe ne videti, i chrebet ich vynu sljacy.
25 Prolij na ňa gnev Tvoj, i jarosť gneva Tvojego da postignet ich.
26 Da budet dvor ich pust, i v žiliščich ich da ne budet živyj.
27 Zane jegože Ty porazil jesi, tii pognaša, i k bolezni jazv moich priložiša.
28 Priloži bezzakonije k bezzakoniju ich, i da ne vnidut v pravdu Tvoju.
29 Da potrebjatsja ot knigi živych, i s pravednymi da ne napišutsja.
30 Nišč i boljaj jesm az: spasenije Tvoje, Bože, da priimet ma.
31 Voschvalju ima Boga mojego s pesniju, vozveliču Jego vo chvalenii:
32 i ugodno budet Bogu pače telca juna, rogi iznosjašča i paznokti.
33 Da uzrjat niščii i vozveseljatsja: vzyščite Boga, i živa budet duša vaša.
34 Jako uslyša ubogija Gospoď, i okovannyja Svoja ne uničiži.
35 Da voschvaljat Jego nebesa i zemlja, more i vsja živuščaja v nem.
36 Jako Bog spaset Siona, i soziždutsja gradi Iudejstii, i vseljatsja tamo i nasleďat i:
37 i sema rabov Tvoich uderžit i, i ljubjaščii ima Tvoje vseljatsja v nem.

Psalom 69

1 V konec Davidu, v vospominanije, vo ježe spasti ma Gospodu.
2 Bože, v pomošč moju vonmi: Gospodi, pomošči mi potščisja.
3 Da postyďatsja i posramatsja iščuščii dušu moju. Da vozvraťjatsja vspjať i postyďatsja choťjaščii mi zlaja:
4 da vozvraťjatsja abije styďaščesja glagoljuščii mi: blagože, blagože.
5 Da vozradujutsja i vozveseljatsja o Tebe vsi iščuščii Tebe, Bože: i da glagoljut vynu, da vozveličitsja Gospoď, ljubjaščii spasenije Tvoje.
6 Az že nišč jesm i ubog, Bože, pomozi mi: pomoščnik moj i Izbavitel moj jesi Ty, Gospodi, ne zakosni.

Psalom 70

1 Na Ťja, Gospodi, upovach, da ne postyžusja v vek.
2 Pravdoju Tvojeju izbavi ma i izmi ma: prikloni ko mne ucho Tvoje i spasi ma.
3 Budi mi v Boga zaščititelja i v mesto krepko spasti ma: jako utverždenije moje i pribežišče moje jesi Ty.
4 Bože moj, izbavi ma iz ruki grešnago, iz ruki zakonoprestupnago i obiďaščago:
5 jako Ty jesi terpenije moje, Gospodi, Gospodi, upovanije moje ot junosti mojeja.
6 V Tebe utverdichsja ot utroby, ot čreva matere mojeja Ty jesi moj pokrovitel: o Tebe penije moje vynu.
7 Jako čudo bych mnogim: i Ty pomoščnik moj krepok.
8 Da ispolňatsja usta moja chvalenija, jako da vospoju slavu Tvoju, ves deň velikolepije Tvoje.
9 Ne otverži mene vo vrema starosti: vnegda oskudevati kreposti mojej, ne ostavi mene.
10 Jako reša vrazi moi mne, i streguščii dušu moju soveščaša vkupe,
11 glagoljušče: Bog ostavil jesť jego, poženite i imite jego, jako nesť izbavljajaj.
12 Bože moj, ne udalisja ot mene: Bože moj, v pomošč moju vonmi.
13 Da postyďatsja i izčeznut oklevetajuščii dušu moju, da oblekutsja v stud i sram iščuščii zlaja mne.
14 Az že vsegda vozupovaju na Ťja, i priložu na vsjaku pochvalu Tvoju.
15 Usta moja vozvesťjat pravdu Tvoju, ves deň spasenije Tvoje, jako ne poznach knižnaja.
16 Vnidu v sile Gospodni: Gospodi, pomanu pravdu Tebe jedinago.
17 Bože moj, imže naučil ma jesi ot junosti mojeja, i donyne vozvešču čudesa Tvoja.
18 I daže do starosti i prestarenija, Bože moj, ne ostavi mene, dondeže vozvešču myšcu Tvoju rodu vsemu grjaduščemu,
19 silu Tvoju i pravdu Tvoju, Bože, daže do vyšnich, jaže sotvoril mi jesi veličija: Bože, kto podoben Tebe?
20 Jeliki javil mi jesi skorbi mnogi i zly? I obraščsja oživotvoril ma jesi i ot bezdn zemli vozvel ma jesi.
21 Umnožil jesi na mne veličestvije tvoje, i obraščsja utešil ma jesi, i ot bezdn zemli paki vozvel ma jesi.
22 Ibo az ispovemsja Tebe v ljudech, Gospodi, v sosudech psalomskich istinu Tvoju, Bože: vospoju Tebe v guslech, Svjatyj Izrailev.
23 Vozradujetesja ustne moi, jegda vospoju Tebe, i duša moja, juže jesi izbavil:
24 ješče že i jazyk moj ves deň poučitsja pravde Tvojej, jegda postyďatsja i posramatsja iščuščii zlaja mne.

Psalom 71

1 Bože, sud Tvoj carevi dažď, i pravdu Tvoju synu carevu:
2 suditi ljudem Tvoim v pravde i niščym Tvoim v sude.
3 Da vospriimut gory mir ljudem i cholmi pravdu.
4 Sudit niščym ljudskim, i spaset syny ubogich, i smirit klevetnika.
5 I prebudet s solncem, i prežde luny roda rodov.
6 Snidet jako dožď na runo, i jako kaplja kapljuščaja na zemlju.
7 Vozsijaet vo dnech jego pravda i množestvo mira, dondeže otimetsja luna.
8 I obladaet ot morja do morja, i ot rek do konec vselennyja.
9 Pred nim pripadut Jefiopljane, i vrazi jego persť poližut.
10 Carije Farsijstii i ostrovi dary prinesut, carije Aravstii i Sava dary privedut:
11 i pokloňatsja jemu vsi carije zemstii, vsi jazycy porabotajut jemu.
12 Jako izbavi nišča ot silna, i uboga, jemuže ne be pomoščnika.
13 Poščadit nišča i uboga, i dušy ubogich spaset:
14 ot lichvy i ot nepravdy izbavit dušy ich, i čestno ima jego pred nimi.
15 I živ budet, i dastsja jemu ot zlata Aravijska: i pomoljatsja o nem vynu, ves deň blagoslovjat jego.
16 Budet utverždenije na zemli na versech gor: prevoznesetsja pače Livana plod jego, i procvetut ot grada jako trava zemnaja.
17 Budet ima jego blagosloveno vo veki, prežde solnca prebyvaet ima jego: i blagoslovjatsja v nem vsja kolena zemnaja, vsi jazycy ublažat jego.
18 Blagosloven Gospoď Bog Izrailev, tvorjaj čudesa jedin,
19 i blagosloveno ima slavy Jego vo vek i v vek veka: i ispolnitsja slavy Jego vsja zemlja: budi, budi.

Psalom 72

1 Kol blag Bog Izrailev pravym serdcem.
2 Moi že vmale ne podvižastesja noze: vmale ne prolijašasja stopy moja:
3 jako vozrevnovach na bezzakonnyja, mir grešnikov zrja:
4 jako nesť vosklonenija v smerti ich i utverždenija v rane ich:
5 v trudech čelovečeskich ne suť, i s čeloveki ne priimut ran.
6 Sego radi uderža ja gordyňa ich do konca: odejašasja nepravdoju i nečestijem svoim.
7 Izydet jako iz tuka nepravda ich: preidoša v ljubov serdca.
8 Pomysliša i glagolaša v lukavstve, nepravdu v vysotu glagolaša:
9 položiša na nebesi usta svoja, i jazyk ich prejde po zemli.
10 Sego radi obraťjatsja ljudije Moi semo, i dnije ispolneni obrjaščutsja v nich.
11 I reša: kako uvede Bog? I ašče jesť razum v Vyšnem?
12 Se, sii grešnicy i gobzujuščii v vek uderžaša bogatstvo.
13 I rech: jeda vsuje opravdich serdce moje i umych v nepovinnych ruce moi,
14 i bych jazven ves deň, i obličenije moje na utrenich?
15 Ašče glagolach, povem tako: se, rodu synov Tvoich, jemuže obeščachsja:
16 i nepščevach razumeti: sije trud jesť predo mnoju,
17 dondeže vnidu vo svjatilo Božije i razumeju v posledňaja ich.
18 Obače za lščenija ich položil jesi im zlaja, nizložil jesi ja, vnegda razgordešasja.
19 Kako byša v zapustenije? Vnezapu izčezoša, pogiboša za bezzakonije svoje.
20 Jako sonije vostajuščago, Gospodi, vo grade Tvojem obraz ich uničižiši.
21 Jako razžžesja serdce moje, i utroby moja izmenišasja:
22 i az uničižen, i ne razumech, skoten bych u Tebe.
23 I az vynu s Toboju: uderžal jesi ruku desnuju moju,
24 i sovetom Tvoim nastavil ma jesi, i so slavoju prijal ma jesi.
25 Čto bo mi jesť na nebesi? I ot Tebe čto voschotech na zemli?
26 Izčeze serdce moje i ploť moja, Bože serdca mojego, i časť moja, Bože, vo vek.
27 Jako se, udaljajuščii sebe ot Tebe pogibnut: potrebil jesi vsjakago ljubodejuščago ot Tebe.
28 Mne že prilepljatisja Bogovi blago jesť, polagati na Gospoda upovanije moje, vozvestiti mi vsja chvaly Tvoja, vo vratech dščere Sioni.

Psalom 73

1 Vskuju, Bože, otrinul jesi do konca? Razgnevasja jarosť Tvoja na ovcy pažiti Tvojeja?
2 Pomani sonm Tvoj, jegože sťjažal jesi isperva, izbavil jesi žezlom dostojanija Tvojego, gora Sion sija, v nejže vselilsja jesi.
3 Vozdvigni ruce Tvoi na gordyni ich v konec, jelika lukavnova vrag vo svjatem Tvojem.
4 I voschvališasja nenaviďaščii Ťja posrede prazdnika Tvojego: položiša znamenija svoja znamenija, i ne poznaša.
5 Jako vo ischode prevyše: jako v dubrave drevjane sekirami razsekoša
6 dveri jego vkupe, sečivom i oskordom razrušiša i.
7 Vozžgoša ognem svjatilo Tvoje: na zemli oskverniša žilišče imene Tvojego.
8 Reša v serdcy svojem južiki ich vkupe: priidite, i otstavim vsja prazdniki Božija ot zemli.
9 Znamenija ich ne videchom: nesť ktomu proroka, i nas ne poznaet ktomu.
10 Dokole, Bože, ponosit vrag? Razdražit protivnyj ima Tvoje do konca?
11 Vskuju otvraščaeši ruku Tvoju i desnicu Tvoju ot sredy nedra Tvojego v konec?
12 Bog že, Car naš, prežde veka sodela spasenije posrede zemli.
13 Ty utverdil jesi siloju Tvojeju more: Ty sterl jesi glavy zmijev v vode:
14 Ty sokrušil jesi glavu zmijevu, dal jesi togo brašno ljudem Jefiopskim.
15 Ty rastorgl jesi istočniki i potoki: Ty izsušil jesi reki ifamskija.
16 Tvoj jesť deň, i Tvoja jesť nošč: Ty soveršil jesi zarju i solnce.
17 Ty sotvoril jesi vsja predely zemli: žatvu i vesnu Ty sozdal jesi ja.
18 Pomani sija: vrag ponosi Gospodevi, i ljudije bezumnii razdražiša ima Tvoje.
19 Ne predažď zverem dušu ispovedajuščujusja Tebe: duš ubogich Tvoich ne zabudi do konca.
20 Prizri na zavet Tvoj: jako ispolnišasja pomračennii zemli domov bezzakonij.
21 Da ne vozvratitsja smirennyj posramlen: nišč i ubog voschvalita ima Tvoje.
22 Vostani, Bože, sudi prju Tvoju: pomani ponošenije Tvoje, ježe ot bezumnago ves deň.
23 Ne zabudi glasa molitvennik Tvoich: gordyňa nenaviďaščich Ťja vzyde vynu.

Psalom 74

1 V konec, da ne rastliši, psalom pesni Asafu.
2 Ispovemysja Tebe, Bože, ispovemysja Tebe i prizovem ima Tvoje: povem vsja čudesa Tvoja.
3 Jegda priimu vrema, Az pravoty vozsuždu.
4 Rastajasja zemlja i vsi živuščii na nej, Az utverdich stolpy jeja.
5 Rech bezzakonnujuščym, ne bezzakonnujte: i sogrešajuščym, ne voznosite roga.
6 Ne vozdvizajte na vysotu roga vašego i ne glagolite na Boga nepravdu:
7 jako niže ot ischod, niže i zapad, niže ot pustych gor.
8 Jako Bog sudija jesť: sego smirjaet, i sego voznosit.
9 Jako čaša v ruce Gospodni, vina nerastvorena ispolň rastvorenija, i ukloni ot seja v siju: obače droždije jego ne istoščisja, ispijut vsi grešnii zemli.
10 Az že vozradujusja v vek, vospoju Bogu Iakovlju:
11 i vsja rogi grešnych slomlju, i voznesetsja rog pravednago.

Psalom 75

1 V konec, v pesnech, psalom Asafu, pesň ko Assirianinu.
2 Vedom vo Iudei Bog: vo Izraili velije ima Jego.
3 I bysť v Mire mesto Jego, i žilišče Jego v Sione.
4 Tamo sokruši kreposti lukov, oružije i meč i braň.
5 Prosveščaeši ty divno ot gor večnych.
6 Smatošasja vsi nerazumnii serdcem: usnuša snom svoim, i ničtože obretoša vsi mužije bogatstva v rukach svoich.
7 Ot zapreščenija Tvojego, Bože Iakovl, vozdremaša vsedšii na koni.
8 Ty strašen jesi, i kto protivostanet Tebe? Ottole gnev Tvoj.
9 S nebese slyšan sotvoril jesi sud: zemlja ubojasja i umolča,
10 vnegda vostati na sud Bogu, spasti vsja krotkija zemli.
11 Jako pomyšlenije čelovečeskoje ispovestsja Tebe, i ostanok pomyšlenija prazdnujet Ti.
12 Pomolitesja i vozdadite Gospodevi Bogu našemu: vsi, iže okrest Jego, prinesut dary
13 Strašnomu i otemljuščemu duchi kňazej, strašnomu pače carej zemnych.

Psalom 76

1 V konec, o Idifume, psalom Asafu.
2 Glasom moim ko Gospodu vozzvach, glasom moim k Bogu, i vňat mi.
3 V deň skorbi mojeja Boga vzyskach rukama moima, noščiju pred nim, i ne prelščen bych: otveržesja utešitisja duša moja.
4 Pomanuch Boga i vozveselichsja, poglumljachsja, i malodušstvovaše duch moj.
5 Predvariste stražby oči moi: smatochsja i ne glagolach.
6 Pomyslich dni pervyja, i leta večnaja pomanuch, i poučachsja:
7 noščiju serdcem moim glumljachsja, i tužaše duch moj:
8 jeda vo veki otrinet Gospoď i ne priložit blagovoliti paki?
9 Ili do konca milosť Svoju otsečet, skonča glagolgol ot roda v rod?
10 Jeda zabudet uščedriti Bog? Ili uderžit vo gneve Svojem ščedroty Svoja?
11 I rech: nyne načach, sija izmena desnicy Vyšňago.
12 Pomanuch dela Gospodňa: jako pomanu ot načala čudesa Tvoja,
13 i poučusja vo vsech delech Tvoich, i v načinaniich Tvoich poglumljusja.
14 Bože, vo svjatem puť Tvoj: kto Bog velij, jako Bog naš?
15 Ty jesi Bog tvorjaj čudesa: skazal jesi v ljudech silu Tvoju,
16 izbavil jesi myšceju Tvojeju ljudi Tvoja, syny Iakovli i Iosifovy.
17 Videša Ťja vody, Bože, videša Ťja vody i ubojašasja: smatošasja bezdny.
18 Množestvo šuma vod: glas daša oblacy, ibo strely Tvoja prechoďat.
19 Glas groma Tvojego v kolesi, osvetiša molnija tvoja vselennuju: podvižesja i trepetna bysť zemlja.
20 V mori putije Tvoi, i stezi Tvoja v vodach mnogich, i sledy Tvoi ne poznajutsja.
21 Nastavil jesi jako ovcy ljudi Tvoja rukoju Moiseovoju i Aaroneju.

