Poslanije apostola Pavla Rimljanam

Slavjanskij tekst

1

1 Pavel, rab Iisus Christov, zvan Apostol, izbran v blagovestije Božije,
2 ježe prežde obešča proroki Svoimi v pisaniich svjatych,
3 o Syne Svojem, byvšem ot semene Davidova po ploti,
4 narečennem Syne Božii v sile, po duchu svjatyni, iz voskresenija ot mertvych, Iisusa Christa Gospoda našego,
5 Imže prijachom blagodať i apostolstvo v poslušanije very vo vsech jazycech, o imeni Jego.
6 V nichže jeste i vy, zvani Iisusu Christu.
7 Vsem suščym v Rime vozljublennym Bogu, zvannym svjatym. Blagodať vam i mir ot Boga Otca našego, i Gospoda Iisusa Christa.
8 Pervoje ubo blagodarju Boga mojego Iisusom Christom o vsech vas, jako vera vaša vozveščaetsja vo vsem mire.
9 Svidetel bo mi jesť Bog, Jemuže služu duchom moim vo blagovestvovanii Syna Jego, jako bezprestani pamať o vas tvorju,
10 vsegda v molitvach moich moljasja, ašče ubo kogda pospešen budu voleju Božijeju priiti k vam.
11 Želaju bo videti vas, da nekoje podam vam darovanije duchovnoje, ko utverždeniju vašemu.
12 Sije že jesť, soutešitisja v vas veroju obščeju, vašeju že i mojeju.
13 Ne chošču že ne vedeti vam, bratije, jako množiceju voschotech priiti k vam, i vozbranen bych dosele, da nekii plod imeju i v vas, jakože i v pročich jazycech.
14 Jellinom že i varvarom, mudrym že i nerazumnym dolžen jesm.
15 Tako jesť, ježe po mojemu userdiju i vam suščym v Rime blagovestiti.
16 Ne styžusja bo blagovestvovanijem Christovym: sila bo Božija jesť vo spasenije vsjakomu verujuščemu, Iudeovi že prežde i Jellinu.
17 Pravda bo Božija v nem javljaetsja ot very v veru, jakože jesť pisano. Pravednyi že ot very živ budet.
18 Otkryvaetsja bo gnev Božii s nebese na vsjakoje nečestije i nepravdu čelovekov, soderžaščich istinu v nepravde.
19 Zane razumnoje Božije jave jesť v nich, Bog bo javil jesť im:
20 nevidimaja bo Jego, ot sozdanija mira tvoreňmi pomyšljaema, vidima suť, i prisnosuščnaja sila Jego i Božestvo, vo ježe byti im bezotvetnym.
21 Zaneže razumevše Boga, ne jako Boga proslaviša ili blagodariša, no osujetišasja pomyšlenii svoimi, i omračisja nerazumnoje ich serdce.
22 Glagoljuščesja byti mudri, objurodeša,
23 i izmeniša slavu netlennago Boga v podobije obraza tlenna čeloveka i ptic i četveronog i gad.
24 Temže i predade ich Bog v pochotech serdec ich v nečistotu, vo ježe skvernitisja telesem ich v sebe samech.
25 Iže premeniša istinu Božiju vo lžu, i počtoša i poslužiša tvari pače Tvorca, Iže jesť blagosloven vo veki, amiň.
26 Sego radi predade ich Bog v strasti bezčestija. I ženy bo ich izmeniša jestestvennuju podobu v prezestestvennuju.
27 Takožde i muži, ostavlše jestestvennuju podobu ženska pola, razžegošasja pochotiju svojeju drug na druga, muži na mužech stud sodevajušče, i vozmezdije, ježe podobaše prelesti ich, v sebe vosprijemljušče.
28 I jakože ne iskusiša imeti Boga v razume, (sego radi) predade ich Bog v neiskusen um, tvoriti nepodobnaja,
29 ispolnenych vsjakija nepravdy, bluženija, lukavstva, lichoimanija, zloby. Ispolnenych zavisti, ubiistva, rvenija, lsti, zlonravija.
30 Šepotniki, klevetniki, bogomerzki, dosaditeli, veličavy, gordy, obretateli zlych, roditelem nepokorivy,
31 nerazumny, neprimiritelny, neljubovny, nekljatvochranitelny, nemilostivny.
32 Necyi že i opravdanije Božije razumevše, jako takovaja tvorjaščii dostojni smerti suť, ne točiju sami tvorjat, no i soizvoljajut tvorjaščym.