Psalom 77

1 Vnemlite, ljudije moi, zakonu mojemu, priklonite ucho vaše vo glagoly ust moich.
2 Otverzu v pritčach usta moja, proveščaju gananija isperva.
3 Jelika slyšachom i poznachom ja, i otcy naši povedaša nam:
4 ne utaišasja ot čad ich v rod in, vozveščajušče chvaly Gospodni, i sily Jego i čudesa Jego, jaže sotvori.
5 I vozdviže svidenije vo Iakove, i zakon položi vo Izraili, jelika zapoveda otcem našym skazati ja synovom svoim,
6 jako da poznaet rod in, synove roďaščiisja, i vostanut i poveďat ja synovom svoim:
7 da položat na Boga upovanije svoje, i ne zabudut del Božiich, i zapovedi Jego vzyščut:
8 da ne budut jakože otcy ich, rod stroptiv i preogorčevajaj, rod iže ne ispravi serdca svojego i ne uveri s Bogom ducha svojego.
9 Synove Jefremli naljacajušče i streljajušče luki vozvratišasja v deň brani:
10 ne sochraniša zaveta Božija, i v zakone Jego ne voschoteša choditi.
11 I zabyša blagodejanija Jego i čudesa Jego, jaže pokaza im
12 pred otcy ich, jaže sotvori čudesa v zemli Jegipetstej, na poli Taneose:
13 razverze more i provede ich: predstavi vody jako mech,
14 i nastavi ja oblakom vo dni i vsju nošč prosveščenijem ogňa.
15 Razverze kameň v pustyni i napoi ja jako v bezdne mnoze:
16 i izvede vodu iz kamene i nizvede jako reki vody.
17 I priložiša ješče sogrešati Jemu, preogorčiša Vyšňago v bezvodnej:
18 i iskusiša Boga v serdcach svoich, vosprositi brašna dušam svoim.
19 I klevetaša na Boga i reša: jeda vozmožet Bog ugotovati trapezu v pustyni?
20 Poneže porazi kameň, i potekoša vody, i potocy navodnišasja: jeda i chleb možet dati? Ili ugotovati trapezu ljudem Svoim?
21 Sego radi slyša Gospoď i prezre, i ogň vozgoresja vo Iakove, i gnev vzyde na Izrailja:
22 jako ne verovaša Bogovi, niže upovaša na spasenije Jego.
23 I zapoveda oblakom svyše, i dveri nebese otverze:
24 i odoždi im mannu jasti, i chleb nebesnyj dade im.
25 Chleb angelskij jade čelovek: brašno posla im do sytosti.
26 Vozdviže jug s nebese, i navede siloju Svojeju liva:
27 i odoždi na ňa jako prach ploti, i jako pesok morskij pticy pernaty.
28 I napadoša posrede stana ich, okrest žilišč ich.
29 I jadoša i nasytišasja zelo, i želanije ich prinese im.
30 Ne lišišasja ot želanija svojego: ješče brašnu sušču vo ustech ich,
31 i gnev Božij vzyde na ňa, i ubi množajšaja ich, i izbrannym Izrailevym zapjat.
32 Vo vsech sich sogrešiša ješče i ne verovaša čudesem Jego:
33 i izčezoša v sujete dnije ich, i leta ich so tščanijem.
34 Jegda ubivaše ja, togda vzyskachu Jego i obraščachusja i utrenevachu k Bogu:
35 i pomanuša, jako Bog pomoščnik im jesť, i Bog Vyšnij Izbavitel im jesť:
36 i vozljubiša Jego usty svoimi, i jazykom svoim solgaša Jemu:
37 serdce že ich ne be pravo s Nim, niže uverišasja v zavete Jego.
38 Toj že jesť ščedr, i očistit grechi ich, i ne rastlit: i umnožit otvratiti jarosť Svoju, i ne razžžet vsego gneva Svojego.
39 I pomanu, jako ploť suť, duch choďaj i ne obraščajajsja:
40 kolkraty preogorčiša Jego v pustyni, prognevaša Jego v zemli bezvodnej?
41 I obratišasja, i iskusiša Boga, i Svjatago Izraileva razdražiša:
42 i ne pomanuša ruki Jego v deň, v oňže izbavi ja iz ruki oskorbljajuščago:
43 jakože položi vo Jegipte znamenija Svoja, i čudesa Svoja na poli Taneose:
44 i preloži v krov reki ich i istočniki ich, jako da ne pijut.
45 Posla na ňa pesija muchi, i pojadoša ja, i žaby, i rastli ja:
46 i dade rže plody ich, i trudy ich prugom.
47 Ubi gradom vinogrady ich i černičije ich slanoju:
48 i predade gradu skoty ich, i imenije ich ogňu.
49 Posla na ňa gnev jarosti Svojeja, jarosť i gnev i skorb, poslanije aggely ljutymi.
50 Putesotvori stezju gnevu Svojemu, i ne poščade ot smerti duš ich, i skoty ich v smerti zaključi:
51 i porazi vsjakoje pervorodnoje v zemli Jegipetstej, načatok vsjakago truda ich v seleniich Chamovych.
52 I vozdviže jako ovcy ljudi Svoja, i vozvede ja jako stado v pustyni:
53 i nastavi ja na upovanije, i ne ubojašasja: i vragi ich pokry more.
54 I vvede ja v goru svjatyni Svojeja, goru siju, juže sťjaža desnica Jego.
55 I izgna ot lica ich jazyki, i po žrebiju dade im (zemlju) užem žrebodajanija, i vseli v seleniich ich kolena Izraileva.
56 I iskusiša i preogorčiša Boga Vyšňago, i svidenij Jego ne sochraniša:
57 i otvratišasja i otvergošasja, jakože i otcy ich: prevratišasja v luk razvraščen:
58 i prognevaša Jego v cholmech svoich, i vo istukannych svoich razdražiša Jego.
59 Slyša Bog i prezre, i uničiži zelo Izrailja:
60 i otrinu skiniju Silomskuju, selenije ježe vselisja v čelovecech:
61 i predade v plen kreposť ich, i dobrotu ich v ruki vragov:
62 i zatvori vo oružii ljudi Svoja i dostojanije Svoje prezre.
63 Junošy ich pojade ogň, i devy ich ne osetovany byša:
64 svjaščennicy ich mečem padoša, i vdovicy ich ne oplakany budut.
65 I vosta jako spja Gospoď, jako silen i šumen ot vina:
66 i porazi vragi svoja vspjať, ponošenije večnoje dade im:
67 i otrinu selenije Iosifovo, i koleno Jefremovo ne izbra:
68 i izbra koleno Iudovo, goru Sioňu, juže vozljubi:
69 i sozda jako jedinoroga svjatilišče Svoje: na zemli osnova i v vek.
70 I izbra Davida raba Svojego, i vosprijat jego ot stad ovčich:
71 ot doilic pojat jego, pasti Iakova raba Svojego, i Izrailja dostojanije Svoje.
72 I upase ja v nezlobii serdca svojego, i v razumech ruku svojeju nastavil ja jesť.

Psalom 78

1 Bože, priidoša jazycy v dostojanije Tvoje, oskverniša chram svjatyj Tvoj,
2 položiša Ijerusalim jako ovoščnoje chranilišče: položiša trupija rab Tvoich brašno pticam nebesnym, ploti prepodobnych Tvoich zverem zemnym:
3 prolijaša krov ich jako vodu okrest Ijerusalima, i ne be pogrebajaj.
4 Bychom ponošenije sosedom našym, podražnenije i poruganije suščym okrest nas.
5 Dokole, Gospodi, prognevaešisja do konca? Razžžetsja jako ogň rvenije Tvoje?
6 Prolij gnev Tvoj na jazyki neznajuščyja Tebe, i na carstvija, jaže imene Tvojego ne prizvaša:
7 jako pojadoša Iakova, i mesto jego opustošiša.
8 Ne pomani našich bezzakonij pervych: skoro da predvarjat ny ščedroty Tvoja, Gospodi, jako obniščachom zelo.
9 Pomozi nam, Bože, Spasitelju naš, slavy radi imene Tvojego: Gospodi, izbavi ny i očesti grechi našja imene radi Tvojego.
10 Da ne kogda rekut jazycy: gde jesť Bog ich? I da uvestsja vo jazycech pred očima našima otmščenije krove rab Tvoich prolityja.
11 Da vnidet pred Ťja vozdychanije okovannych: po veličiju myšcy Tvojeja snabdi syny umerščvlennych.
12 Vozdažď sosedom našym sedmericeju v nedro ich ponošenije ich, imže ponosiša Ťja, Gospodi.
13 My že ljudije Tvoi i ovcy pažiti Tvojeja ispovemysja Tebe, Bože, vo vek, v rod i rod vozvestim chvalu Tvoju.

Psalom 79

1 V konec, o izmenšichsja, svidenije Asafu, psalom.
2 Pasyj Izrailja vonmi: nastavljajaj jako ovča Iosifa, seďaj na Cheruvimech, javisja:
3 pred Jefremom i Veniaminom i Manassijem vozdvigni silu Tvoju, i priidi vo ježe spasti nas.
4 Bože, obrati ny, i prosveti lice Tvoje, i spasemsja.
5 Gospodi Bože sil, dokole gnevaešisja na molitvu rab Tvoich?
6 Napitaeši nas chlebom sleznym, i napoiši nas slezami v meru.
7 Položil jesi nas v prerekanije sosedom našym, i vrazi naši podražniša ny.
8 Gospodi Bože sil, obrati ny, i prosveti lice Tvoje, i spasemsja.
9 Vinograd iz Jegipta prenesl jesi: izgnal jesi jazyki, i nasadil jesi i:
10 putesotvoril jesi pred nim, i nasadil jesi korenija jego, i ispolni zemlju.
11 Pokry gory seň jego, i vetvija jego kedry Božija:
12 prostre rozgi jego do morja, i daže do rek otrasli jego.
13 Vskuju nizložil jesi oplot jego, i oymajut i vsi mimochoďaščii putem?
14 Ozoba i vepr ot dubravy, i ujedinennyj divij pojade i.
15 Bože sil, obratisja ubo, i prizri s nebese i vižď, i poseti vinograd sej:
16 i soverši i, jegože nasadi desnica Tvoja, i na syna čelovečeskago, jegože ukrepil jesi Sebe.
17 Požžen ognem i raskopan: ot zapreščenija lica Tvojego pogibnut.
18 Da budet ruka Tvoja na muža desnicy Tvojeja i na syna čelovečeskago, jegože ukrepil jesi Sebe,
19 i ne otstupim ot Tebe: oživiši ny, i ima Tvoje prizovem.
20 Gospodi Bože sil, obrati ny, i prosveti lice Tvoje, i spasemsja.

Psalom 80

1 V konec, o točilech, psalom Asafu.
2 Radujtesja Bogu pomoščniku našemu, voskliknite Bogu Iakovlju:
3 priimite psalom i dadite timpan, psaltir krasen s guslmi:
4 vostrubite v novomesjačii truboju, vo blagoznamenityj deň prazdnika vašego:
5 jako povelenije Izrailevi jesť, i sudba Bogu Iakovlju.
6 Svidenije vo Iosife položi je, vnegda izyti jemu ot zemli Jegipetskija: jazyka, jegože ne veďaše, uslyša.
7 Oťjat ot bremene chrebet jego: ruce jego v koši porabotaste.
8 V skorbi prizval Ma jesi, i izbavich ťja: uslyšach ťja v tajne burne: iskusich ťja na vode Prerekanija.
9 Slyšite, ljudije Moi, i zasvidetelstvuju vam, Izrailju, ašče poslušaeši Mene:
10 ne budet tebe bog nov, niže poklonišisja bogu čuždemu.
11 Az bo jesm Gospoď Bog tvoj, izvedyj ťja ot zemli Jegipetskija: razširi usta tvoja, i ispolňu ja.
12 I ne poslušaša ljudije Moi glasa Mojego, i Izrail ne vňat Mi:
13 i otpustich ja po načinanijem serdec ich, pojdut v načinaniich svoich.
14 Ašče byša ljudije Moi poslušali Mene, Izrail ašče by v puti Moja chodil:
15 ni o česomže ubo vragi jego smiril bych, i na oskorbljajuščyja ich vozložil bych ruku Moju.
16 Vrazi Gospodni solgaša jemu, i budet vrema ich v vek:
17 i napita ich ot tuka pšenična, i ot kamene meda nasyti ich.

Psalom 81

1 Bog sta v sonme bogov, posrede že bogi razsudit.
2 Dokole sudite nepravdu, i lica grešnikov prijemlete?
3 Sudite siru i ubogu, smirena i nišča opravdajte:
4 izmite nišča i uboga, iz ruki grešniči izbavite jego.
5 Ne poznaša, niže urazumeša, vo tme choďat: da podvižatsja vsja osnovanija zemli.
6 Az rech: bozi jeste, i synove Vyšňago vsi:
7 vy že jako čelovecy umiraete, i jako jedin ot kňazej padaete.
8 Voskreseni, Bože, sudi zemli: jako Ty naslediši vo vsech jazycech.

Psalom 82

1 Pesň psalma Asafu.
2 Bože, kto upodobitsja Tebe? Ne premolči, niže ukroti, Bože:
3 jako se, vrazi Tvoi vozšumeša, i nenaviďaščii Ťja vozdvigoša glavu.
4 Na ljudi Tvoja lukavnovaša voleju, i soveščaša na svjatyja Tvoja.
5 Reša: priidite i potrebim ja ot jazyk, i ne pomanetsja ima Izrailevo ktomu.
6 Jako soveščaša jedinomyšlenijem vkupe, na Ťja zavet zaveščaša:
7 selenija Idumejska i Ismailite, Moav i Agarjane,
8 Geval i Ammon i Amalik, inoplemennicy s živuščimi v Tire:
9 ibo i Assur priide s nimi, byša v zastuplenije synovom Lotovym:
10 sotvori im jako Madiamu i Sisare, jako Iavimu v potoce Kissove:
11 potrebišasja vo Ajendore, byša jako gnoj zemnyj.
12 Položi kňazi ich jako Oriva i Ziva, i Zevea i Salmana, vsja kňazi ich,
13 iže reša: da nasledim sebe svjatilišče Božije.
14 Bože moj, položi ja jako kolo, jako trosť pred licem vetra.
15 Jako ogň popaljajaj dubravy, jako plameň požigajaj gory:
16 tako poženeši ja bureju Tvojeju, i gnevom Tvoim smateši ja.
17 Ispolni lica ich bezčestija, i vzyščut imene Tvojego, Gospodi.
18 Da postyďatsja i smatutsja v vek veka, i posramatsja i pogibnut.
19 I da poznajut, jako ima Tebe Gospoď, Ty jedin Vyšnij po vsej zemli.

Psalom 83

1 V konec, o točilech, synom Koreovym, psalom.
2 Kol vozljublenna selenija Tvoja, Gospodi sil.
3 Želaet i skončavaetsja duša moja vo dvory Gospodni: serdce moje i ploť moja vozradovastasja o Boze žive.
4 Ibo ptica obrete sebe chraminu, i gorlica gnezdo sebe, ideže položit ptency svoja, oltari Tvoja, Gospodi sil, Carju moj i Bože moj.
5 Blaženi živuščii v domu Tvojem: v veki vekov voschvaljat Ťja.
6 Blažen muž, jemuže jesť zastuplenije jego u Tebe: voschoždenija v serdcy svojem položi,
7 vo judol plačevnuju, v mesto ježe položi: ibo blagoslovenije dast zakonopolagajaj.
8 Pojdut ot sily v silu: javitsja Bog bogov v Sione.
9 Gospodi Bože sil, uslyši molitvu moju, vnuši, Bože Iakovl.
10 Zaščitniče naš, vižď, bože, i prizri na lice christa Tvojego.
11 Jako lučše deň jedin vo dvorech Tvoich pače tysjašč: izvolich primetatisja v domu Boga mojego pače, neže žiti mi v seleniich grešničich.
12 Jako milosť i istinu ljubit Gospoď, Bog blagodať i slavu dast: Gospoď ne lišit blagich choďaščich nezlobijem.
13 Gospodi Bože sil, blažen čelovek upovajaj na Ťja.

Psalom 84

1 V konec, synom Koreovym, psalom.
2 Blagovolil jesi, Gospodi, zemlju Tvoju, vozvratil jesi plen Iakovl.
3 Ostavil jesi bezzakonija ljudij Tvoich, pokryl jesi vsja grechi ich.
4 Ukrotil jesi ves gnev Tvoj, vozvratilsja jesi ot gneva jarosti Tvojeja.
5 Vozvrati nas, Bože spasenij našich, i otvrati jarosť Tvoju ot nas.
6 Jeda vo veki prognevaešisja na ny? Ili prostreši gnev Tvoj ot roda v rod?
7 Bože, Ty obraščsja oživiši ny, i ljudije Tvoi vozveseljatsja o Tebe.
8 Javi nam, Gospodi, milosť Tvoju, i spasenije Tvoje dažď nam.
9 Uslyšu, čto rečet o mne Gospoď Bog: jako rečet mir na ljudi Svoja, i na prepodobnyja Svoja, i na obraščajuščyja serdca k nemu.
10 Obače bliz bojaščichsja Jego spasenije Jego, vseliti slavu v zemlju našu.
11 Milosť i istina sretostesja, pravda i mir oblobyzastasja:
12 istina ot zemli vozsija, i pravda s nebese priniče:
13 ibo Gospoď dast blagosť, i zemlja naša dast plod svoj.
14 Pravda pred Nim predidet, i položit v puť stopy svoja.

Psalom 85

1 Prikloni, Gospodi, ucho Tvoje, i uslyši ma: jako nišč i ubog jesm az.
2 Sochrani dušu moju, jako prepodoben jesm: spasi raba Tvojego, Bože moj, upovajuščago na Ťja.
3 Pomiluj ma, Gospodi, jako k Tebe vozzovu ves deň.
4 Vozveseli dušu raba Tvojego: jako k Tebe vzjach dušu moju.
5 Jako Ty, Gospodi, blag i krotok i mnogomilostiv vsem prizyvajuščym Ťja.
6 Vnuši, Gospodi, molitvu moju i vonmi glasu molenija mojego.
7 V deň skorbi mojeja vozzvach k Tebe, jako uslyšal ma jesi.
8 Nesť podoben Tebe v bozech, Gospodi, i nesť po delom Tvoim.
9 Vsi jazycy, jeliki sotvoril jesi, priidut i pokloňatsja pred Toboju, Gospodi, i proslavjat ima Tvoje:
10 jako velij jesi Ty i tvorjaj čudesa, Ty jesi Bog jedin.
11 Nastavi ma, Gospodi, na puť Tvoj, i pojdu vo istine Tvojej: da vozveselitsja serdce moje bojatisja imene Tvojego.
12 Ispovemsja Tebe, Gospodi Bože moj, vsem serdcem moim i proslavlju ima Tvoje v vek:
13 jako milosť Tvoja velija na mne, i izbavil jesi dušu moju ot ada preispodnejšago.
14 Bože, zakonoprestupnicy vostaša na ma, i sonm deržavnych vzyskaša dušu moju, i ne predložiša Tebe pred soboju.
15 I Ty, Gospodi Bože moj, ščedryj i milostivyj, dolgoterpelivyj i mnogomilostivyj i istinnyj,
16 prizri na ma i pomiluj ma: dažď deržavu Tvoju otroku Tvojemu i spasi syna raby Tvojeja.
17 Sotvori so mnoju znamenije vo blago: i da viďat nenaviďaščii ma, i postyďatsja, jako Ty, Gospodi, pomogl mi i utešil ma jesi.

Psalom 86

1 Synom Koreovym, psalom pesni.
2 Osnovanija jego na gorach svjatych: ljubit Gospoď vrata Sioňa pače vsech selenij Iakovlich.
3 Preslavnaja glagolašasja o tebe, grade Božij.
4 Pomanu Raav i Vavilona veduščym ma: i se, inoplemennicy i Tir i ljudije Jefiopstii, sii byša tamo.
5 Mati Sion rečet: čelovek i čelovek rodisja v nem, i Toj osnova i Vyšnij.
6 Gospoď povesť v pisanii ljudij i kňazej, sich byvšich v nem.
7 Jako veseljaščichsja vsech žilišče v tebe.

Psalom 87

1 Pesň psalma Synom Koreovym, v konec, o Maelefe ježe otveščati, razuma Jemanu Izrailťjaninu.
2 Gospodi Bože spasenija mojego, vo dni vozzvach i v nošči pred Toboju:
3 da vnidet pred Ťja molitva moja, prikloni ucho Tvoje k moleniju mojemu.
4 Jako ispolnisja zol duša moja, i život moj adu približisja.
5 Privmenen bych s nizchoďaščimi v rov: bych jako čelovek bez pomošči,
6 v mertvych svoboď: jako jazvennii spjaščii vo grobe, ichže ne pomanul jesi ktomu, i tii ot ruki Tvojeja otrinoveni byša.
7 Položiša ma v rove preispodnem, v temnych i seni smertnej.
8 Na mne utverdisja jarosť Tvoja, i vsja volny Tvoja navel jesi na ma.
9 Udalil jesi znaemych moich ot mene: položiša ma merzosť sebe: predan bych i ne ischoždach.
10 Oči moi iznemogoste ot niščety: vozzvach k Tebe, Gospodi, ves deň, vozdech k Tebe ruce moi.
11 Jeda mertvymi tvoriši čudesa? Ili vračeve voskresjat, i ispoveďatsja Tebe?
12 Jeda povesť kto vo grobe milosť Tvoju, i istinu Tvoju v pogibeli?
13 Jeda poznana budut vo tme čudesa Tvoja, i pravda Tvoja v zemli zabvennej?
14 I az k Tebe, Gospodi, vozzvach, i utro molitva moja predvarit Ťja.
15 Vskuju, Gospodi, otreješi dušu moju? Otvraščaeši lice Tvoje ot mene?
16 Nišč jesm az, i v trudech ot junosti mojeja: voznesžesja smirichsja i iznemogoch.
17 Na mne preidoša gnevi Tvoi, ustrašenija Tvoja vozmutiša ma:
18 obydoša ma jako voda ves deň, oderžaša ma vkupe.
19 Udalil jesi ot mene druga i iskrenňago, i znaemych moich ot strastej.

Psalom 88

1 Razuma Jefama Izrailťjanina.
2 Milosti Tvoja, Gospodi, vo vek vospoju, v rod i rod vozvešču istinu Tvoju usty moimi.
3 Zane rekl jesi: v vek milosť soziždetsja: na nebesech ugotovitsja istina Tvoja.
4 Zaveščach zavet izbrannym Moim, kljachsja Davidu rabu Mojemu:
5 do veka ugotovaju sema tvoje, i soziždu v rod i rod prestol tvoj.
6 Ispoveďat nebesa čudesa Tvoja, Gospodi, ibo istinu Tvoju v cerkvi svjatych.
7 Jako kto vo oblacech uravnitsja Gospodevi? Upodobitsja Gospodevi v synech Božiich?
8 Bog proslavljaem v sovete svjatych, velij i strašen jesť nad vsemi okrestnymi Jego.
9 Gospodi Bože sil, kto podoben Tebe? Silen jesi, Gospodi, i istina Tvoja okrest Tebe.
10 Ty vladyčestvuješi deržavoju morskoju: vozmuščenije že voln jego Ty ukročaeši.
11 Ty smiril, jesi, jako jazvena, gordago: myšceju sily Tvojeja rastočil jesi vragi Tvoja.
12 Tvoja suť nebesa, i Tvoja jesť zemlja: vselennuju i ispolnenije jeja Ty osnoval jesi.
13 Sever i more Ty sozdal jesi: Favor i Jermon o imeni Tvojem vozradujetasja.
14 Tvoja myšca s siloju: da ukrepitsja ruka Tvoja, i voznesetsja desnica Tvoja.
15 Pravda i sudba ugotovanije prestola Tvojego: milosť i istina predidete pred licem Tvoim.
16 Blaženi ljudije veduščii voskliknovenije: Gospodi, vo svete lica Tvojego pojdut,
17 i o imeni Tvojem vozradujutsja ves deň, i pravdoju Tvojeju voznesutsja.
18 Jako pochvala sily ich Ty jesi, i vo blagovolenii Tvojem voznesetsja rog naš:
19 jako Gospodne jesť zastuplenije, i Svjatago Izraileva carja našego.
20 Togda glagolal jesi v videnii synovom Tvoim, i rekl jesi: položich pomošč na silnago, voznesoch izbrannago ot ljudij Moich:
21 obretoch Davida raba Mojego, jelejem svjatym Moim pomazach jego.
22 Ibo ruka Moja zastupit jego, i myšca Moja ukrepit jego.
23 Ničtože uspejet vrag na nego, i syn bezzakonija ne priložit ozlobiti jego.
24 I sseku ot lica jego vragi jego, i nenaviďaščyja jego pobeždu:
25 i istina Moja i milosť Moja s nim, i o imeni Mojem voznesetsja rog jego:
26 i položu na mori ruku jego, i na rekach desnicu jego.
27 Toj prizovet Ma: otec moj jesi Ty, Bog moj i zastupnik spasenija mojego.
28 I Az pervenca položu jego, vysoka pače carej zemnych:
29 v vek sochraňu jemu milosť Moju, i zavet Moj veren jemu:
30 i položu v vek veka sema jego, i prestol jego jako dnije neba.
31 Ašče ostavjat synove jego zakon Moj, i v sudbach Moich ne pojdut:
32 ašče opravdanija Moja oskverňat, i zapovedij Moich ne sochraňat:
33 posešču žezlom bezzakonija ich, i ranami nepravdy ich,
34 milosť že Moju ne razorju ot nich, ni prevreždu vo istine Mojej:
35 niže oskverňu zaveta Mojego, i ischoďaščich ot ust Moich ne otvergusja.
36 Jedinoju kljachsja o svjatem Mojem: ašče Davidu solžu?
37 Sema jego vo vek prebudet, i prestol jego jako solnce predo Mnoju,
38 i jako luna soveršena v vek, i svidetel na nebesi veren.
39 Ty že otrinul jesi i uničižil, negodoval jesi pomazannago Tvojego:
40 razoril jesi zavet raba Tvojego, oskvernil jesi na zemli svjatyňu jego:
41 razoril jesi vsja oploty jego, položil jesi tverdaja jego strach.
42 Raschiščachu jego vsi mimochoďaščii putem, bysť ponošenije sosedom svoim.
43 Vozvysil jesi desnicu stužajuščich jemu, vozveselil jesi vsja vragi jego:
44 otvratil jesi pomošč meča jego i ne zastupil jesi jego vo brani:
45 razoril jesi ot očiščenija jego, prestol jego na zemlju povergl jesi:
46 umalil jesi dni vremene jego, oblijal jesi jego studom.
47 Dokole, Gospodi, otvraščaešisja v konec, razžžetsja jako ogň gnev Tvoj?
48 Pomani, kij moj sostav: jeda bo vsuje sozdal jesi vsja syny čelovečeskija?
49 Kto jesť čelovek, iže poživet i ne uzrit smerti, izbavit dušu svoju iz ruki adovy?
50 Gde suť milosti Tvoja drevnija, Gospodi, imiže kljalsja jesi Davidu vo istine Tvojej?
51 Pomani, Gospodi, ponošenije rab Tvoich, ježe uderžach v nedre mojem mnogich jazyk:
52 imže ponosiša vrazi Tvoi, Gospodi, imže ponosiša izmeneniju christa Tvojego.
53 Blagosloven Gospoď vo vek: budi, budi.

Psalom 89

1 Molitva Moisea čeloveka Božija.
2 Gospodi, pribežišče byl jesi nam v rod i rod.
3 Prežde daže goram ne byti i sozdatisja zemli i vselennej, i ot veka i do veka Ty jesi.
4 Ne otvrati čeloveka vo smirenije, i rekl jesi: obratitesja, synove čelovečestii.
5 Jako tysjašča let pred očima Tvoima, Gospodi, jako deň včerašnij, iže mimo ide, i straža noščnaja.
6 Uničiženija ich leta budut: utro jako trava mimo idet, utro procvetet i prejdet: na večer otpadet, ožestejet i izschnet:
7 jako izčezochom gnevom Tvoim, i jarostiju Tvojeju smutichomsja.
8 Položil jesi bezzakonija naša pred Toboju, vek naš v prosveščenije lica Tvojego.
9 Jako vsi dnije naši oskudeša, i gnevom Tvoim izčezochom:
10 leta naša jako paučina poučachusja: dnije let našich v nichže sedmdesjat let, ašče že v silach, osmdesjat let, i množae ich trud i bolezň: jako priide krotosť na ny, i nakažemsja.
11 Kto vesť deržavu gneva Tvojego, i ot stracha Tvojego jarosť Tvoju izčesti?
12 Desnicu Tvoju tako skaži mi, i okovannyja serdcem v mudrosti.
13 Obratisja, Gospodi, dokole? I umolen budi na raby Tvoja.
14 Ispolnichomsja zautra milosti Tvojeja, Gospodi, i vozradovachomsja i vozveselichomsja:
15 vo vsja dni našja vozveselichomsja, za dni, v ňaže smiril ny jesi, leta, v ňaže videchom zlaja.
16 I prizri na raby Tvoja i na dela Tvoja, i nastavi syny ich.
17 I budi svetlosť Gospoda Boga našego na nas, i dela ruk našich ispravi na nas, i delo ruk našich ispravi.

Psalom 90

1 Živyj v pomošči Vyšňago, v krove Boga nebesnago vodvoritsja,
2 rečet Gospodevi: zastupnik moj jesi i pribežišče moje, Bog moj, i upovaju na Nego.
3 Jako Toj izbavit ťja ot seti lovči i ot slovese matežna:
4 pleščma Svoima osenit ťja, i pod krile Jego nadeješisja: oružijem obydet ťja istina Jego.
5 Ne uboišisja ot stracha noščnago, ot strely leťjaščija vo dni,
6 ot vešči vo tme prechoďaščija, ot srjašča i besa poludennago.
7 Padet ot strany tvojeja tysjašča, i tma odesnuju tebe, k tebe že ne približitsja:
8 obače očima tvoima smotriši i vozdajanije grešnikov uzriši.
9 Jako ty, Gospodi, upovanije moje: Vyšňago položil jesi pribežišče tvoje.
10 Ne priidet k tebe zlo, i rana ne približitsja telesi tvojemu:
11 jako Angelom Svoim zapovesť o tebe, sochraniti ťja vo vsech putech tvoich.
12 Na rukach vozmut ťja, da ne kogda pretkneši o kameň nogu tvoju:
13 na aspida i vasiliska nastupiši, i popereši lva i zmija.
14 Jako na Ma upova, i izbavlju i: pokryju i, jako pozna ima Moje.
15 Vozzovet ko Mne, i uslyšu jego: s nim jesm v skorbi, izmu jego i proslavlju jego:
16 dolgotoju dnij ispolňu jego i javlju jemu spasenije Moje.

Psalom 91

1 Psalom pesni, v deň subbotnyj.
2 Blago jesť ispovedatisja Gospodevi i peti imeni Tvojemu, Vyšnij:
3 vozveščati zautra milosť Tvoju i istinu Tvoju na vsjaku nošč,
4 v desjatostrunnem psaltiri s pesniju v guslech.
5 Jako vozveselil ma jesi, Gospodi, v tvorenii Tvojem, i v delech ruku Tvojeju vozradujusja.
6 Jako vozveličišasja dela Tvoja, Gospodi: zelo uglubišasja pomyšlenija Tvoja.
7 Muž bezumen ne poznaet, i nerazumiv ne razumejet sich.
8 Vnegda prozjaboša grešnicy jako trava, i pronikoša vsi delajuščii bezzakonije, jako da potrebjatsja v vek veka:
9 Ty že vyšnij vo vek, Gospodi.
10 Jako se, vrazi Tvoi, Gospodi, jako se, vrazi Tvoi pogibnut, i razydutsja vsi delajuščii bezzakonije.
11 I voznesetsja jako jedinoroga rog moj, i starosť moja v jelei mastite:
12 i vozzre oko moje na vragi moja, i vostajuščyja na ma lukavnujuščyja uslyšit ucho moje.
13 Pravednik jako finiks procvetet: jako kedr, iže v Livane, umnožitsja.
14 Nasaždeni v domu Gospodni vo dvorech Boga našego procvetut:
15 ješče umnožatsja v starosti mastite, i blagoprijemljušče budut.
16 Da vozvesťjat, jako prav Gospoď Bog naš, i nesť nepravdy v Nem.

Psalom 92

1 Gospoď vocarisja, v lepotu oblečesja: oblečesja Gospoď v silu i prepojasasja: ibo utverdi vselennuju, jaže ne podvižitsja.
2 Gotov prestol Tvoj ottole: ot veka Ty jesi.
3 Vozdvigoša reki, Gospodi, vozdvigoša reki glasy svoja:
4 vozmut reki sotrenija svoja, ot glasov vod mnogich.
5 Divny vysoty morskija: diven v vysokich Gospoď.
6 Svidenija Tvoja uverišasja zelo. Domu Tvojemu podobaet svjatyňa, Gospodi, v dolgotu dnij.

Psalom 93

1 Bog otmščenij Gospoď, Bog otmščenij ne obinulsja jesť.
2 Voznesisja, Suďaj zemli, vozdažď vozdajanije gordym.
3 Dokole grešnicy, Gospodi, dokole grešnicy voschvaljatsja?
4 Proveščajut i vozglagoljut nepravdu, vozglagoljut vsi delajuščii bezzakonije?
5 Ljudi Tvoja, Gospodi, smiriša, i dostojanije Tvoje ozlobiša:
6 vdovicu i sira umoriša, i prišelca ubiša,
7 i reša: ne uzrit Gospoď, niže urazumejet Bog Iakovl.
8 Razumejte že, bezumnii v ljudech, i buii nekogda, umudritesja:
9 nasaždej ucho, ne slyšit li? Ili sozdavyj oko, ne smatrjaet li?
10 Nakazujaj jazyki, ne obličit li, učaj čeloveka razumu?
11 Gospoď vesť pomyšlenija čelovečeskaja, jako suť sujetna.
12 Blažen čelovek, jegože ašče nakažeši, Gospodi, i ot zakona Tvojego naučiši jego:
13 ukrotiti jego ot dnij ljutych, dondeže izryetsja grešnomu jama.
14 Jako ne otrinet Gospoď ljudij Svoich, i dostojanija Svojego ne ostavit:
15 dondeže pravda obratitsja na sud, i deržaščiisja jeja vsi pravii serdcem.
16 Kto vostanet mi na lukavnujuščyja? Ili kto spredstanet mi na delajuščyja bezzakonije?
17 Ašče ne Gospoď pomogl by mi, vmale vselilasja by vo ad duša moja.
18 Ašče glagolach: podvižesja noga moja, milosť Tvoja, Gospodi, pomogaše mi:
19 po množestvu boleznej moich v serdcy mojem, utešenija Tvoja vozveseliša dušu moju.
20 Da ne prebudet Tebe prestol bezzakonija, sozidajaj trud na povelenije.
21 Ulovjat na dušu pravedniču, i krov nepovinnuju osuďat.
22 I bysť mne Gospoď v pribežišče, i Bog moj v pomošč upovanija mojego:
23 i vozdast im Gospoď bezzakonije ich, i po lukavstviju ich pogubit ja Gospoď Bog.

Psalom 94

1 Priidite, vozradujemsja Gospodevi, voskliknem Bogu spasitelju našemu:
2 predvarim lice Jego vo ispovedanii, i vo psalmech voskliknem Jemu:
3 jako Bog velij Gospoď, i Car velij po vsej zemli:
4 jako v ruce Jego vsi koncy zemli, i vysoty gor Togo suť.
5 Jako Togo jesť more, i Toj sotvori je, i sušu ruce Jego sozdaste.
6 Priidite, poklonimsja i pripadem jemu, i vosplačemsja pred Gospodem sotvoršim nas:
7 jako Toj jesť Bog naš, i my ljudije pažiti Jego i ovcy ruki Jego. Dnes ašče glas Jego uslyšite,
8 ne ožestočite serdec vašich, jako v prognevanii, po dni iskušenija v pustyni:
9 v oňže iskusiša Ma otcy vaši, iskusiša Ma, i videša dela Moja.
10 Četyredesjať let negodovach roda togo, i rech: prisno zabluždajut serdcem, tii že ne poznaša putij Moich:
11 jako kljachsja vo gneve Mojem, ašče vnidut v pokoj Moj.

Psalom 95

1 Vospojte Gospodevi pesň novu, vospojte Gospodevi vsja zemlja:
2 vospojte Gospodevi, blagoslovite ima Jego: blagovestite deň ot dne spasenije Jego.
3 Vozvestite vo jazycech slavu Jego, vo vsech ljudech čudesa Jego.
4 Jako velij Gospoď i chvalen zelo, strašen jesť nad vsemi bogi.
5 Jako vsi bozi jazyk besove: Gospoď že nebesa sotvori.
6 Ispovedanije i krasota pred Nim, svjatyňa i velikolepije vo svjatile Jego.
7 Prinesite Gospodevi, otečestvija jazyk, prinesite Gospodevi slavu i česť.
8 Prinesite Gospodevi slavu imeni Jego: vozmite žertvy i vchodite vo dvory Jego.
9 Poklonitesja Gospodevi vo dvore svjatem Jego: da podvižitsja ot lica Jego vsja zemlja.
10 Rcyte vo jazycech, jako Gospoď vocarisja: ibo ispravi vselennuju, jaže ne podvižitsja: sudit ljudem pravostiju.
11 Da vozveseljatsja nebesa, i radujetsja zemlja: da podvižitsja more i ispolnenije jego:
12 vozradujutsja polja, i vsja jaže na nich: togda vozradujutsja vsja dreva dubravnaja
13 ot lica Gospodňa, jako grjadet, jako grjadet suditi zemli: suditi vselennej v pravdu, i ljudem istinoju Svojeju.