2

1 Sego radi bezotveten jesi, o, čeloveče vsjak suďaj: imže bo sudom sudiši druga, sebe osuždaeši. Tajažde bo tvoriši suďaj.
2 Vemy že, jako sud Božii jesť poistinne na tvorjaščich takovaja.
3 Pomyšljaeši li že sije, o, čeloveče, suďaj takovaja tvorjaščym i tvorja sam tajažde, jako ty izbežiši li suda Božija,
4 ili o bogatstve blagosti Jego i krotosti i dolgoterpenii neradiši, ne vedyj, jako blagosť Božija na pokajanije ťja vedet?
5 Po žestokosti že tvojej i nepokajannomu serdcu, sobiraeši sebe gnev v deň gneva i otkrovenija pravednago suda Božija,
6 Iže vozdast kojemuždo po delom jego.
7 Ovym ubo, po terpeniju dela blagago, slavy i česti i netlenija iščuščym, život večnyj.
8 A iže po rveniju protivljajutsja ubo istine, povinujutsja že nepravde, jarosť i gnev.
9 Skorb i tesnota na vsjaku dušu čeloveka tvorjaščago zloje, Iudea že prežde i Jellina.
10 Slava že i česť i mir vsjakomu delajuščemu blagoje, Iudejevi že prežde i Jellinu.
11 Nesť bo na lica zrenija u Boga.
12 Jelicy bo bezzakonno sogrešiša, bezzakonno i pogibnut: i jelicy v zakone sogrešiša, zakonom sud priimut.
13 Ne slyšatelije bo zakona pravedni pred Bogom, no tvorcy zakona, (sii) opravďatsja:
14 jegda bo jazycy, ne imušče zakona, jestestvom zakonnaja tvorjat, sii, zakona ne imušče, sami sebe suť zakon.
15 Iže javljajut delo zakonnoje napisano v serdcach svoich, sposlušestvujuščei im sovesti, i meždu soboju pomyslom osuždajuščym ili otveščajuščym,
16 v deň, jegda sudit Bog tajnaja čelovekom, po blagovestiju mojemu, Iisusom Christom.
17 Se ty Iudej imenuješisja, i počivaeši na zakone, i chvališisja o Boze,
18 i razumeješi volju, i razsuždaeši lučšaja, naučaem ot zakona,
19 upovaja že sebe vožda byti slepym, sveta suščym vo tme,
20 nakazatelja bezumnym, učitelja mladencem, imušča obraz razuma i istiny v zakone.
21 Naučaja ubo inago, sebe li ne učiši,
22 propovedaja ne krasti, kradeši: glagoljaj ne preljuby tvoriti, preljuby tvoriši: gnušajasja idol, svjataja kradeši:
23 iže v zakone chvališisja, prestuplenijem zakona Boga bezčestvuješi.
24 Ima bo Božije vami chulitsja vo jazycech, jakože jesť pisano.
25 Obrezanije bo polzujet, ašče zakon tvoriši. Ašče že zakona prestupnik jesi, obrezanije tvoje neobrezanije bysť.
26 Ašče ubo neobrezanije opravdanije zakona sochranit, ne neobrezanije li jego vo obrezanije vmenitsja,
27 i osudit ježe ot jestestva neobrezanije, zakon soveršajuščeje, tebe, iže Pisanijem i obrezanijem jesi prestupnik zakona.
28 Ne bo iže jave, Iudej jesť, ni ježe jave vo ploti, obrezanije.
29 No iže v tajne Iudej, i obrezanije serdca duchom, (a) ne pisanijem: jemuže pochvala ne ot čelovek, no ot Boga.