Psalom 96

1 Gospoď vocarisja, da radujetsja zemlja, da veseljatsja ostrovi mnozi.
2 Oblak i mrak okrest Jego: pravda i sudba ispravlenije prestola Jego.
3 Ogň pred Nim predidet i popalit okrest vragi Jego.
4 Osvetiša molnija Jego vselennuju: vide i podvižesja zemlja.
5 Gory jako vosk rastajaša ot lica Gospodňa, ot lica Gospoda vseja zemli.
6 Vozvestiša nebesa pravdu Jego, i videša vsi ljudije slavu Jego.
7 Da postyďatsja vsi klaňajuščiisja istukannym, chvaljaščiisja o idolech svoich: poklonitesja Jemu, vsi angeli Jego.
8 Slyša i vozveselisja Sion, i vozradovašasja dščeri Iudejskija, sudeb radi Tvoich, Gospodi:
9 jako Ty Gospoď vyšnij nad vseju zemleju, zelo prevozneslsja jesi nad vsemi bogi.
10 Ljubjaščii Gospoda, nenavidite zlaja: chranit Gospoď dušy prepodobnych Svoich, iz ruki grešniči izbavit ja.
11 Svet vozsija pravedniku, i pravym serdcem veselije.
12 Veselitesja, pravednii, o Gospode, i ispovedajte pamať svjatyni Jego.

Psalom 97

1 Vospojte Gospodevi pesň novu, jako divna sotvori Gospoď: spase Jego desnica Jego i myšca svjataja Jego.
2 Skaza Gospoď spasenije Svoje, pred jazyki otkry pravdu Svoju.
3 Pomanu milosť Svoju Iakovu i istinu Svoju domu Izrailevu: videša vsi koncy zemli spasenije Boga našego.
4 Voskliknite Bogovi, vsja zemlja, vospojte i radujtesja i pojte.
5 Pojte Gospodevi v guslech, v guslech i glase psalomste,
6 v trubach kovanych i glasom truby rožany: vostrubite pred Carem Gospodem.
7 Da podvižitsja more i ispolnenije jego, vselennaja i vsi živuščii na nej.
8 Reki vospleščut rukoju vkupe, gory vozradujutsja
9 ot lica Gospodňa, jako grjadet, jako idet suditi zemli: suditi vselennej v pravdu, i ljudem pravostiju.

Psalom 98

1 Gospoď vocarisja, da gnevajutsja ljudije: seďaj na Cheruvimech, da podvižitsja zemlja.
2 Gospoď v Sione velik, i vysok jesť nad vsemi ljuďmi.
3 Da ispoveďatsja imeni Tvojemu velikomu, jako strašno i svjato jesť.
4 I česť careva sud ljubit: Ty ugotoval jesi pravoty, sud i pravdu vo Iakove Ty sotvoril jesi.
5 Voznosite Gospoda Boga našego i poklaňajtesja podnožiju nogu Jego, jako svjato jesť.
6 Moisej i Aaron vo ijerejech Jego, i Samuil v prizyvajuščich ima Jego: prizyvachu Gospoda, i Toj poslušaše ich.
7 V stolpe oblačne glagolaše k nim: jako chraňachu svidenija Jego i povelenija Jego, jaže dade im.
8 Gospodi Bože naš, Ty poslušal jesi ich: Bože, Ty milostiv byval jesi im, i mščaja na vsja načinanija ich.
9 Voznosite Gospoda Boga našego i poklaňajtesja v gore svjatej Jego: jako svjat Gospoď Bog naš.

Psalom 99

1 Voskliknite Bogovi vsja zemlja:
2 rabotajte Gospodevi v veselii, vnidite pred Nim v radosti.
3 Uvedite, jako Gospoď Toj jesť Bog naš: Toj sotvori nas, a ne my: my že ljudije Jego i ovcy pažiti Jego.
4 Vnidite vo vrata Jego vo ispovedanii, vo dvory Jego v peniich: ispovedajtesja Jemu, chvalite ima Jego.
5 Jako blag Gospoď, v vek milosť Jego, i daže do roda i roda istina Jego.

Psalom 100

1 Milosť i sud vospoju Tebe, Gospodi:
2 poju i razumeju v puti neporočne: kogda priideši ko mne? Prechoždach v nezlobii serdca mojego posrede domu mojego.
3 Ne predlagach pred očima moima vešč zakonoprestupnuju: tvorjaščyja prestuplenije voznenavidech.
4 Ne prilpe mne serdce stroptivo: ukloňajuščagosja ot mene lukavago ne poznach.
5 Oklevetajuščago taj iskrenňago svojego, sego izgoňach: gordym okom i nesytym serdcem, s sim ne jaďach.
6 Oči moi na vernyja zemli, posaždati ja so mnoju: choďaj po puti neporočnu, sej mi služaše.
7 Ne živjaše posrede domu mojego tvorjaj gordyňu: glagoljaj nepravednaja ne ispravljaše pred očima moima.
8 Voutrija izbivach vsja grešnyja zemli, ježe potrebiti ot grada Gospodňa vsja delajuščyja bezzakonije.

Psalom 101

1 Molitva niščago, jegda unyet i pred Gospodem prolijet molenije svoje.
2 Gospodi, uslyši molitvu moju, i vopl moj k Tebe da priidet.
3 Ne otvrati lica Tvojego ot mene: v oňže ašče deň skorblju, prikloni ko mne ucho Tvoje: v oňže ašče deň prizovu Ťja, skoro uslyši ma.
4 Jako izčezoša jako dym dnije moi, i kosti moja jako sušilo soschošasja.
5 Ujazvlen bych jako trava, i izsše serdce moje, jako zabych snesti chleb moj.
6 Ot glasa vozdychanija mojego prilpe kosť moja ploti mojej.
7 Upodobichsja nejasyti pustynnej, bych jako noščnyj vran na nyrišči.
8 Bdech i bych jako ptica osobjaščajasja na zde.
9 Ves deň ponošachu mi vrazi moi, i chvaljaščii ma mnoju kleňachusja.
10 Zane pepel jako chleb jaďach i pitije moje s plačem rastvorjach,
11 ot lica gneva Tvojego i jarosti Tvojeja: jako voznes nizvergl ma jesi.
12 Dnije moi jako seň uklonišasja, i az jako seno izschoch.
13 Ty že, Gospodi, vo vek prebyvaeši, i pamať Tvoja v rod i rod.
14 Ty voskres uščedriši Siona: jako vrema uščedriti jego, jako priide vrema.
15 Jako blagovoliša rabi Tvoi kamenije jego, i persť jego uščedrjat.
16 I ubojatsja jazycy imene Gospodňa, i vsi carije zemstii slavy Tvojeja:
17 jako soziždet Gospoď Siona i javitsja vo slave Svojej.
18 Prizre na molitvu smirennych i ne uničiži molenija ich.
19 Da napišetsja sije v rod in, i ljudije ziždemii voschvaljat Gospoda:
20 jako priniče s vysoty svjatyja Svojeja, Gospoď s nebese na zemlju prizre,
21 uslyšati vozdychanije okovannych, razrešiti syny umerščvlennych:
22 vozvestiti v Sione ima Gospodne i chvalu Jego vo Ijerusalime,
23 vnegda sobratisja ljudem vkupe i carem, ježe rabotati Gospodevi.
24 Otvešča Jemu na puti kreposti Jego: umalenije dnij moich vozvesti mi:
25 ne vozvedi mene vo prepolovenije dnij moich: v rode rodov leta Tvoja.
26 V načalech Ty, Gospodi, zemlju osnoval jesi, i dela ruku Tvojeju suť nebesa.
27 Ta pogibnut, Ty že prebyvaeši: i vsja jako riza obetšajut, i jako odeždu sviješi ja, i izmeňatsja.
28 Ty že tojžde jesi, i leta Tvoja ne oskudejut.
29 Synove rab Tvoich vseljatsja, i sema ich vo vek ispravitsja.

Psalom 102

1 Blagoslovi, duše moja, Gospoda, i vsja vnutrenňaja moja, ima svjatoje Jego:
2 blagoslovi, duše moja, Gospoda, i ne zabyvaj vsech vozdajanij Jego:
3 očiščajuščago vsja bezzakonija tvoja, izceljajuščago vsja nedugi tvoja,
4 izbavljajuščago ot istlenija život tvoj, venčajuščago ťja milostiju i ščedrotami,
5 ispolňajuščago vo blagich želanije tvoje: obnovitsja jako orlja junosť tvoja.
6 Tvorjaj milostyni Gospoď i sudbu vsem obidimym.
7 Skaza puti Svoja Moiseovi, synovom Izrailevym chotenija Svoja.
8 Ščedr i milostiv Gospoď, dolgoterpeliv i mnogomilostiv.
9 Ne do konca prognevaetsja, niže vo vek vraždujet:
10 ne po bezzakonijem našym sotvoril jesť nam, niže po grechom našym vozdal jesť nam.
11 Jako po vysote nebesnej ot zemli, utverdil jesť Gospoď milosť Svoju na bojaščichsja Jego:
12 jeliko otstojat vostocy ot zapad, udalil jesť ot nas bezzakonija naša.
13 Jakože ščedrit otec syny, uščedri Gospoď bojaščichsja Jego.
14 Jako Toj pozna sozdanije naše, pomanu, jako persť jesmy.
15 Čelovek, jako trava dnije jego, jako cvet selnyj, tako ocvetet:
16 jako duch projde v nem, i ne budet, i ne poznaet ktomu mesta svojego.
17 Milosť že Gospodňa ot veka i do veka na bojaščichsja Jego,
18 i pravda Jego na synech synov, chraňaščich zavet Jego i pomňaščich zapovedi Jego tvoriti ja.
19 Gospoď na nebesi ugotova prestol Svoj, i carstvo Jego vsemi obladaet.
20 Blagoslovite Gospoda, vsi Angeli Jego, silnii krepostiju, tvorjaščii slovo Jego, uslyšati glas sloves Jego.
21 Blagoslovite Gospoda, vsja sily Jego, slugi Jego, tvorjaščii volju Jego.
22 Blagoslovite Gospoda, vsja dela Jego na vsjakom meste vladyčestva Jego: blagoslovi, duše moja, Gospoda.

Psalom 103

1 Blagoslovi, duše moja, Gospoda. Gospodi Bože moj, vozveličilsja jesi zelo: vo ispovedanije i v velelepotu obleklsja jesi:
2 odejajsja svetom jako rizoju, prostirajaj nebo jako kožu:
3 pokryvajaj vodami prevysprenňaja Svoja, polagajaj oblaki na voschoždenije Svoje, choďaj na krilu vetreňu:
4 tvorjaj angely Svoja duchi, i slugi Svoja plameň ognennyj:
5 osnovajaj zemlju na tverdi jeja: ne preklonitsja v vek veka.
6 Bezdna jako riza odejanije jeja, na gorach stanut vody:
7 ot zapreščenija Tvojego pobegnut, ot glasa groma Tvojego ubojatsja.
8 Voschoďat gory, i nizchoďat polja, v mesto ježe osnoval jesi im.
9 Predel položil jesi, jegože ne prejdut, niže obraťjatsja pokryti zemlju.
10 Posylajaj istočniki v debrech, posrede gor projdut vody.
11 Napajajut vsja zveri selnyja, ždut onagri v žaždu svoju.
12 Na tych pticy nebesnyja privitajut: ot sredy kamenija daďat glas.
13 Napajajaj gory ot prevysprennich Svoich: ot ploda del Tvoich nasytitsja zemlja.
14 Prozjabajaj travu skotom, i zlak na službu čelovekom, izvesti chleb ot zemli:
15 i vino veselit serdce čeloveka, umastiti lice jelejem: i chleb serdce čeloveka ukrepit.
16 Nasyťjatsja dreva polskaja, kedri Livanstii, ichže jesi nasadil:
17 tamo pticy vognezďatsja, jerodijevo žilišče predvoditelstvujet imi.
18 Gory vysokija jelenem, kameň pribežišče zajacem.
19 Sotvoril jesť lunu vo vremena: solnce pozna zapad svoj.
20 Položil jesi tmu, i bysť nošč, v nejže projdut vsi zverije dubravnii,
21 skimni rykajuščii voschititi i vzyskati ot Boga pišču sebe.
22 Vozsija solnce, i sobrašasja, i v ložach svoich ljagut.
23 Izydet čelovek na delo svoje i na delanije svoje do večera.
24 Jako vozveličišasja dela Tvoja, Gospodi: vsja premudrostiju sotvoril jesi: ispolnisja zemlja tvari Tvojeja.
25 Sije more velikoje i prostrannoje: tamo gadi, ichže nesť čisla, životnaja malaja s velikimi:
26 tamo korabli preplavajut, zmij sej, jegože sozdal jesi rugatisja jemu.
27 Vsja k Tebe čajut, dati pišču im vo blago vrema.
28 Davšu Tebe im, soberut: otverzšu Tebe ruku, vsjačeskaja ispolňatsja blagosti:
29 otvraščšu že Tebe lice, vozmatutsja: otimeši duch ich, i izčeznut i v persť svoju vozvraťjatsja:
30 posleši ducha Tvojego, i soziždutsja, i obnoviši lice zemli.
31 Budi slava Gospodňa vo veki: vozveselitsja Gospoď o delech Svoich:
32 prizirajaj na zemlju i tvorjaj ju trjastisja: prikasajajsja goram, i dymatsja.
33 Vospoju Gospodevi v živote mojem, poju Bogu mojemu, dondeže jesm:
34 da usladitsja Jemu beseda moja, az že vozveseljusja o Gospode.
35 Da izčeznut grešnicy ot zemli, i bezzakonnicy, jakože ne byti im. Blagoslovi, duše moja, Gospoda.

Psalom 104

1 Ispovedajtesja Gospodevi i prizyvajte ima Jego, vozvestite vo jazycech dela Jego:
2 vospojte Jemu i pojte Jemu, povedite vsja čudesa Jego.
3 Chvalitesja o imeni svjatem Jego: da vozveselitsja serdce iščuščich Gospoda:
4 vzyščite Gospoda i utverditesja, vzyščite lica Jego vynu.
5 Pomanite čudesa Jego, jaže sotvori, čudesa Jego i sudby ust Jego,
6 sema Avraamle rabi Jego, synove Iakovli izbrannii Jego.
7 Toj Gospoď Bog naš: po vsej zemli sudby Jego.
8 Pomanu v vek zavet Svoj, slovo, ježe zapoveda v tysjaščy rodov,
9 ježe zavešča Avraamu, i kljatvu Svoju Isaaku:
10 i postavi ju Iakovu v povelenije i Izrailju v zavet večen,
11 glagolja: tebe dam zemlju Chanaaňu, uže dostojanija vašego.
12 Vnegda byti im malym čislom, malejšym i prišelcem v nej,
13 i preidoša ot jazyka v jazyk i ot carstvija v ljudi iny:
14 ne ostavi čeloveka obideti ich i obliči o nich cari:
15 ne prikasajtesja pomazannym Moim, i vo prorocech Moich ne lukavnujte.
16 I prizva glad na zemlju: vsjako utverždenije chlebnoje sotry.
17 Posla pred nimi čeloveka: v raba prodan bysť Iosif.
18 Smiriša vo okovach noze jego, železo projde duša jego,
19 dondeže priide slovo Jego: slovo Gospodne razžže jego.
20 Posla car i razreši jego: kňaz ljudij, i ostavi jego.
21 Postavi jego gospodina domu svojemu i kňazja vsemu sťjažaniju svojemu,
22 nakazati kňazi jego jako sebe i starcy jego umudriti.
23 I vnide Izrail vo Jegipet, i Iakov prišelstvova v zemlju Chamovu.
24 I vozrasti ljudi Svoja zelo i ukrepi ja pače vragov ich.
25 Prevrati serdce ich voznenavideti ljudi Jego, lesť sotvoriti v rabech Jego.
26 Posla Moisea raba Svojego, Aarona, jegože izbra sebe:
27 položi v nich slovesa znamenij Svoich i čudes Svoich v zemli Chamove.
28 Posla tmu i pomrači, jako preogorčiša slovesa Jego.
29 Preloži vody ich v krov i izmori ryby ich.
30 Voskipe zemlja ich žabami v sokroviščnicach carej ich.
31 Reče, i priidoša pesija muchi i sknipy vo vsja predely ich.
32 Položi doždi ich grady, ogň popaljajušč v zemli ich:
33 i porazi vinogrady ich i smokvy ich, i sotry vsjakoje drevo predel ich.
34 Reče, i priidoša pruzi i gusenicy, imže ne be čisla,
35 i snedoša vsjaku travu v zemli ich, i pojadoša vsjak plod zemli ich.
36 I porazi vsjakago pervenca v zemli ich, načatok vsjakago truda ich:
37 i izvede ja s srebrom i zlatom: i ne be v kolenech ich boljaj.
38 Vozveselisja Jegipet vo ischoždenii ich: jako napade strach ich na ňa.
39 Rasprostre oblak v pokrov im, i ogň, ježe prosvetiti im noščiju.
40 Prosiša, i priidoša krasteli, i chleba nebesnago nasyti ja:
41 razverze kameň, i potekoša vody, potekoša v bezvodnych reki:
42 jako pomanu slovo svjatoje Svoje, ježe ko Avraamu rabu Svojemu.
43 I izvede ljudi Svoja v radosti i izbrannyja Svoja v veselii.
44 I dade im strany jazyk, i trudy ljudij nasledovaša:
45 jako da sochraňat opravdanija Jego i zakona Jego vzyščut.