3

1 Čto ubo liššeje Iudeju? Ili kaja polza obrezanija?
2 Mnogo, po vsjakomu obrazu: perveje bo, jako vverena byša im slovesa Božija.
3 Čto bo, ašče ne verovaša necyi? Jeda (ubo) neverstvije ich veru Božiju uprazdnit?
4 Da ne budet: da budet že Bog istinen, vsjak že čelovek lož, jakože jesť pisano: jako da opravdišisja vo slovesech Tvoich, i pobediši, vnegda suditi Ti.
5 Ašče li nepravda naša Božiju pravdu sostavljaet, čto rečem? Jeda li nepraveden Bog nanosjaj gnev? Po čeloveku glagolju.
6 Da ne budet: poneže kako suditi imať Bog miru?
7 Ašče bo istina Božija v mojej lži izbytočestvova v slavu Jego, čto ješče i az jako grešnik osuždajusja,
8 i ne jakože chulimsja, i jakože glagoljut necyi nas glagolati, jako sotvorim zlaja, da priidut blagaja: ichže sud praveden jesť.
9 Čto ubo, preimejem li? Nikakože: predukorichom bo Iudei že i Jelliny vsja pod grechom byti,
10 jakože jesť pisano. Jako nesť praveden niktože:
11 nesť razumevajai, i nesť vzyskajaj Boga:
12 vsi uklonišasja, vkupe nepotrebni byša. Nesť tvorjaj blagostyňu, nesť daže do jedinago.
13 Grob otverst gortaň ich, jazyki svoimi lščachu. Jad aspidov pod ustnami ich.
14 Ichže usta kljatvy i goresti polna suť.
15 Skory nogi ich prolijati krov:
16 sokrušenije i ozloblenije na putech ich,
17 i puti mirnago ne poznaša.
18 Nesť stracha Božija pred očima ich.
19 Vemy že, jako jelika zakon glagolet, suščym v zakone glagolet: da vsjaka usta zagraďatsja, i povinen budet ves mir Bogovi:
20 zane ot del zakona ne opravditsja vsjaka ploť pred Nim: zakonom bo poznanije grecha.
21 Nyne že krome zakona pravda Božija javisja, svidetelstvujema ot zakona i prorok.
22 Pravda že Božija veroju Iisus Christovoju vo vsech i na vsech verujuščich: nesť bo raznstvija,
23 vsi bo sogrešiša, i lišeni suť slavy Božija,
24 opravdaemi tune blagodatiju Jego, izbavlenijem, ježe o Christe Iisuse,
25 Jegože predpoloži Bog očiščenije veroju v Krovi Jego, v javlenije pravdy Svojeja, za otpuščenije prežde byvšich grechov,
26 v dolgoterpenii Božii, i v pokazanije pravdy Jego v nynešneje vrema, vo ježe byti Jemu pravednu i opravdajušču suščago ot very Iisusovy.
27 Gde ubo pochvala, otgnasja. Kotorym zakonom? Dely li? Ni, no zakonom very.
28 Myslim ubo veroju opravdatisja čeloveku, bez del zakona.
29 Ili Iudejev Bog tokmo, a ne i jazykov? Jej, i jazykov:
30 poneže jedin Bog, Iže opravdit obrezanije ot very i neobrezanije veroju.
31 Zakon li ubo razorjaem veroju? Da ne budet: no zakon utverždaem.