Psalom 105

1 Ispovedajtesja Gospodevi, jako blag, jako v vek milosť Jego.
2 Kto vozglagolet sily Gospodni, slyšany sotvorit vsja chvaly Jego?
3 Blaženi chraňaščii sud i tvorjaščii pravdu vo vsjakoje vrema.
4 Pomani nas, Gospodi, vo blagovolenii ljudij Tvoich, poseti nas spasenijem Tvoim,
5 videti vo blagosti izbrannyja Tvoja, vozveselitisja v veselii jazyka Tvojego, chvalitisja s dostojanijem Tvoim.
6 Sogrešichom so otcy našimi, bezzakonnovachom, nepravdovachom:
7 otcy naši vo Jegipte ne razumeša čudes Tvoich, ni pomanuša množestva milosti Tvojeja: i preogorčiša voschoďašče v Čermnoje more.
8 I spase ich imene Svojego radi, skazati silu Svoju:
9 i zapreti Čermnomu morju, i izsjače: i nastavi ja v bezdne jako v pustyni.
10 I spase ja iz ruki nenaviďaščich i izbavi ja iz ruki vragov.
11 Pokry voda stužajuščyja im: ni jedin ot nich izbysť.
12 I verovaša slovesi Jego i vospeša chvalu Jego.
13 Uskoriša, zabyša dela Jego, ne sterpeša soveta Jego:
14 i pochoteša želaniju v pustyni i iskusiša Boga v bezvodnej.
15 I dade im prošenije ich, posla sytosť v dušy ich.
16 I prognevaša Moisea v stanu, Aarona svjatago Gospodňa.
17 Otverzesja zemlja i požre Dafana i pokry na sonmišči Avirona:
18 i razžžesja ogň v sonme ich, plameň popali grešniki.
19 I sotvoriša telca v Chorive i poklonišasja istukannomu:
20 i izmeniša slavu Jego v podobije telca jaduščago travu.
21 I zabyša Boga spasajuščago ich, sotvoršago velija vo Jegipte,
22 čudesa v zemli Chamove, strašnaja v mori Čermnem.
23 I reče potrebiti ich, ašče ne by Moisej izbrannyj Jego stal v sokrušenii pred Nim, vozvratiti jarosť Jego, da ne pogubit ich.
24 I uničižiša zemlju želannuju, ne jaša very slovesi Jego:
25 i poroptaša v seleniich svoich, ne uslyšaša glasa Gospodňa.
26 I vozdviže ruku Svoju na ňa, nizložiti ja v pustyni,
27 i nizložiti sema ich vo jazycech, i rastočiti ja v strany.
28 I pričastišasja Vejelfegoru i snedoša žertvy mertvych:
29 i razdražiša Jego v načinaniich svoich, i umnožisja v nich padenije.
30 I sta Finejes i umilostivi, i presta seč:
31 i vmenisja jemu v pravdu, v rod i rod do veka.
32 I prognevaša Jego na vode Prerekanija, i ozloblen bysť Moisej ich radi:
33 jako preogorčiša duch jego i raznstvova ustnama svoima.
34 Ne potrebiša jazyki, jaže reče Gospoď im.
35 I smesišasja vo jazycech i navykoša delom ich:
36 i porabotaša istukannym ich, i bysť im v soblazn.
37 I požroša syny svoja i dščeri svoja besovom,
38 i prolijaša krov nepovinnuju, krov synov svoich i dščerej, jaže požroša istukannym Chanaanskim: i ubijena bysť zemlja ich krovmi
39 i oskvernisja v delech ich: i sobludiša v načinaniich svoich.
40 I razgnevasja jarostiju Gospoď na ljudi Svoja i omerzi dostojanije Svoje:
41 i predade ja v ruki vragov, i obladaša imi nenaviďaščii ich.
42 I stužiša im vrazi ich: i smirišasja pod rukami ich.
43 Množiceju izbavi ja: tii že preogorčiša Jego sovetom svoim, i smirišasja v bezzakoniich svoich.
44 I vide Gospoď, vnegda skorbeti im, vnegda uslyšaše molenije ich:
45 i pomanu zavet Svoj, i raskajasja po množestvu milosti Svojeja:
46 i dade ja v ščedroty pred vsemi plenivšimi ja.
47 Spasi ny, Gospodi, Bože naš, i soberi ny ot jazyk, ispovedatisja imeni Tvojemu svjatomu, chvalitisja vo chvale Tvojej.
48 Blagosloven Gospoď Bog Izrailev ot veka i do veka. I rekut vsi ljudije: budi, budi.

Psalom 106

1 Ispovedajtesja Gospodevi, jako blag, jako v vek milosť Jego.
2 Da rekut izbavlennii Gospodem, ichže izbavi iz ruki vraga,
3 i ot stran sobra ich, ot vostok i zapad, i severa i morja:
4 zabludiša v pustyni bezvodnej, puti grada obitelnago ne obretoša:
5 alčušče i žaždušče, duša ich v nich izčeze.
6 I vozzvaša ko Gospodu, vnegda skorbeti im, i ot nužd ich izbavi ja:
7 i nastavi ja na puť prav, vniti vo grad obitelnyj.
8 Da ispoveďatsja Gospodevi milosti Jego i čudesa Jego synovom čelovečeskim:
9 jako nasytil jesť dušu tšču, i dušu alčušču ispolni blag:
10 seďaščyja vo tme i seni smertnej, okovannyja niščetoju i železom,
11 jako preogorčiša slovesa Božija, i sovet Vyšňago razdražiša.
12 I smirisja v trudech serdce ich, i iznemogoša, i ne be pomagajaj.
13 I vozzvaša ko Gospodu, vnegda skorbeti im, i ot nužd ich spase ja:
14 i izvede ja iz tmy i seni smertnyja, i uzy ich rasterza.
15 Da ispoveďatsja Gospodevi milosti Jego i čudesa Jego synovom čelovečeskim:
16 jako sokruši vrata mednaja, i verei železnyja slomi.
17 Vosprijat ja ot puti bezzakonija ich: bezzakonij bo radi svoich smirišasja.
18 Vsjakago brašna vozgnušasja duša ich, i približišasja do vrat smertnych.
19 I vozzvaša ko Gospodu, vnegda skorbeti im, i ot nužd ich spase ja:
20 posla slovo Svoje, i izceli ja, i izbavi ja ot rastlenij ich.
21 Da ispoveďatsja Gospodevi milosti Jego i čudesa Jego synovom čelovečeskim:
22 i da požrut Jemu žertvu chvaly i da vozvesťjat dela Jego v radosti.
23 Schoďaščii v more v korablech, tvorjaščii delanija v vodach mnogich,
24 tii videša dela Gospodňa i čudesa Jego vo glubine.
25 Reče, i sta duch buren, i voznesošasja volny jego:
26 voschoďat do nebes i nizchoďat do bezdn: duša ich v zlych tajaše:
27 smatošasja, podvigošasja jako pijanyj, i vsja mudrosť ich pogloščena bysť.
28 I vozzvaša ko Gospodu, vnegda skorbeti im, i ot nužd ich izvede ja:
29 i povele buri, i sta v tišinu, i umolkoša volny jego.
30 I vozveselišasja, jako umolkoša, i nastavi ja v pristanišče chotenija Svojego.
31 Da ispoveďatsja Gospodevi milosti Jego i čudesa Jego synovom čelovečeskim:
32 da voznesut Jego v cerkvi ljudstej, i na sedališči starec voschvaljat Jego.
33 Položil jesť reki v pustyňu i ischodišča vodnaja v žaždu,
34 zemlju plodonosnuju v slanosť, ot zloby živuščich na nej.
35 Položil jesť pustyňu vo jezera vodnaja i zemlju bezvodnuju vo ischodišča vodnaja.
36 I naseli tamo alčuščyja, i sostaviša grady obitelny:
37 i nasejaša sela, i nasadiša vinogrady, i sotvoriša plod žiten.
38 I blagoslovi ja, i umnožišasja zelo: i skoty ich ne umali.
39 I umališasja i ozlobišasja ot skorbi zol i bolezni:
40 izlijasja uničiženije na kňazi ich, i oblazni ja po neprochodnej, a ne po puti.
41 I pomože ubogu ot niščety i položi jako ovcy otečestvija.
42 Uzrjat pravii i vozveseljatsja, i vsjakoje bezzakonije zagradit usta svoja.
43 Kto premudr i sochranit sija? I urazumejut milosti Gospodni.

Psalom 107

1 Pesň, psalom Davidu.
2 Gotovo serdce moje, Bože, gotovo serdce moje: vospoju i poju vo slave mojej.
3 Vostani, slava moja, vostani, psaltirju i gusli: vostanu rano.
4 Ispovemsja Tebe v ljudech, Gospodi, poju Tebe vo jazycech:
5 jako velija verchu nebes milosť Tvoja i do oblak istina Tvoja.
6 Voznesisja na nebesa, Bože, i po vsej zemli slava Tvoja,
7 jako da izbavjatsja vozljublennii Tvoi: spasi desniceju Tvojeju i uslyši ma.
8 Bog vozglagola vo svjatem Svojem: voznesusja i razdelju Sikimu, i udol Selenij razmerju.
9 Moj jesť Galaad, i Moj jesť Manassij, i Jefrem zastuplenije glavy Mojeja: Iuda car Moj,
10 Moav konob upovanija Mojego: na Idumeju naložu sapog Moj: mne inoplemennicy pokorišasja.
11 Kto vvedet ma vo grad ograždenija? Ili kto nastavit ma do Idumei?
12 Ne Ty li, Bože, otrinuvyj nas, i ne izydeši, Bože, v silach našich?
13 Dažď nam pomošč ot skorbi: i sujetno spasenije čelovečesko.
14 O Boze sotvorim silu, i Toj uničižit vragi našja.

Psalom 108

1 Bože, chvaly mojeja ne premolči:
2 jako usta grešniča i usta lstivago na ma otverzošasja, glagolaša na ma jazykom lstivym,
3 i slovesy nenavistnymi obydoša ma, i brašasja so mnoju tune.
4 Vmesto ježe ljubiti ma, obolgachu ma, az že moljachsja:
5 i položiša na ma zlaja za blagaja, i nenavisť za vozljublenije moje.
6 Postavi na nego grešnika, i diavol da stanet odesnuju jego:
7 vnegda suditisja jemu, da izydet osužden, i molitva jego da budet v grech.
8 Da budut dnije jego mali, i jepiskopstvo jego da priimet in:
9 da budut synove jego siri, i žena jego vdova:
10 dvižuščesja da preseljatsja synove jego i vosprosjat, da izgnani budut iz domov svoich.
11 Da vzyščet zaimodavec vsja, jelika suť jego: i da voschiťjat čuždii trudy jego.
12 Da ne budet jemu zastupnika, niže da budet uščedrjajaj siroty jego:
13 da budut čada jego v pogublenije, v rode jedinem da potrebitsja ima jego.
14 Da vospomanetsja bezzakonije otec jego pred Gospodem, i grech matere jego da ne očistitsja:
15 da budut pred Gospodem vynu, i da potrebitsja ot zemli pamať ich:
16 zaneže ne pomanu sotvoriti milosť, i pogna čeloveka nišča i uboga, i umilena serdcem umertviti.
17 I vozljubi kljatvu, i priidet jemu: i ne voschote blagoslovenija, i udalitsja ot nego.
18 I oblečesja v kljatvu jako v rizu, i vnide jako voda vo utrobu jego i jako jelej v kosti jego:
19 da budet jemu jako riza, v ňuže oblačitsja, i jako pojas, imže vynu opojasujetsja.
20 Sije delo obolgajuščich ma u Gospoda i glagoljuščich lukavaja na dušu moju.
21 I Ty, Gospodi, Gospodi, sotvori so mnoju imene radi Tvojego, jako blaga milosť Tvoja:
22 izbavi ma, jako nišč i ubog jesm az, i serdce moje smatesja vnutr mene.
23 Jako seň, vnegda uklonitisja jej, oťjachsja: strjasochsja jako pruzi.
24 Kolena moja iznemogosta ot posta, i ploť moja izmenisja jelea radi.
25 I az bych ponošenije im: videša ma, pokivaša glavami svoimi.
26 Pomozi mi, Gospodi Bože moj, i spasi ma po milosti Tvojej:
27 i da razumejut, jako ruka Tvoja sija, i Ty, Gospodi, sotvoril jesi ju.
28 Proklenut tii, i Ty blagosloviši: vostajuščii na ma da postyďatsja, rab že Tvoj vozveselitsja.
29 Da oblekutsja obolgajuščii ma v sramotu i odeždutsja jako odeždoju studom svoim.
30 Ispovemsja Gospodevi zelo usty moimi i posrede mnogich voschvalju Jego:
31 jako presta odesnuju ubogago, ježe spasti ot goňaščich dušu moju.

Psalom 109

1 Reče Gospoď Gospodevi mojemu: sedi odesnuju Mene, dondeže položu vragi Tvoja podnožije nog Tvoich.
2 Žezl sily poslet Ti Gospoď ot Siona, i gospodstvuj posrede vragov Tvoich.
3 S Toboju načalo v deň sily Tvojeja, vo svetlostech svjatych tvoich: iz čreva prežde dennicy rodich Ťja.
4 Kljatsja Gospoď i ne raskaetsja: Ty ijerej vo vek po činu Melchisedekovu.
5 Gospoď odesnuju Tebe sokrušil jesť v deň gneva Svojego cari:
6 sudit vo jazycech, ispolnit padenija, sokrušit glavy na zemli mnogich.
7 Ot potoka na puti pijet: sego radi vozneset glavu.

Psalom 110

1 Ispovemsja Tebe, Gospodi, vsem serdcem moim v sovete pravych i sonme.
2 Velija dela Gospodňa, izyskana vo vsech voljach jego:
3 ispovedanije i velikolepije delo Jego, i pravda Jego prebyvaet v vek veka.
4 Pamať sotvoril jesť čudes Svoich: milostiv i ščedr Gospoď.
5 Pišču dade bojaščymsja Jego: pomanet v vek zavet Svoj.
6 Kreposť del Svoich vozvesti ljudem Svoim, dati im dostojanije jazyk.
7 Dela ruk Jego istina i sud, verny vsja zapovedi Jego,
8 utverženy v vek veka, sotvoreny vo istine i pravote.
9 Izbavlenije posla ljudem Svoim: zapoveda v vek zavet Svoj: svjato i strašno ima Jego.
10 Načalo premudrosti strach Gospodeň, razum že blag vsem tvorjaščym i: chvala Jego prebyvaet v vek veka.

Psalom 111

1 Blažen muž bojajsja Gospoda, v zapovedech Jego voschoščet zelo.
2 Silno na zemli budet sema jego, rod pravych blagoslovitsja:
3 slava i bogatstvo v domu jego, i pravda jego prebyvaet v vek veka.
4 Vozsija vo tme svet pravym: milostiv i ščedr i praveden.
5 Blag muž ščedrja i daja: ustroit slovesa svoja na sude, jako v vek ne podvižitsja.
6 V pamať večnuju budet pravednik.
7 Ot slucha zla ne uboitsja:
8 gotovo serdce jego upovati na Gospoda: utverdisja serdce jego, ne uboitsja, dondeže vozzrit na vragi svoja.
9 Rastoči, dade ubogim: pravda jego prebyvaet vo vek veka: rog jego voznesetsja v slave.
10 Grešnik uzrit i prognevaetsja zuby svoimi poskrežeščet i rastaet: želanije grešnika pogibnet.

Psalom 112

1 Chvalite, otrocy, Gospoda, chvalite ima Gospodne.
2 Budi ima Gospodne blagosloveno otnyne i do veka.
3 Ot vostok solnca do zapad chvalno ima Gospodne.
4 Vysok nad vsemi jazyki Gospoď: nad nebesy slava Jego.
5 Kto jako Gospoď Bog naš? Na vysokich živyj,
6 i na smirennyja prizirajaj na nebesi i na zemli:
7 vozdvizajaj ot zemli nišča, i ot gnoišča vozvyšajaj uboga:
8 posaditi jego s kňazi, s kňazi ljudij svoich:
9 vseljaja neplodov v dom, mater o čadech veseljaščusja.

Psalom 113

1 Vo ischode Izraileve ot Jegipta, domu Iakovlja iz ljudij varvar,
2 bysť Iudea svjatyňa Jego, Izrail oblasť Jego.
3 More vide i pobeže, Iordan vozvratisja vspjať:
4 gory vzygrašasja jako ovni, i cholmi jako agncy ovčii.
5 Čto ti jesť, more, jako pobeglo jesi, i tebe, Iordane, jako vozvratilsja jesi vspjať?
6 Gory, jako vzygrastesja jako ovni, i cholmi jako agncy ovčii?
7 Ot lica Gospodňa podvižesja zemlja, ot lica Boga Iakovlja:
8 obraščšago kameň vo jezera vodnaja i nesekomyj vo istočniki vodnyja.
9 Ne nam, Gospodi, ne nam, no imeni Tvojemu dažď slavu o milosti Tvojej i istine Tvojej:
10 da ne kogda rekut jazycy: gde jesť Bog ich?
11 Bog že naš na nebesi i na zemli, vsja jelika voschote, sotvori.
12 Idoli jazyk srebro i zlato, dela ruk čelovečeskich:
13 usta imut, i ne vozglagoljut: oči imut, i ne uzrjat:
14 ušy imut, i ne uslyšat: nozdri imut, i ne oboňajut:
15 ruce imut, i ne osjažut: noze imut, i ne pojdut: ne vozglasjat gortanem svoim.
16 Podobni im da budut tvorjaščii ja i vsi nadejuščiisja na ňa.
17 Dom Izrailev upova na Gospoda: pomoščnik i zaščititel im jesť.
18 Dom Aaroň upova na Gospoda: pomoščnik i zaščititel im jesť.
19 Bojaščiisja Gospoda upovaša na Gospoda: pomoščnik i zaščititel im jesť.
20 Gospoď pomanuv ny blagoslovil jesť nas: blagoslovil jesť dom Izrailev, blagoslovil jesť dom Aaroň,
21 blagoslovil jesť bojaščyjasja Gospoda, malyja s velikimi.
22 Da priložit Gospoď na vy, na vy i na syny vašja:
23 blagosloveni vy Gospodevi, sotvoršemu nebo i zemlju.
24 Nebo nebese Gospodevi, zemlju že dade synovom čelovečeskim.
25 Ne mertvii voschvaljat Ťja, Gospodi, niže vsi nizchoďaščii vo ad:
26 no my živii blagoslovim Gospoda otnyne i do veka.

Psalom 114

1 Vozljubich, jako uslyšit Gospoď glas molenija mojego,
2 jako prikloni ucho Svoje mne: i vo dni moja prizovu.
3 Objaša ma bolezni smertnyja, bedy adovy obretoša ma: skorb i bolezň obretoch i ima Gospodne prizvach:
4 o, Gospodi, izbavi dušu moju: milostiv Gospoď i praveden i Bog naš milujet.
5 Chraňaj mladency Gospoď: smirichsja, i spase ma.
6 Obratisja, duše moja, v pokoj tvoj, jako Gospoď blagodejstvova ťja:
7 jako izjat dušu moju ot smerti, oči moi ot slez i noze moi ot popolznovenija.
8 Blagougoždu pred Gospodem vo strane živych.