4

1 Čto ubo rečem Avraama otca našego obresti po ploti?
2 Ašče bo Avraam ot del opravdasja, imať pochvalu, no ne u Boga.
3 Čto bo Pisanije glagolet? Verova že Avraam Bogovi, i vmenisja jemu v pravdu.
4 Delajuščemu že mzda ne vmeňaetsja po blagodati, no po dolgu:
5 a ne delajuščemu, verujuščemu že vo Opravdajuščago nečestiva, vmeňaetsja vera jego v pravdu.
6 Jakože i David glagolet blaženstvo čeloveka, jemuže vmeňaet Bog pravdu, bez del zakona:
7 blaženi, ichže otpustišasja bezzakonija i ichže prikryšasja gresi:
8 blažen muž, jemuže ne vmenit Gospoď grecha.
9 Blaženstvo ubo sije na obrezanije li, ili na neobrezanije? Glagolem bo, jako vmenisja Avraamu vera v pravdu.
10 Kako ubo vmenisja jemu, vo obrezanii li sušču, ili v neobrezanii, ne vo obrezanii, no v neobrezanii.
11 I znamenije prijat obrezanija, pečať pravdy very, jaže v neobrezanii. Jako byti jemu otcu vsech verujuščich v neobrezanii, vo ježe vmenitisja i tem v pravdu.
12 I otcu obrezanija, ne suščym točiju ot obrezanija, no i choďaščym v stopach very, jaže (be) v neobrezanii otca našego Avraama.
13 Ne zakonom bo obetovanije Avraamu, ili semeni jego, ježe byti jemu nasledniku mirovi, no pravdoju very.
14 Ašče bo suščii ot zakona naslednicy, isprazdnisja vera, i razorisja obetovanije:
15 zakon bo gnev sodelovaet: ideže bo nesť zakona, (tu) ni prestuplenija.
16 Sego radi ot very, da po blagodati, vo ježe byti izvestnu obetovaniju vsemu semeni, ne točiju suščemu ot zakona, no i suščemu ot very Avraamovy, iže jesť otec vsem nam,
17 jakože jesť pisano: jako otca mnogim jazykom položich ťja, prjamo Bogu, Jemuže verova, životvorjaščemu mertvyja i naricajušču ne suščaja jako suščaja.
18 Iže pače upovanija vo upovanije verova, vo ježe byti jemu otcu mnogim jazykom, po rečennomu: tako budet sema tvoje.
19 I ne iznemog veroju, ni usmotri svojeja ploti uže umerščvlennyja, stoleten negde syj, i mertvosti ložesn Sarrinych:
20 vo obetovanii že Božii ne usumnesja neverovanijem, no vozmože veroju, dav slavu Bogovi
21 i izvesten byv, jako, ježe obešča, silen jesť i sotvoriti.
22 Temže i vmenisja jemu v pravdu.
23 Ne pisano že bysť za togo jedinago točiju, jako vmenisja jemu,
24 no i za ny, imže choščet vmenitisja, verujuščym v Voskresivšago Iisusa Christa Gospoda našego iz mertvych,
25 Iže predan bysť za pregrešenija naša i vosta za opravdanije naše.

5

1 Oravdivšesja ubo veroju, mir imamy k Bogu Gospodem našim Iisus Christom,
2 Imže i privedenije obretochom veroju vo blagodať siju, v nejže stoim, i chvalimsja upovanijem slavy Božija.
3 Ne točiju že, no i chvalimsja v skorbech, veďašče, jako skorb terpenije sodelovaet,
4 terpenije že iskusstvo, iskusstvo že upovanije:
5 upovanije že ne posramit. Jako ljuby Božija izlijasja v serdca naša Duchom Svjatym dannym nam.
6 Ješče bo Christos suščym nam nemoščnym, po vremeni za nečestivych umre.
7 Jedva bo za pravednika kto umret: za blagago bo negli kto i derznet umreti.
8 Sostavljaet že Svoju ljubov k nam Bog, jako, ješče grešnikom suščym nam, Christos za ny umre.
9 Mnogo ubo pače, opravdani byvše nyne Kroviju Jego, spasemsja Im ot gneva.
10 Ašče bo vrazi byvše primirichomsja Bogu smertiju Syna Jego, množae pače primirivšesja spasemsja v živote Jego:
11 ne točiju že, no i chvalimsja o Boze Gospodem našim Iisus Christom, Imže nyne primirenije prijachom.
12 Sego radi jakože jedinem čelovekom grech v mir vnide, i grechom smerť, i tako smerť vo vsja čeloveki vnide, v nemže vsi sogrešiša.
13 Do zakona bo grech be v mire: grech že ne vmeňašesja, ne sušču zakonu.
14 No carstvova smerť ot Adama daže do Moisea i nad nesogrešivšimi po podobiju prestuplenija Adamova, iže jesť obraz buduščago.
15 No ne jakože pregrešenije, tako i dar. Ašče bo pregrešenijem jedinago mnozi umroša, množae pače blagodať Božija i dar blagodatiju jedinago Čeloveka Iisusa Christa vo mnogich preizlišestvova.
16 I ne jakože jedinem sogreššim, darovanije. Grech bo iz jedinago vo osuždenije: dar že ot mnogich pregrešenii vo opravdanije.
17 Ašče bo jedinago pregrešenijem smerť carstvova jedinem, množae pače izbytok blagodati i dar pravdy prijemljušče, v žizni vocarjatsja jedinem Iisus Christom.
18 Temže ubo, jakože jedinago pregrešenijem vo vsja čeloveki vnide osuždenije, takožde i jedinago opravdanijem vo vsja čeloveki vnide opravdanije žizni.
19 Jakože bo oslušanijem jedinago čeloveka grešni byša mnozi, sice i poslušanijem jedinago pravedni budut mnozi.
20 Zakon že privnide, da umnožitsja pregrešenije. Ideže bo umnožisja grech, preizbytočestvova blagodať:
21 da jakože carstvova grech vo smerť, takožde i blagodať vocaritsja pravdoju v žizň večnuju, Iisus Christom Gospodem našim.

6

1 Čto ubo rečem, prebudem li vo grese, da blagodať preumnožitsja? Da ne budet.
2 Iže bo umrochom grechu, kako paki oživem o nem?
3 Ili ne razumejete, jako jelicy vo Christa Iisusa krestichomsja, v smerť Jego krestichomsja?
4 Spogrebochomsja ubo Jemu kreščenijem v smerť, da jakože vosta Christos ot mertvych slavoju Otčeju, tako i my vo obnovlenii žizni choditi načnem.
5 Ašče bo soobrazni bychom podobiju smerti Jego, to i voskresenija budem,
6 sije veďašče, jako vetchii naš čelovek s Nim raspjatsja, da uprazdnitsja telo grechovnoje, jako ktomu ne rabotati nam grechu.
7 Umeryj bo svobodisja ot grecha.
8 Ašče že umrochom so Christom, verujem, jako i živi budem s Nim,
9 veďašče, jako Christos vosta ot mertvych, ktomu uže ne umiraet: smerť Im ktomu ne obladaet.
10 Ježe bo umre, grechu umre jedinoju: a ježe živet, Bogovi živet.
11 Takožde i vy pomyšljajte sebe mertvych ubo byti grechu, živych že Bogovi, o Christe Iisuse Gospode našem.
12 Da ne carstvujet ubo grech v mertvennem vašem tele, vo ježe poslušati jego v pochotech jego:
13 niže predstavljajte udy vašja oružija nepravdy grechu: no predstavljajte sebe Bogovi jako ot mertvych živych, i udy vašja oružija pravdy Bogovi.
14 Grech bo vami da ne obladaet. Neste bo pod zakonom, no pod blagodatiju.
15 Čto ubo, sogrešim li, zane nesmy pod zakonom, no pod blagodatiju, da ne budet.
16 Ne veste li, jako jemuže predstavljaete sebe raby v poslušanije, rabi jeste, jegože poslušaete, ili grecha v smerť, ili poslušanija v pravdu?
17 Blagodarim ubo Boga, jako beste rabi grechu, poslušaste že ot serdca, v oňže i predastesja obraz učenija.
18 Svoboždšesja že ot grecha, porabotistesja pravde.
19 Čelovečesko glagolju, za nemošč ploti vašeja. Jakože bo predstaviste udy vašja raby nečistote i bezzakoniju v bezzakonije, tako nyne predstavite udy vašja raby pravde vo svjatyňu.
20 Jegda bo rabi beste grecha, svobodni beste ot pravdy.
21 Kij ubo togda imeste plod? O nichže nyne styditesja, končina bo onech, smerť.
22 Nyne že svoboždšesja ot grecha, poraboščšesja že Bogovi, imate plod vaš vo svjatyňu, končinu že žizň večnuju.
23 Obrocy bo grecha smerť: darovanije že Božije život večnyj o Christe Iisuse Gospode našem.