Psalom 115

1 Verovach, temže vozglagolach: az že smirichsja zelo.
2 Az že rech vo izstuplenii mojem: vsjak čelovek lož.
3 Čto vozdam Gospodevi o vsech, jaže vozdade mi?
4 Čašu spasenija priimu i ima Gospodne prizovu:
5 molitvy moja Gospodevi vozdam pred vsemi ljuďmi Jego.
6 Čestna pred Gospodem smerť prepodobnych Jego.
7 O, Gospodi, az rab Tvoj, az rab Tvoj i syn rabyni Tvojeja: rasterzal jesi uzy moja.
8 Tebe požru žertvu chvaly, i vo ima Gospodne prizovu.
9 Molitvy moja Gospodevi vozdam pred vsemi ljuďmi Jego,
10 vo dvorech domu Gospodňa, posrede tebe, Ijerusalime.

Psalom 116

1 Chvalite Gospoda, vsi jazycy, pochvalite Jego, vsi ljudije:
2 jako utverdisja milosť Jego na nas, i istina Gospodňa prebyvaet vo vek.

Psalom 117

1 Ispovedajtesja Gospodevi, jako blag, jako v vek milosť Jego.
2 Da rečet ubo dom Izrailev: jako blag, jako v vek milosť Jego.
3 Da rečet ubo dom Aaroň: jako blag, jako v vek milosť Jego.
4 Da rekut ubo vsi bojaščiisja Gospoda: jako blag, jako v vek milosť Jego.
5 Ot skorbi prizvach Gospoda, i uslyša ma v prostranstvo.
6 Gospoď mne pomoščnik, i ne ubojusja: čto sotvorit mne čelovek?
7 Gospoď mne pomoščnik, i az vozzrju na vragi moja.
8 Blago jesť nadejatisja na Gospoda, neželi nadejatisja na čeloveka:
9 blago jesť upovati na Gospoda, neželi upovati na kňazi.
10 Vsi jazycy obydoša ma, i imenem Gospodnim protivljachsja im:
11 obyšedše obydoša ma, i imenem Gospodnim protivljachsja im:
12 obydoša ma jako pčely sot, i razgorešasja jako ogň v ternii: i imenem Gospodnim protivljachsja im.
13 Otrinoven prevratichsja pasti, i Gospoď prijat ma.
14 Kreposť moja i penije moje Gospoď, i bysť mi vo spasenije.
15 Glas radosti i spasenija v seleniich pravednych: desnica Gospodňa sotvori silu.
16 Desnica Gospodňa voznese ma, desnica Gospodňa sotvori silu.
17 Ne umru, no živ budu i povem dela Gospodňa.
18 Nakazuja nakaza ma Gospoď, smerti že ne predade ma.
19 Otverzite mne vrata pravdy: všed v ňa, ispovemsja Gospodevi.
20 Sija vrata Gospodňa: pravednii vnidut v ňa.
21 Ispovemsja Tebe, jako uslyšal ma jesi i byl jesi mne vo spasenije.
22 Kameň, jegože nebregoša zižduščii, sej bysť vo glavu ugla:
23 ot Gospoda bysť sej, i jesť diven vo očesech našich.
24 Sej deň, jegože sotvori Gospoď, vozradujemsja i vozveselimsja v oň.
25 O, Gospodi, spasi že: o, Gospodi, pospeši že.
26 Blagosloven grjadyj vo ima Gospodne: blagoslovichom vy iz domu Gospodňa.
27 Bog Gospoď, i javisja nam: sostavite prazdnik vo učaščajuščich do rog oltarevych.
28 Bog moj jesi Ty, i ispovemsja Tebe: Bog moj jesi Ty, i voznesu Ťja: ispovemsja Tebe, jako uslyšal ma jesi i byl jesi mne vo spasenije.
29 Ispovedajtesja Gospodevi, jako blag, jako v vek milosť Jego.

Psalom 118

1 Blaženi neporočnii v puť, choďaščii v zakone Gospodni.
2 Blaženi ispytajuščii svidenija Jego, vsem serdcem vzyščut Jego.
3 Ne delajuščii bo bezzakonija v putech Jego chodiša.
4 Ty zapovedal jesi zapovedi Tvoja sochraniti zelo:
5 daby ispravilisja putije moi, sochraniti opravdanija Tvoja.
6 Togda ne postyžusja, vnegda prizreti mi na vsja zapovedi Tvoja.
7 Ispovemsja Tebe v pravosti serdca, vnegda naučitimisja sudbam pravdy Tvojeja.
8 Opravdanija Tvoja sochraňu: ne ostavi mene do zela.
9 V česom ispravit junejšij puť svoj? Vnegda sochraniti slovesa Tvoja.
10 Vsem serdcem moim vzyskach Tebe: ne otrini mene ot zapovedij Tvoich.
11 V serdcy mojem skrych slovesa Tvoja, jako da ne sogrešu Tebe.
12 Blagosloven jesi, Gospodi: nauči ma opravdanijem Tvoim.
13 Ustnama moima vozvestich vsja sudby ust Tvoich.
14 Na puti svidenij Tvoich nasladichsja, jako o vsjakom bogatstve.
15 V zapovedech Tvoich poglumljusja, i urazumeju puti Tvoja.
16 Vo opravdaniich Tvoich poučusja: ne zabudu sloves Tvoich.
17 Vozdažď rabu Tvojemu: živi ma, i sochraňu slovesa Tvoja.
18 Otkryj oči moi, i urazumeju čudesa ot zakona Tvojego.
19 Prišlec az jesm na zemli: ne skryj ot mene zapovedi Tvoja.
20 Vozljubi duša moja vozželati sudby Tvoja na vsjakoje vrema.
21 Zapretil jesi gordym: prokljati ukloňajuščiisja ot zapovedij Tvoich.
22 Otimi ot mene ponos i uničiženije, jako svidenij Tvoich vzyskach.
23 Ibo sedoša kňazi i na ma klevetachu, rab že Tvoj glumljašesja vo opravdaniich Tvoich:
24 ibo svidenija Tvoja poučenije moje jesť, i soveti moi opravdanija Tvoja.
25 Prilpe zemli duša moja: živi ma po slovesi Tvojemu.
26 Puti moja vozvestich, i uslyšal ma jesi: nauči ma opravdanijem Tvoim.
27 Puť opravdanij Tvoich vrazumi mi, i poglumljusja v čudesech Tvoich.
28 Vozdrema duša moja ot unynija: utverdi ma v slovesech Tvoich.
29 Puť nepravdy otstavi ot mene i zakonom Tvoim pomiluj ma.
30 Puť istiny izvolich i sudby Tvoja ne zabych.
31 Prilepichsja svidenijem Tvoim, Gospodi, ne posrami mene.
32 Puť zapovedij Tvoich tekoch, jegda razširil jesi serdce moje.
33 Zakonopoloži mne, Gospodi, puť opravdanij Tvoich, i vzyšču i vynu:
34 vrazumi ma, i ispytaju zakon Tvoj i sochraňu i vsem serdcem moim.
35 Nastavi ma na stezju zapovedij Tvoich, jako tuju voschotech.
36 Prikloni serdce moje vo svidenija Tvoja, a ne v lichoimstvo.
37 Otvrati oči moi ježe ne videti sujety: v puti Tvojem živi ma.
38 Postavi rabu Tvojemu slovo Tvoje v strach Tvoj.
39 Otimi ponošenije moje, ježe nepščevach: jako sudby Tvoja blagi.
40 Se, vozželach zapovedi Tvoja: v pravde Tvojej živi ma.
41 I da priidet na ma milosť Tvoja, Gospodi, spasenije Tvoje po slovesi Tvojemu:
42 i otveščaju ponošajuščym mi slovo, jako upovach na slovesa Tvoja.
43 I ne otimi ot ust moich slovese istinna do zela, jako na sudby Tvoja upovach:
44 i sochraňu zakon Tvoj vynu, v vek i v vek veka.
45 I choždach v širote, jako zapovedi Tvoja vzyskach:
46 i glagolach o svideniich Tvoich pred cari i ne styďachsja:
47 i poučachsja v zapovedech Tvoich, jaže vozljubich zelo:
48 i vozdvigoch ruce moi k zapovedem Tvoim, jaže vozljubich, i glumljachsja vo opravdaniich Tvoich.
49 Pomani slovesa Tvoja rabu Tvojemu, ichže upovanije dal mi jesi.
50 To ma uteši vo smirenii mojem, jako slovo Tvoje živi ma.
51 Gordii zakonoprestupovachu do zela: ot zakona že Tvojego ne uklonichsja.
52 Pomanuch sudby Tvoja ot veka, Gospodi, i utešichsja.
53 Pečal prijat ma ot grešnik, ostavljajuščich zakon Tvoj.
54 Peta bjachu mne opravdanija Tvoja na meste prišelstvija mojego.
55 Pomanuch v nošči ima Tvoje, Gospodi, i sochranich zakon Tvoj.
56 Sej bysť mne, jako opravdanij Tvoich vzyskach.
57 Časť moja jesi, Gospodi: rech sochraniti zakon Tvoj.
58 Pomolichsja licu Tvojemu vsem serdcem moim: pomiluj ma po slovesi Tvojemu.
59 Pomyslich puti Tvoja i vozvratich noze moi vo svidenija Tvoja.
60 Ugotovichsja i ne smutichsja sochraniti zapovedi Tvoja.
61 Užja grešnik objazašasja mne, i zakona Tvojego ne zabych.
62 Polunošči vostach ispovedatisja Tebe o sudbach pravdy Tvojeja.
63 Pričastnik az jesm vsem bojaščymsja Tebe i chraňaščym zapovedi Tvoja.
64 Milosti Tvojeja, Gospodi, ispolň zemlja: opravdanijem Tvoim nauči ma.
65 Blagosť sotvoril jesi s rabom Tvoim, Gospodi, po slovesi Tvojemu:
66 blagosti i nakazaniju i razumu nauči ma, jako zapovedem Tvoim verovach.
67 Prežde daže ne smiritimisja, az pregrešich: sego radi slovo Tvoje sochranich.
68 Blag jesi Ty, Gospodi: i blagostiju Tvojeju nauči ma opravdanijem Tvoim.
69 Umnožisja na ma nepravda gordych: az že vsem serdcem moim ispytaju zapovedi Tvoja.
70 Usyrisja jako mleko serdce ich: az že zakonu Tvojemu poučichsja.
71 Blago mne, jako smiril ma jesi, jako da naučusja opravdanijem Tvoim.
72 Blag mne zakon ust Tvoich pače tysjašč zlata i srebra.
73 Ruce Tvoi sotvoriste ma i sozdaste ma: vrazumi ma, i naučusja zapovedem Tvoim.
74 Bojaščiisja Tebe uzrjat ma i vozveseljatsja, jako na slovesa Tvoja upovach.
75 Razumech, Gospodi, jako pravda sudby Tvoja, i voistinnu smiril ma jesi.
76 Budi že milosť Tvoja, da utešit ma, po slovesi Tvojemu rabu Tvojemu:
77 da priidut mne ščedroty Tvoja, i živ budu, jako zakon Tvoj poučenije moje jesť:
78 da postyďatsja gordii, jako nepravedno bezzakonnovaša na ma: az že poglumljusja v zapovedech Tvoich.
79 Da obraťjat ma bojaščiisja Tebe i veďaščii svidenija Tvoja.
80 Budi serdce moje neporočno vo opravdaniich Tvoich, jako da ne postyžusja.
81 Izčezaet vo spasenije Tvoje duša moja, na slovesa Tvoja upovach:
82 izčezoša oči moi v slovo Tvoje, glagoljušče: kogda utešiši ma?
83 Zane bych jako mech na slane: opravdanij Tvoich ne zabych.
84 Koliko jesť dnij raba Tvojego? Kogda sotvoriši mi ot goňaščich ma sud?
85 Povedaša mne zakonoprestupnicy glumlenija, no ne jako zakon Tvoj, Gospodi.
86 Vsja zapovedi Tvoja istina: nepravedno pognaša ma, pomozi mi.
87 Vmale ne skončaša mene na zemli: az že ne ostavich zapovedij Tvoich.
88 Po milosti Tvojej živi ma, i sochraňu svidenija ust Tvoich.
89 Vo vek, Gospodi, slovo Tvoje prebyvaet na nebesi.
90 V rod i rod istina Tvoja: osnoval jesi zemlju, i prebyvaet.
91 Učinenijem Tvoim prebyvaet deň: jako vsjačeskaja rabotna Tebe.
92 Jako ašče by ne zakon Tvoj poučenije moje byl, togda ubo pogibl bych vo smirenii mojem:
93 vo vek ne zabudu opravdanij Tvoich, jako v nich oživil ma jesi.
94 Tvoj jesm az, spasi ma: jako opravdanij Tvoich vzyskach.
95 Mene ždaša grešnicy pogubiti ma: svidenija Tvoja razumech.
96 Vsjakija končiny videch konec: široka zapoveď Tvoja zelo.
97 Kol vozljubich zakon Tvoj, Gospodi: ves deň poučenije moje jesť.
98 Pače vrag moich umudril ma jesi zapovediju Tvojeju, jako v vek moja jesť.
99 Pače vsech učaščich ma razumech, jako svidenija Tvoja poučenije moje jesť.
100 Pače starec razumech, jako zapovedi Tvoja vzyskach.
101 Ot vsjakago puti lukava vozbranich nogam moim, jako da sochraňu slovesa Tvoja:
102 ot sudeb Tvoich ne uklonichsja, jako Ty zakonopoložil mi jesi.
103 Kol sladka gortani mojemu slovesa Tvoja: pače meda ustom moim.
104 Ot zapovedij Tvoich razumech: sego radi voznenavidech vsjak puť nepravdy.
105 Svetilnik nogama moima zakon Tvoj, i svet stezjam moim.
106 Kljachsja i postavich sochraniti sudby pravdy Tvojeja.
107 Smirichsja do zela: Gospodi, živi ma po slovesi Tvojemu.
108 Volnaja ust moich blagovoli že, Gospodi, i sudbam Tvoim nauči ma.
109 Duša moja v ruku Tvojeju vynu, i zakona Tvojego ne zabych.
110 Položiša grešnicy seť mne: i ot zapovedij Tvoich ne zabludich.
111 Nasledovach svidenija Tvoja vo vek, jako radovanije serdca mojego suť:
112 priklonich serdce moje sotvoriti opravdanija Tvoja v vek za vozdajanije.
113 Zakonoprestupnyja voznenavidech, zakon že Tvoj vozljubich.
114 Pomoščnik moj i zastupnik moj jesi Ty: na slovesa Tvoja upovach.
115 Uklonitesja ot mene, lukavnujuščii, i ispytaju zapovedi Boga mojego.
116 Zastupi ma po slovesi Tvojemu, i živ budu: i ne posrami mene ot čajanija mojego:
117 pomozi mi, i spasusja, i poučusja vo opravdaniich Tvoich vynu.
118 Uničižil jesi vsja otstupajuščyja ot opravdanij Tvoich: jako nepravedno pomyšlenije ich.
119 Prestupajuščyja nepščevach vsja grešnyja zemli: sego radi vozljubich svidenija Tvoja.
120 Prigvozdi strachu Tvojemu ploti moja: ot sudeb bo Tvoich ubojachsja.
121 Sotvorich sud i pravdu: ne predažď mene obiďaščym ma.
122 Vospriimi raba Tvojego vo blago, da ne oklevetajut mene gordii.
123 Oči moi izčezoste vo spasenije Tvoje i v slovo pravdy Tvojeja:
124 sotvori s rabom Tvoim po milosti Tvojej, i opravdanijem Tvoim nauči ma.
125 Rab Tvoj jesm az: vrazumi ma, i uvem svidenija Tvoja.
126 Vrema sotvoriti Gospodevi: razoriša zakon Tvoj.
127 Sego radi vozljubich zapovedi Tvoja pače zlata i topazia.
128 Sego radi ko vsem zapovedem Tvoim napravljachsja, vsjak puť nepravdy voznenavidech.
129 Divna svidenija Tvoja: sego radi ispyta ja duša moja.
130 Javlenije sloves Tvoich prosveščaet i vrazumljaet mladency.
131 Usta moja otverzoch i privlekoch duch, jako zapovedij Tvoich želach.
132 Prizri na ma i pomiluj ma, po sudu ljubjaščich ima Tvoje.
133 Stopy moja napravi po slovesi Tvojemu, i da ne obladaet mnoju vsjakoje bezzakonije:
134 izbavi ma ot klevety čelovečeskija, i sochraňu zapovedi Tvoja.
135 Lice Tvoje prosveti na raba Tvojego i nauči ma opravdanijem Tvoim.
136 Ischodišča vodnaja izvedoste oči moi, poneže ne sochranich zakona Tvojego.
137 Praveden jesi, Gospodi, i pravi sudi Tvoi:
138 zapovedal jesi pravdu svidenija Tvoja, i istinu zelo.
139 Istajala ma jesť revnosť Tvoja: jako zabyša slovesa Tvoja vrazi moi.
140 Razžženo slovo Tvoje zelo, i rab Tvoj vozljubi je.
141 Junejšij az jesm i uničižen: opravdanij Tvoich ne zabych.
142 Pravda Tvoja pravda vo vek, i zakon Tvoj istina.
143 Skorbi i nuždi obretoša ma: zapovedi Tvoja poučenije moje.
144 Pravda svidenija Tvoja v vek: vrazumi ma, i živ budu.
145 Vozzvach vsem serdcem moim, uslyši ma, Gospodi: opravdanija Tvoja vzyšču.
146 Vozzvach Ti, spasi ma, i sochraňu svidenija Tvoja.
147 Predvarich v bezgodii i vozzvach: na slovesa Tvoja upovach.
148 Predvariste oči moi ko utru, poučitisja slovesem Tvoim.
149 Glas moj uslyši, Gospodi, po milosti Tvojej: po sudbe Tvojej živi ma.
150 Približišasja goňaščii ma bezzakonijem: ot zakona že Tvojego udališasja.
151 Bliz jesi Ty, Gospodi, i vsi putije Tvoi istina.
152 Isperva poznach ot svidenij Tvoich, jako v vek osnoval ja jesi.
153 Vižď smirenije moje i izmi ma: jako zakona Tvojego ne zabych.
154 Sudi sud moj i izbavi ma: slovese radi Tvojego živi ma.
155 Daleče ot grešnik spasenije, jako opravdanij Tvoich ne vzyskaša.
156 Ščedroty Tvoja mnogi, Gospodi: po sudbe Tvojej živi ma.
157 Mnozi izgoňaščii ma i stužajuščii mi: ot svidenij Tvoich ne uklonichsja.
158 Videch nerazumevajuščyja i istajach: jako sloves Tvoich ne sochraniša.
159 Vižď, jako zapovedi Tvoja vozljubich: Gospodi, po milosti Tvojej živi ma.
160 Načalo sloves Tvoich istina, i vo vek vsja sudby pravdy Tvojeja.
161 Kňazi pognaša ma tune: i ot sloves Tvoich ubojasja serdce moje.
162 Vozradujusja az o slovesech Tvoich, jako obretajaj korysť mnogu.
163 Nepravdu voznenavidech i omerzich: zakon že Tvoj vozljubich.
164 Sedmericeju dnem chvalich Ťja o sudbach pravdy Tvojeja.
165 Mir mnog ljubjaščym zakon Tvoj, i nesť im soblazna.
166 Čajach spasenija Tvojego, Gospodi, i zapovedi Tvoja vozljubich.
167 Sochrani duša moja svidenija Tvoja i vozljubi ja zelo.
168 Sochranich zapovedi Tvoja i svidenija Tvoja, jako vsi putije moi pred Toboju, Gospodi.
169 Da približitsja molenije moje pred Ťja, Gospodi: po slovesi Tvojemu vrazumi ma.
170 Da vnidet prošenije moje pred Ťja: Gospodi, po slovesi Tvojemu izbavi ma.
171 Otrygnut ustne moi penije, jegda naučiši ma opravdanijem Tvoim.
172 Proveščaet jazyk moj slovesa Tvoja, jako vsja zapovedi Tvoja pravda.
173 Da budet ruka Tvoja ježe spasti ma, jako zapovedi Tvoja izvolich.
174 Vozželach spasenije Tvoje, Gospodi, i zakon Tvoj poučenije moje jesť.
175 Živa budet duša moja i voschvalit Ťja: i sudby Tvoja pomogut mne.
176 Zabludich jako ovča pogibšeje: vzyšči raba Tvojego, jako zapovedij Tvoich ne zabych.