7

1 Ili ne razumejete, bratije: veduščym bo zakon glagolju: jako zakon obladaet nad čelovekom, vo jeliko vrema živet?
2 Ibo mužataja žena živu mužu privjazana jesť zakonom: ašče li že umret muž jeja, razrešitsja ot zakona mužeskago.
3 Temže ubo, živu sušču mužu, preljubodejca byvaet, ašče budet muževi inomu: ašče li umret muž jeja, svobodna jesť ot zakona, ne byti jej preljubodejce, byvšej mužu inomu.
4 Temže, bratije moja, i vy umroste zakonu telom Christovym, vo ježe byti vam inomu, Vostavšemu iz mertvych, da plod prinesem Bogovi.
5 Jegda bo bechom vo ploti, strasti grechovnyja, jaže zakonom, dejstvovachu vo udech našich, vo ježe plod tvoriti smerti:
6 nyne že uprazdnichomsja ot zakona, umerše, imže deržimi bechom, jako rabotati nam (Bogovi) vo obnovlenii ducha, a ne v vetchosti pismene.
7 Čto ubo rečem? Zakon li grech? Da ne budet: no grecha ne znach, točiju zakonom: pochoti že ne vedach, ašče ne by zakon glagolal: ne pochoščeši.
8 Vinu že prijem grech zapovediju, sodela vo mne vsjaku pochoť: bez zakona bo grech mertv jesť.
9 Az že živjach krome zakona inogda: prišedšej že zapovedi, grech ubo ožive,
10 az že umroch: i obretesja mi zapoveď, jaže v život, sija v smerť,
11 grech bo vinu prijem zapovediju, prelsti ma, i toju umertvi ma.
12 Temže ubo zakon svjat, i zapoveď svjata i pravedna i blaga.
13 Blagoje li ubo bysť mne smerť? Da ne budet: no grech, da javitsja grech, blagim mi sodevaja smerť, da budet po premnogu grešen grech zapovediju.
14 Vemy bo, jako zakon duchoven jesť: az že ploťjan jesm, prodan pod grech.
15 Ježe bo sodevaju, ne razumeju: ne ježe bo chošču, sije tvorju, no ježe nenaviždu, to sodelovaju.
16 Ašče li, ježe ne chošču, sije tvorju, chvalju zakon jako dobr,
17 nyne že ne ktomu az sije sodevaju, no živyj vo mne grech.
18 Vem bo, jako ne živet vo mne, sireč vo ploti mojej, dobroje: ježe bo choteti priležit mi, a ježe sodejati dobroje, ne obretaju.
19 Ne ježe bo chošču dobroje, tvorju, no ježe ne chošču zloje, sije sodevaju.
20 Ašče li, ježe ne chošču az, sije tvorju, uže ne az sije tvorju, no živyj vo mne grech.
21 Obretaju ubo zakon, choťjašču mi tvoriti dobroje, jako mne zloje priležit.
22 Souslaždajusja bo zakonu Božiju po vnutrennemu čeloveku:
23 viždu že in zakon vo udech moich, protivu vojujušč zakonu uma mojego i pleňajušč ma zakonom grechovnym, suščim vo udech moich.
24 Okajanen az čelovek: kto ma izbavit ot tela smerti seja?
25 Blagodarju Boga mojego Iisus Christom Gospodem našim. Temže ubo sam az umom moim rabotaju zakonu Božiju, plotiju že zakonu grechovnomu.