Psalom 119

1 Ko Gospodu, vnegda skorbeti mi, vozzvach, i uslyša ma.
2 Gospodi, izbavi dušu moju ot usten nepravednych i ot jazyka lstiva.
3 Čto dastsja tebe, ili čto priložitsja tebe k jazyku lstivu?
4 Strely silnago izoščreny, so uglmi pustynnymi.
5 Uvy mne, jako prišelstvije moje prodolžisja, vselichsja s selenii Kidarskimi:
6 mnogo prišelstvova duša moja: s nenaviďaščimi mira bech miren:
7 jegda glagolach im, borjachu ma tune.

Psalom 120

1 Vozvedoch oči moi v gory, otňuduže priidet pomošč moja.
2 Pomošč moja ot Gospoda, sotvoršago nebo i zemlju.
3 Ne dažď vo smatenije nogi tvojeja, niže vozdremlet chraňaj ťja:
4 se, ne vozdremlet, niže usnet chraňaj Izrailja.
5 Gospoď sochranit ťja, Gospoď pokrov tvoj na ruku desnuju tvoju.
6 Vo dni solnce ne ožžet tebe, niže luna noščiju.
7 Gospoď sochranit ťja ot vsjakago zla, sochranit dušu tvoju Gospoď:
8 Gospoď sochranit vchoždenije tvoje i ischoždenije tvoje, otnyne i do veka.

Psalom 121

1 Vozveselichsja o rekšich mne: v dom Gospodeň pojdem.
2 Stojašče bjachu nogi našja vo dvorech tvoich, Ijerusalime.
3 Ijerusalim ziždemyj jako grad, jemuže pričastije jego vkupe.
4 Tamo bo vzydoša kolena, kolena Gospodňa, svidenije Izrailevo, ispovedatisja imeni Gospodňu:
5 jako tamo sedoša prestoli na sud, prestoli v domu Davidove.
6 Voprosite že jaže o mire Ijerusalima: i obilije ljubjaščym ťja.
7 Budi že mir v sile tvojej, i obilije v stolpostenach tvoich.
8 Radi bratij moich i bližnich moich glagolach ubo mir o tebe.
9 Domu radi Gospoda Boga našego vzyskach blagaja tebe.

Psalom 122

1 K Tebe vozvedoch oči moi, Živuščemu na nebesi.
2 Se, jako oči rab v ruku gospodij svoich, jako oči rabyni v ruku gospoži svojeja: tako oči naši ko Gospodu Bogu našemu, dondeže uščedrit ny.
3 Pomiluj nas, Gospodi, pomiluj nas, jako pomnogu ispolnichomsja uničiženija:
4 naipače napolnisja duša naša ponošenija gobzujuščich i uničiženija gordych.

Psalom 123

1 Jako ašče ne Gospoď by byl v nas, da rečet ubo Izrail:
2 jako ašče ne Gospoď by byl v nas, vnegda vostati čelovekom na ny, ubo živych požerli byša nas:
3 vnegda prognevatisja jarosti ich na ny, ubo voda potopila by nas.
4 Potok prejde duša naša:
5 ubo prejde duša naša vodu nepostojannuju.
6 Blagosloven Gospoď, iže ne dade nas v lovitvu zubom ich.
7 Duša naša jako ptica izbavisja ot seti lovjaščich: seť sokrušisja, i my izbavleni bychom.
8 Pomošč naša vo ima Gospoda, sotvoršago nebo i zemlju.

Psalom 124

1 Nadejuščiisja na Gospoda, jako gora Sion: ne podvižitsja v vek živyj vo Ijerusalime.
2 Gory okrest jego, i Gospoď okrest ljudij Svoich, otnyne i do veka.
3 Jako ne ostavit Gospoď žezla grešnych na žrebij pravednych, jako da ne prostrut pravednii v bezzakonija ruk svoich.
4 Ublaži, Gospodi, blagija i pravyja serdcem.
5 Ukloňajuščyjasja že v razvraščenija otvedet Gospoď s delajuščimi bezzakonije: mir na Izrailja.

Psalom 125

1 Vnegda vozvratiti Gospodu plen Sioň, bychom jako utešeni.
2 Togda ispolnišasja radosti usta naša, i jazyk naš veselija: togda rekut vo jazycech: vozveličil jesť Gospoď sotvoriti s nimi.
3 Vozveličil jesť Gospoď sotvoriti s nami: bychom veseljaščesja.
4 Vozvrati, Gospodi, plenenije naše, jako potoki jugom.
5 Sejuščii slezami, radostiju požnut.
6 Choďaščii choždachu i plakachusja, metajušče semena svoja: grjadušče že priidut radostiju, vzemljušče rukojati svoja.

Psalom 126

1 Ašče ne Gospoď soziždet dom, vsuje trudišasja zižduščii: ašče ne Gospoď sochranit grad, vsuje bde stregij.
2 Vsuje vam jesť utrenevati: vostanete po sedenii jaduščii chleb bolezni, jegda dast vozljublennym Svoim son.
3 Se, dostojanije Gospodne synove, mzda ploda črevňago.
4 Jako strely v ruce silnago, tako synove ottrjasennych.
5 Blažen, iže ispolnit želanije svoje ot nich: ne postyďatsja, jegda glagoljut vragom svoim vo vratech.

Psalom 127

1 Blaženi vsi bojaščiisja Gospoda, choďaščii v putech Jego:
2 trudy plodov tvoich snesi: blažen jesi, i dobro tebe budet.
3 Žena tvoja jako loza plodovita v stranach domu tvojego:
4 synove tvoi jako novosaždenija masličnaja okrest trapezy tvojeja.
5 Se, tako blagoslovitsja čelovek bojajsja Gospoda.
6 Blagoslovit ťja Gospoď ot Siona, i uzriši blagaja Ijerusalima vsja dni života tvojego,
7 i uzriši syny synov tvoich: mir na Izrailja.

Psalom 128

1 Množiceju brašasja so mnoju ot junosti mojeja, da rečet ubo Izrail:
2 množiceju brašasja so mnoju ot junosti mojeja, ibo ne premogoša ma.
3 Na chrebte mojem delaša grešnicy, prodolžiša bezzakonije svoje.
4 Gospoď praveden sseče vyja grešnikov.
5 Da postyďatsja i vozvraťjatsja vspjať vsi nenaviďaščii Siona:
6 da budut jako trava na zdech, jaže prežde vostorženija izsše:
7 jejuže ne ispolni ruki svojeja žňaj, i nedra svojego rukojati sobirajaj:
8 i ne reša mimochoďaščii: blagoslovenije Gospodne na vy, blagoslovichom vy vo ima Gospodne.

Psalom 129

1 Iz glubiny vozzvach k Tebe, Gospodi: Gospodi, uslyši glas moj.
2 Da budut uši Tvoi vnemljušče glasu molenija mojego.
3 Ašče bezzakonija nazriši, Gospodi, Gospodi, kto postoit? Jako u Tebe očiščenije jesť.
4 Imene radi Tvojego poterpech Ťja, Gospodi, poterpe duša moja v slovo Tvoje: upova duša moja na Gospoda.
5 Ot straži utrennija do nošči, ot straži utrennija da upovaet Izrail na Gospoda:
6 jako u Gospoda milosť, i mnogoje u Nego izbavlenije: i Toj izbavit Izrailja ot vsech bezzakonij jego.

Psalom 130

1 Gospodi, ne voznesesja serdce moje, niže voznesostesja oči moi: niže chodich v velikich, niže v divnych pače mene.
2 Ašče ne smirenomudrstvovach, no voznesoch dušu moju, jako otdojenoje na mater svoju, tako vozdasi na dušu moju.
3 Da upovaet Izrail na Gospoda otnyne i do veka.

Psalom 131

1 Pomani, Gospodi, Davida i vsju krotosť jego:
2 jako kljatsja Gospodevi, obeščasja Bogu Iakovlju:
3 ašče vnidu v selenije domu mojego, ili vzydu na odr posteli mojeja:
4 ašče dam son očima moima, i veždoma moima dremanije, i pokoj skraniama moima:
5 dondeže obrjašču mesto Gospodevi, selenije Bogu Iakovlju.
6 Se, slyšachom ja vo Jevfrafe, obretochom ja v poljach Dubravy:
7 vnidem v selenija Jego, poklonimsja na mesto, ideže stojaste noze Jego.
8 Voskreseni, Gospodi, v pokoj Tvoj, Ty i kivot svjatyni Tvojeja.
9 Svjaščennicy Tvoi oblekutsja pravdoju, i prepodobnii Tvoi vozradujutsja.
10 Davida radi raba Tvojego, ne otvrati lice pomazannago Tvojego.
11 Kljatsja Gospoď Davidu istinoju, i ne otveržetsja jeja: ot ploda čreva tvojego posaždu na prestole tvojem.
12 Ašče sochraňat synove tvoi zavet Moj i svidenija Moja sija, imže nauču ja, i synove ich do veka sjadut na prestole tvojem.
13 Jako izbra Gospoď Siona, izvoli i v žilišče Sebe.
14 Sej pokoj Moj vo vek veka, zde vseljusja, jako izvolich i.
15 Lovitvu jego blagoslovljajaj blagoslovlju, niščyja jego nasyšču chleby:
16 svjaščenniki jego obleku vo spasenije, i prepodobnii jego radostiju vozradujutsja.
17 Tamo vozrašču rog Davidovi, ugotovach svetilnik pomazannomu Mojemu.
18 Vragi jego obleku studom, na nemže procvetet svjatyňa moja.

Psalom 132

1 Se, čto dobro, ili čto krasno, no ježe žiti bratii vkupe?
2 Jako miro na glave, schoďaščeje na bradu, bradu Aaroňu, schoďaščeje na omety odeždy jego:
3 jako rosa Ajermonskaja schoďaščaja na gory Sionskija: jako tamo zapoveda Gospoď blagoslovenije i život do veka.

Psalom 133

1 Se, nyne blagoslovite Gospoda, vsi rabi Gospodni, stojaščii v chrame Gospodni, vo dvorech domu Boga našego.
2 V noščech vozdežite ruki vašja vo svjataja i blagoslovite Gospoda.
3 Blagoslovit ťja Gospoď ot Siona, sotvorivyj nebo i zemlju.

Psalom 134

1 Chvalite ima Gospodne, chvalite, rabi Gospoda,
2 stojaščii vo chrame Gospodni, vo dvorech domu Boga našego.
3 Chvalite Gospoda, jako blag Gospoď: pojte imeni Jego, jako dobro:
4 jako Iakova izbra Sebe Gospoď, Izrailja v dostojanije Sebe:
5 jako az poznach, jako velij Gospoď, i Gospoď naš nad vsemi bogi:
6 vsja, jelika voschote Gospoď, sotvori na nebesi i na zemli, v morjach i vo vsech bezdnach.
7 Vozvoďa oblaki ot poslednich zemli, molnii v dožď sotvori, izvoďaj vetry ot sokrovišč Svoich.
8 Iže porazi pervency Jegipetskija ot čeloveka do skota:
9 posla znamenija i čudesa posrede tebe, Jegipte, na faraona i na vsja raby jego.
10 Iže porazi jazyki mnogi i izbi cari krepki:
11 Siona carja Amorrejska i Oga carja Vasanska, i vsja carstvija Chanaanska:
12 i dade zemlju ich dostojanije, dostojanije Izrailju ljudem Svoim.
13 Gospodi, ima Tvoje v vek, i pamať Tvoja v rod i rod:
14 jako suditi imať Gospoď ljudem Svoim, i o rabech Svoich umolitsja.
15 Idoli jazyk srebro i zlato, dela ruk čelovečeskich:
16 usta imut, i ne vozglagoljut: oči imut, i ne uzrjat:
17 uši imut, i ne uslyšat: niže bo jesť duch vo ustech ich.
18 Podobni im da budut tvorjaščii ja i vsi nadejuščiisja na ňa.
19 Dome Izrailev, blagoslovite Gospoda: dome Aaroň, blagoslovite Gospoda: dome Leviin, blagoslovite Gospoda:
20 bojaščiisja Gospoda, blagoslovite Gospoda.
21 Blagosloven Gospoď ot Siona, živyj vo Ijerusalime.

Psalom 135

1 Ispovedajtesja Gospodevi, jako blag: jako v vek milosť Jego.
2 Ispovedajtesja Bogu bogov: jako v vek milosť Jego.
3 Ispovedajtesja Gospodevi gospodej: jako v vek milosť Jego.
4 Sotvoršemu čudesa velija jedinomu: jako v vek milosť Jego.
5 Sotvoršemu nebesa razumom: jako v vek milosť Jego.
6 Utverdivšemu zemlju na vodach: jako v vek milosť Jego.
7 Sotvoršemu svetila velija jedinomu: jako v vek milosť Jego:
8 solnce vo oblasť dne: jako v vek milosť Jego:
9 lunu i zvezdy vo oblasť nošči: jako v vek milosť Jego.
10 Porazivšemu Jegipta s pervency jego: jako v vek milosť Jego:
11 i izvedšemu Izrailja ot sredy ich: jako v vek milosť Jego:
12 rukoju krepkoju i myšceju vysokoju: jako v vek milosť Jego.
13 Razdelšemu Čermnoje more v razdelenija: jako v vek milosť Jego:
14 i provedšemu Izrailja posrede jego: jako v vek milosť Jego:
15 i istrjasšemu faraona i silu jego v more Čermnoje: jako v vek milosť Jego.
16 Provedšemu ljudi Svoja v pustyni: jako v vek milosť Jego.
17 Porazivšemu cari velija: jako v vek milosť Jego.
18 I ubivšemu cari krepkija: jako v vek milosť Jego:
19 Siona carja Amorrejska: jako v vek milosť Jego:
20 i Oga carja Vasanska: jako v vek milosť Jego.
21 I davšemu zemlju ich dostojanije: jako v vek milosť Jego:
22 dostojanije Izrailju rabu Svojemu: jako v vek milosť Jego.
23 Jako vo smirenii našem pomanu ny Gospoď: jako v vek milosť Jego.
24 I izbavil ny jesť ot vragov našich: jako v vek milosť Jego:
25 dajaj pišču vsjakoj ploti: jako v vek milosť Jego.
26 Ispovedajtesja Bogu nebesnomu: jako v vek milosť Jego.

Psalom 136

1 Na rekach Vavilonskich, tamo sedochom i plakachom, vnegda pomanuti nam Siona:
2 na verbiich posrede jego obesichom organy našja.
3 Jako tamo voprosiša ny plenšii nas o slovesech pesnej, i vedšii nas o penii: vospojte nam ot pesnej Sionskich.
4 Kako vospojem pesň Gospodňu na zemli čuždej?
5 Ašče zabudu tebe, Ijerusalime, zabvena budi desnica moja.
6 Prilpni jazyk moj gortani mojemu, ašče ne pomanu tebe, ašče ne predložu Ijerusalima, jako v načale veselija mojego.
7 Pomani, Gospodi, syny Jedomskija v deň Ijerusaliml glagoljuščyja: istoščajte, istoščajte do osnovanij jego.
8 Dšči Vaviloňa okajannaja, blažen, iže vozdast tebe vozdajanije tvoje, ježe vozdala jesi nam:
9 blažen, iže imet i razbijet mladency tvoja o kameň.

Psalom 137

1 Ispovemsja Tebe, Gospodi, vsem serdcem moim, i pred angely vospoju Tebe, jako uslyšal jesi vsja glagoly ust moich:
2 pokloňusja ko chramu svjatomu Tvojemu i ispovemsja imeni Tvojemu o milosti Tvojej i istine Tvojej, jako vozveličil jesi nad vsem ima Tvoje svjatoje.
3 V oňže ašče deň prizovu Ťja, skoro uslyši ma: umnožiši ma v duši mojej siloju Tvojeju.
4 Da ispoveďatsja Tebe, Gospodi, vsi carije zemstii, jako uslyšaša vsja glagolgoly ust Tvoich:
5 i da vospojut v putech Gospodnich, jako velija slava Gospodňa:
6 jako vysok Gospoď, i smirennyja priziraet, i vysokaja izdaleča vesť.
7 Ašče pojdu posrede skorbi, živiši ma: na gnev vrag moich prosterl jesi ruku Tvoju, i spase ma desnica Tvoja.
8 Gospoď vozdast za ma: Gospodi, milosť Tvoja vo vek: del ruku Tvojeju ne prezri.