8

1 Ni jedino ubo nyne osuždenije suščym o Christe Iisuse, ne po ploti choďaščym, no po duchu:
2 zakon bo ducha žizni o Christe Iisuse svobodil ma jesť ot zakona grechovnago i smerti.
3 Nemoščnoje bo zakona, v nemže nemoščestvovaše plotiju, Bog Syna Svojego posla v podobii ploti grecha, i o grese osudi grech vo ploti,
4 da opravdanije zakona ispolnitsja v nas, ne po ploti choďaščich, no po duchu.
5 Suščii bo po ploti, plotskaja mudrstvujut. A iže po duchu, duchovnaja.
6 Mudrovanije bo plotskoje smerť jesť, a mudrovanije duchovnoje život i mir,
7 zane mudrovanije plotskoje vražda na Boga: zakonu bo Božiju ne pokarjaetsja, niže bo možet.
8 Suščii že vo ploti, Bogu ugoditi ne mogut.
9 Vy že neste vo ploti, no v duse, poneže Duch Božii živet v vas. Ašče že kto Ducha Christova ne imať, sej nesť Jego.
10 Ašče že Christos v vas, ploť ubo mertva grecha radi, duch že živet pravdy radi.
11 Ašče li že Duch Voskresivšago Iisusa ot mertvych živet v vas, Vozdvigij Christa iz mertvych oživotvorit i mertvennaja telesa vaša, živuščim Duchom Jego v vas.
12 Temže ubo, bratije, dolžni jesmy ne ploti, ježe po ploti žiti.
13 Ašče bo po ploti živete, imate umreti, ašče li duchom dejanija plotskaja umerščvljaete, živi budete:
14 jelicy bo Duchom Božiim voďatsja, sii suť synove Božii:
15 ne prijaste bo ducha raboty paki v bojazň, no prijaste Ducha synopoloženija, o Nemže vopijem: Avva Otče.
16 Samyj Duch sposlušestvujet duchovi našemu, jako jesmy čada Božija.
17 Ašče že čada, i naslednicy: naslednicy ubo Bogu, snaslednicy že Christu, poneže s Nim straždem, da i s Nim proslavimsja.
18 Nepščuju bo, jako nedostojny strasti nynešňago vremene k choťjaščej slave javitisja v nas.
19 Čajanije bo tvari, otkrovenija synov Božiich čaet:
20 sujete bo tvar povinusja ne voleju, no za povinuvšago ju, na upovanii,
21 jako i sama tvar svoboditsja ot raboty istlenija v svobodu slavy čad Božiich.
22 Vemy bo, jako vsja tvar s nami sovozdychaet i sboleznujet daže donyne:
23 ne točiju že, no i sami načatok Ducha imušče, i my sami v sebe vozdychaem, vsynovlenija čajušče, izbavlenija telu našemu.
24 Upovanijem bo spasochomsja. Upovanije že vidimoje, nesť upovanije: ježe bo vidit kto, čto i upovaet?
25 Ašče li, jegože ne vidim, nadejemsja, terpenijem ždem.
26 Sice že i Duch sposobstvujet nam v nemoščech našich: o česom bo pomolimsja, jakože podobaet, ne vemy, no Sam Duch chodatajstvujet o nas vozdychanii neizglagolannymi.
27 Ispytajaj že serdca vesť, čto jesť mudrovanije Ducha, jako po Bogu pripovedujet o svjatych.
28 Vemy že, jako ljubjaščym Boga vsja pospešestvujut vo blagoje, suščym po preduvedeniju zvannym:
29 ichže bo preduvede, (tech) i predustavi soobraznych byti obrazu Syna Svojego, jako byti Jemu pervorodnu vo mnogich bratijach:
30 a ichže predustavi, tech i prizva: a ichže prizva, sich i opravda: a ichže opravda, sich i proslavi.
31 Čto ubo rečem k sim, ašče Bog po nas, kto na ny,
32 Iže ubo Svojego Syna ne poščade, no za nas vsech predal jesť Jego, kako ubo ne i s Nim vsja nam darstvujet?
33 Kto pojemlet na izbrannyja Božija, Bog opravdajaj.
34 Kto osuždajaj? Christos Iisus umeryj, pače že i voskresyj, Iže i jesť o desnuju Boga, Iže i chodatajstvujet o nas.
35 Kto ny razlučit ot ljubve Božija, skorb li, ili tesnota, ili gonenije, ili glad, ili nagota, ili beda, ili meč? Jakože jesť pisano:
36 jako Tebe radi umerščvljaemi jesmy ves deň: vmenichomsja jakože ovcy zakolenija.
37 No vo vsech sich prepobeždaem za Vozljublšago ny.
38 Izvestichsja bo, jako ni smerť, ni život, ni Angeli, ni Načala, niže Sily, ni nastojaščaja, ni grjaduščaja,
39 ni vysota, ni glubina, ni ina tvar kaja vozmožet nas razlučiti ot ljubve Božija, jaže o Christe Iisuse Gospode našem.