Psalom 138

1 Gospodi, iskusil ma jesi i poznal ma jesi: ty poznal jesi sedanije moje i vostanije moje.
2 Ty razumel jesi pomyšlenija moja izdaleča:
3 stezju moju i uže moje Ty jesi izsledoval i vsja puti moja providel jesi.
4 Jako nesť lsti v jazyce mojem: se, Gospodi, Ty poznal jesi
5 vsja posledňaja i drevňaja: Ty sozdal jesi ma i položil jesi na mne ruku Tvoju.
6 Udivisja razum Tvoj ot mene, utverdisja, ne vozmogu k nemu.
7 Kamo pojdu ot Ducha Tvojego? I ot lica Tvojego kamo bežu?
8 Ašče vzydu na nebo, Ty tamo jesi: ašče snidu vo ad, tamo jesi.
9 Ašče vozmu krile moi rano i vseljusja v poslednich morja,
10 i tamo bo ruka Tvoja nastavit ma, i uderžit ma desnica Tvoja.
11 I rech: jeda tma poperet ma? I nošč prosveščenije v sladosti mojej.
12 Jako tma ne pomračitsja ot Tebe, i nošč jako deň prosvetitsja: jako tma jeja, tako i svet jeja.
13 Jako Ty sozdal jesi utroby moja, vosprijal ma jesi iz čreva matere mojeja.
14 Ispovemsja Tebe, jako strašno udivilsja jesi: čudna dela Tvoja, i duša moja znaet zelo.
15 Ne utaisja kosť moja ot Tebe, juže sotvoril jesi v tajne, i sostav moj v preispodnich zemli.
16 Nesodelannoje moje videste oči Tvoi, i v knize Tvojej vsi napišutsja: vo dnech soziždutsja, i niktože v nich.
17 Mne že zelo čestni byša druzi Tvoi, Bože, zelo utverdišasja vladyčestvija ich:
18 izočtu ich, i pače peska umnožatsja: vostach, i ješče jesm s Toboju.
19 Ašče izbiješi grešniki, Bože: mužije krovej, uklonitesja ot mene.
20 Jako revnivi jeste v pomyšleniich, priimut v sujetu grady Tvoja.
21 Ne nenaviďaščyja li Ťja, Gospodi, voznenavidech, i o vrazech Tvoich istajach?
22 Soveršennoju nenavistiju voznenavidech ja: vo vragi byša mi.
23 Iskusi ma, Bože, i uvežď serdce moje: isťjaži ma i razumej stezi moja:
24 i vižď, ašče puť bezzakonija vo mne, i nastavi ma na puť večen.

Psalom 139

1 Izmi ma, Gospodi, ot čeloveka lukava, ot muža nepravedna izbavi ma:
2 iže pomysliša nepravdu v serdcy, ves deň opolčachu brani:
3 izostriša jazyk svoj jako zmiin: jad aspidov pod ustnami ich.
4 Sochrani ma, Gospodi, iz ruki grešniči, ot čelovek nepravednych izmi ma, iže pomysliša zapjati stopy moja.
5 Skryša gordii seť mne i užy, prepjaša seť nogama moima:
6 pri stezi soblazny položiša mi.
7 Rech Gospodevi: Bog moj jesi Ty, vnuši, Gospodi, glas molenija mojego.
8 Gospodi, Gospodi, silo spasenija mojego, osenil jesi nad glavoju mojeju v deň brani.
9 Ne predažď mene, Gospodi, ot želanija mojego grešniku: pomysliša na ma, ne ostavi mene, da ne kogda voznesutsja.
10 Glava okruženija ich, trud usten ich pokryet ja.
11 Padut na nich uglija ognennaja, nizložiši ja vo strastech, i ne postojat.
12 Muž jazyčen ne ispravitsja na zemli: muža nepravedna zlaja ulovjat vo istlenije.
13 Poznach, jako sotvorit Gospoď sud niščym i mesť ubogim.
14 Obače pravednii ispoveďatsja imeni Tvojemu, i vseljatsja pravii s licem Tvoim.

Psalom 140

1 Gospodi, vozzvach k Tebe, uslyši ma: vonmi glasu molenija mojego, vnegda vozzvati mi k Tebe.
2 Da ispravitsja molitva moja jako kadilo pred Toboju: vozdejanije ruku mojeju, žertva večerňaja.
3 Položi, Gospodi, chranenije ustom moim i dver ograždenija o ustnach moich.
4 Ne ukloni serdce moje v slovesa lukavstvija, nepščevati viny o gresech s čeloveki delajuščimi bezzakonije: i ne sočtusja so izbrannymi ich.
5 Nakažet ma pravednik milostiju i obličit ma, jelej že grešnago da ne namastit glavy mojeja: jako ješče i molitva moja vo blagovoleniich ich.
6 Požerty byša pri kameni sudii ich: uslyšatsja glagoli moi, jako vozmogoša.
7 Jako tolšča zemli prosedesja na zemli, rastočišasja kosti ich pri ade.
8 Jako k Tebe, Gospodi, Gospodi, oči moi: na Ťja upovach, ne otimi dušu moju:
9 sochrani ma ot seti, juže sostaviša mi, i ot soblazn delajuščich bezzakonije.
10 Padut vo mrežu svoju grešnicy: jedin jesm az, dondeže prejdu.

Psalom 141

1 Razuma Davidu, vnegda byti jemu v vertepe moljaščemusja.
2 Glasom moim ko Gospodu vozzvach, glasom moim ko Gospodu pomolichsja.
3 Proliju pred Nim molenije moje, pečal moju pred nim vozvešču.
4 Vnegda izčezati ot mene duchu mojemu, i ty poznal jesi stezi moja: na puti sem, po nemuže choždach, skryša seť mne.
5 Smatrjach odesnuju i vozgljadach, i ne be znajaj mene: pogibe begstvo ot mene, i nesť vzyskajaj dušu moju.
6 Vozzvach k Tebe, Gospodi, rech: Ty jesi upovanije moje, časť moja jesi na zemli živych.
7 Vonmi moleniju mojemu, jako smirichsja zelo: izbavi ma ot goňaščich ma, jako ukrepišasja pače mene.
8 Izvedi iz temnicy dušu moju, ispovedatisja imeni Tvojemu: mene ždut pravednicy, dondeže vozdasi mne.

Psalom 142

1 Gospodi, uslyši molitvu moju, vnuši molenije moje vo istine Tvojej, uslyši ma v pravde Tvojej:
2 i ne vnidi v sud s rabom Tvoim, jako ne opravditsja pred Toboju vsjak živyj.
3 Jako pogna vrag dušu moju: smiril jesť v zemlju život moj: posadil ma jesť v temnych, jako mertvyja veka.
4 I uny vo mne duch moj, vo mne smatesja serdce moje.
5 Pomanuch dni drevnija, poučichsja vo vsech delech Tvoich, v tvoreniich ruku Tvojeju poučachsja.
6 Vozdech k Tebe ruce moi: duša moja jako zemlja bezvodnaja Tebe.
7 Skoro uslyši ma, Gospodi, izčeze duch moj: ne otvrati lica Tvojego ot mene, i upodobljusja nizchoďaščym v rov.
8 Slyšanu sotvori mne zautra milosť Tvoju, jako na Ťja upovach: skaži mne, Gospodi, puť, v oňže pojdu, jako k Tebe vzjach dušu moju.
9 Izmi ma ot vrag moich, Gospodi, k Tebe pribegoch.
10 Nauči ma tvoriti volju Tvoju, jako Ty jesi Bog moj: Duch Tvoj blagij nastavit ma na zemlju pravu.
11 Imene Tvojego radi, Gospodi, živiši ma pravdoju Tvojeju: izvedeši ot pečali dušu moju:
12 i milostiju Tvojeju potrebiši vragi moja i pogubiši vsja stužajuščyja duši mojej: jako az rab Tvoj jesm.

Psalom 143

1 Blagosloven Gospoď Bog moj, naučajaj ruce moi na opolčenije, persty moja na braň.
2 Milosť moja i pribežišče moje, zastupnik moj i Izbavitel moj, zaščititel moj, i na Nego upovach: povinujaj ljudi moja pod ma.
3 Gospodi, čto jesť čelovek, jako poznalsja jesi jemu? Ili syn čeloveč, jako vmeňaeši jego?
4 Čelovek sujete upodobisja: dnije jego jako seň prechoďat.
5 Gospodi, prekloni nebesa, i snidi: kosnisja goram, i vozdymatsja:
6 blesni molniju, i razženeši ja: posli strely Tvoja, i smateši ja.
7 Posli ruku Tvoju s vysoty, izmi ma i izbavi ma ot vod mnogich, iz ruki synov čuždich,
8 ichže usta glagolaša sujetu, i desnica ich desnica nepravdy.
9 Bože, pesň novu vospoju Tebe, vo psaltiri desjatostrunnem poju Tebe:
10 dajuščemu spasenije carem, izbavljajuščemu Davida raba Svojego ot meča ljuta.
11 Izbavi ma i izmi ma iz ruki synov čuždich, ichže usta glagolaša sujetu, i desnica ich desnica nepravdy:
12 ichže synove ich jako novosaždenija vodruženaja v junosti svojej, dščeri ich udobreny, preukrašeny jako podobije chrama:
13 chranilišča ich ispolnena, otrygajuščaja ot sego v sije: ovcy ich mnogoplodny, množaščyjasja vo ischodiščich svoich: volove ich tolsti:
14 nesť padenija oplotu, niže prochoda, niže voplja v stognach ich.
15 Ublažiša ljudi, imže sija suť: blaženi ljudije, imže Gospoď Bog ich.

Psalom 144

1 Voznesu Ťja, Bože moj, Carju moj, i blagoslovlju ima Tvoje v vek i v vek veka.
2 Na vsjak deň blagoslovlju Ťja, i voschvalju ima Tvoje v vek i v vek veka.
3 Velij Gospoď i chvalen zelo, i veličiju Jego nesť konca.
4 Rod i rod voschvaljat dela Tvoja i silu Tvoju vozvesťjat:
5 velikolepije slavy svjatyni Tvojeja vozglagoljut i čudesa Tvoja poveďat:
6 i silu strašnych Tvoich rekut i veličije Tvoje poveďat:
7 pamať množestva blagosti Tvojeja otrygnut i pravdoju Tvojeju vozradujutsja.
8 Ščedr i milostiv Gospoď, dolgoterpeliv i mnogomilostiv.
9 Blag Gospoď vsjačeskim, i ščedroty Jego na vsech delech Jego.
10 Da ispoveďatsja Tebe, Gospodi, vsja dela Tvoja, i prepodobnii Tvoi da blagoslovjat Ťja:
11 slavu carstvija Tvojego rekut i silu Tvoju vozglagoljut,
12 skazati synovom čelovečeskim silu Tvoju i slavu velikolepija carstvija Tvojego.
13 Carstvo Tvoje carstvo vsech vekov, i vladyčestvo Tvoje vo vsjakom rode i rode: veren Gospoď vo vsech slovesech Svoich i prepodoben vo vsech delech Svoich.
14 Utverždaet Gospoď vsja nizpadajuščyja i vozstavljaet vsja nizveržennyja.
15 Oči vsech na Ťja upovajut, i Ty daeši im pišču vo blagovremenii:
16 otverzaeši ty ruku Tvoju i ispolňaeši vsjakoje životno blagovolenija.
17 Praveden Gospoď vo vsech putech Svoich i prepodoben vo vsech delech Svoich.
18 Bliz Gospoď vsem prizyvajuščym Jego, vsem prizyvajuščym Jego vo istine:
19 volju bojaščichsja Jego sotvorit, i molitvu ich uslyšit, i spaset ja.
20 Chranit Gospoď vsja ljubjaščyja Jego, i vsja grešniki potrebit.
21 Chvalu Gospodňu vozglagoljut usta moja: i da blagoslovit vsjaka ploť ima svjatoje Jego v vek i v vek veka.

Psalom 145

1 Chvali, duše moja, Gospoda:
2 voschvalju Gospoda v živote mojem, poju Bogu mojemu, dondeže jesm.
3 Ne nadejtesja na kňazi, na syny čelovečeskija, v nichže nesť spasenija.
4 Izydet duch jego, i vozvratitsja v zemlju svoju: v toj deň pogibnut vsja pomyšlenija jego.
5 Blažen, jemuže Bog Iakovl pomoščnik jego, upovanije jego na Gospoda Boga svojego,
6 sotvoršago nebo i zemlju, more, i vsja, jaže v nich: chraňaščago istinu v vek,
7 tvorjaščago sud obidimym, dajuščago pišču alčuščym. Gospoď rešit okovannyja:
8 Gospoď umudrjaet slepcy: Gospoď vozvodit nizveržennyja: Gospoď ljubit pravedniki.
9 Gospoď chranit prišelcy, sira i vdovu priimet, i puť grešnych pogubit.
10 Vocaritsja Gospoď vo vek, Bog tvoj, Sione, v rod i rod.

Psalom 146

1 Chvalite Gospoda, jako blag psalom: Bogovi našemu da usladitsja chvalenije.
2 Ziždaj Ijerusalima Gospoď: razsejanija Izraileva soberet:
3 izceljajaj sokrušennyja serdcem i objazujaj sokrušenija ich:
4 izčitajaj množestvo zvezd, i vsem im imena naricajaj.
5 Velij Gospoď naš, i velija kreposť Jego, i razuma Jego nesť čisla.
6 Prijemljaj krotkija Gospoď, smirjajaj že grešniki do zemli.
7 Načnite Gospodevi vo ispovedanii, pojte Bogovi našemu v guslech:
8 odevajuščemu nebo oblaki, ugotovljajuščemu zemli dožď: prozjabajuščemu na gorach travu i zlak na službu čelovekom:
9 dajuščemu skotom pišču ich, i ptencem vranovym prizyvajuščym Jego.
10 Ne v sile konstej voschoščet, niže v lystech mužeskich blagovolit:
11 blagovolit Gospoď v bojaščichsja Jego i vo upovajuščich na milosť Jego.

Psalom 147

1 Pochvali, Ijerusalime, Gospoda, chvali Boga tvojego, Sione:
2 jako ukrepi verei vrat tvoich, blagoslovi syny tvoja v tebe.
3 Polagajaj predely tvoja mir, i tuka pšenična nasyščajaj ťja:
4 posylajaj slovo Svoje zemli, do skorosti tečet slovo Jego,
5 dajuščago sneg svoj jako volnu, mglu jako pepel posypajuščago,
6 metajuščago goloť Svoj jako chleby: protivu lica mraza Jego kto postoit?
7 Poslet slovo Svoje, i istaet ja: dchnet duch Jego, i potekut vody.
8 Vozveščajaj slovo Svoje Iakovu, opravdanija i sudby Svoja Izrailevi:
9 ne sotvori tako vsjakomu jazyku, i sudby Svoja ne javi im.

Psalom 148

1 Chvalite Gospoda s nebes, chvalite Jego v vyšnich.
2 Chvalite Jego vsi Angeli Jego: chvalite Jego, vsja sily Jego.
3 Chvalite Jego, solnce i luna: chvalite Jego vsja zvezdy i svet.
4 Chvalite Jego, nebesa nebes i voda, jaže prevyše nebes.
5 Da voschvaljat ima Gospodne: jako Toj reče, i byša: Toj povele, i sozdašasja.
6 Postavi ja v vek i v vek veka: povelenije položi, i ne mimo idet.
7 Chvalite Gospoda ot zemli, zmijeve i vsja bezdny:
8 ogň, grad, sneg, goloť, duch buren, tvorjaščaja slovo Jego:
9 gory i vsi cholmi, dreva plodonosna i vsi kedri:
10 zverije i vsi skoti, gadi i pticy pernaty:
11 carije zemstii i vsi ljudije, kňazi i vsi sudii zemstii:
12 junoši i devy, starcy s junotami.
13 Da voschvaljat ima Gospodne: jako voznesesja ima Togo jedinago, ispovedanije Jego na zemli i na nebesi.
14 I vozneset rog ljudij Svoich: pesň vsem prepodobnym Jego, synovom Izrailevym, ljudem približajuščymsja Jemu.

Psalom 149

1 Vospojte Gospodevi pesň novu: chvalenije Jego v cerkvi prepodobnych.
2 Da vozveselitsja Izrail o sotvoršem jego, i synove Sioni vozradujutsja o Cari svojem.
3 Da voschvaljat ima Jego v lice, v timpane i psaltiri da pojut Jemu.
4 Jako blagovolit Gospoď v ljudech Svoich, i vozneset krotkija vo spasenije.
5 Voschvaljatsja prepodobnii vo slave i vozradujutsja na ložach svoich.
6 Voznošenija Božija v gortani ich, i meči obojudu ostry v rukach ich:
7 sotvoriti otmščenije vo jazycech, obličenija v ljudech:
8 svjazati cari ich puty, i slavnyja ich ručnymi okovy železnymi:
9 sotvoriti v nich sud napisan. Slava sija budet vsem prepodobnym Jego.

Psalom 150

1 Chvalite Boga vo svjatych Jego, chvalite Jego vo utverženii sily Jego:
2 chvalite Jego na silach Jego, chvalite Jego po množestvu veličestvija Jego:
3 chvalite Jego vo glase trubnem, chvalite Jego vo psaltiri i guslech:
4 chvalite Jego v timpane i lice, chvalite Jego vo strunach i organe:
5 chvalite Jego v kimvalech dobroglasnych, chvalite Jego v kimvalech vosklicanija.
6 Vsjakoje dychanije da chvalit Gospoda.

Psalom 151

Psalom osob pisan, Davidov, i vne čisla 150 psalmov, vnegda jedinoborstvovaše na Goliafa.
1 Mal bech v bratii mojej i junšij v domu otca mojego: pasoch ovcy otca mojego.
2 Ruce moi sotvoriste organ, i persty moi sostaviša psaltir.
3 I kto vozvestit Gospodevi mojemu? Sam Gospoď, Sam uslyšit:
4 Sam posla angela Svojego, i vzjat ma ot ovec otca mojego, i pomaza ma jelejem pomazanija Svojego.
5 Bratija moja dobri i velicy: i ne blagovoli v nich Gospoď.
6 Izydoch v sretenije inoplemenniku, i prokljat ma idoly svoimi.
7 Az že istorgnuv meč ot nego, obezglavich jego i oťjach ponošenije ot synov Izrailevych.

{pokazať odnu glavu na stranice}