9

1 Istinu glagolju o Christe, ne lgu, poslušestvujuščej mi sovesti mojej Duchom Svjatym,
2 jako skorb mi jesť velija i neprestajuščaja bolezň serdcu mojemu:
3 molil bych sja bo sam az otlučen byti ot Christa po bratii mojej, srodnicech moich po ploti,
4 iže suť Izrailite, ichže vsynovlenije i slava, i zaveti i zakonopoloženije, i služenije i obetovanija:
5 ichže otcy, i ot nichže Christos po ploti, syj nad vsemi Bog blagosloven vo veki, amiň.
6 Ne takože, jako otpade slovo Božije: ne vsi bo suščii ot Izrailja, sii Izrail,
7 ni zane suť sema Avraamle, vsi čada: no vo Isaace, reče, narečetsja ti sema.
8 Sireč, ne čada plotskaja, sija čada Božija: no čada obetovanija pričitajutsja v sema.
9 Obetovanija bo slovo sije: na sije vrema priidu, i budet Sarre syn.
10 Ne točiju že, no i Revekka ot jedinago loža Isaaka otca našego imušči:
11 ješče bo ne roždšymsja, ni sotvorivšym čto blago ili zlo, da po izbraniju predloženije Božije prebudet
12 ne ot del, no ot Prizyvajuščago, rečesja jej, jako bolij porabotaet menšemu,
13 jakože jesť pisano: Iakova vozljubich, Isava že voznenavidech.
14 Čto ubo rečem? Jeda nepravda u Boga? Da ne budet.
15 Moiseovi bo glagolet: pomiluju, jegože ašče pomiluju, i uščedrju, jegože ašče uščedrju.
16 Temže ubo ni choťjaščago, ni tekuščago, no milujuščago Boga.
17 Glagolet bo Pisanije faraonovi: jako na istoje sije vozdvigoch ťja, jako da pokažu toboju silu Moju i da vozvestitsja ima Moje po vsej zemli.
18 Temže ubo, jegože choščet, milujet: a jegože choščet, ožestočaet.
19 Rečeši ubo mi: česo radi ješče ukorjaet, voli bo Jego kto protivitisja možet?
20 Temže ubo, o, čeloveče, ty kto jesi, protiv otveščajaj Bogovi? Jeda rečet zdanije sozdavšemu je: počto ma sotvoril jesi tako?
21 Ili ne imať vlasti skudelnik na brenii, ot togožde smešenija sotvoriti ov ubo sosud v česť, ov že ne v česť?
22 Ašče že choťja Bog pokazati gnev Svoj i javiti silu Svoju, prenese vo mnoze dolgoterpenii sosudy gneva soveršeny v pogibel:
23 i da skažet bogatstvo slavy Svojeja na sosudech milosti, jaže predugotova v slavu,
24 ichže i prizva nas ne točiju ot Iudej, no i ot jazyk:
25 jakože i vo Osii glagolet: nareku ne ljudi Moja ljudi Moja, i nevozljublenuju vozljublenu:
26 i budet, na meste, ideže rečesja im: ne ljudije Moi jeste vy, tamo narekutsja synove Boga živago.
27 Isaia že vopijet o Izraili: ašče budet čislo synov Izrailevych jako pesok morskij, ostanok spasetsja:
28 slovo bo skončavaja i sokraščaja v pravde, jako slovo sokraščeno sotvorit Gospoď na zemli,
29 i jakože proreče Isaia: ašče ne by Gospoď Savaof ostavil nam semene, jakože Sodom ubo byli bychom, i jakože Gomorru upodobilisja bychom.
30 Čto ubo rečem, jako jazycy, ne goňaščii pravdu, postigoša pravdu, pravdu že, jaže ot very:
31 Izrail že, goňa zakon pravdy, v zakon pravdy ne postiže.
32 Česo radi? Zane ne ot very, no ot del zakona: pretknušasja bo o kameň pretykanija,
33 jakože jesť pisano: se, polagaju v Sione kameň pretykanija i kameň soblazna: i vsjak verujaj v Oň ne postyditsja.

10

1 Bratije, blagovolenije ubo mojego serdca i molitva, jaže k Bogu po Izraili, jesť vo spasenije.
2 Svidetelstvuju bo im, jako revnosť Božiju imut, no ne po razumu.
3 Ne razumejušče bo Božija pravdy i svoju pravdu iščušče postaviti, pravde Božijej ne povinušasja:
4 končina bo zakona Christos, v pravdu vsjakomu verujuščemu.
5 Moisej bo pišet pravdu juže ot zakona: jako sotvorivyj ta čelovek živ budet v nich.
6 A jaže ot very pravda sice glagolet: da ne rečeši v serdcy tvojem: kto vzydet na nebo, sireč Christa svesti:
7 ili kto snidet v bezdnu, sireč Christa ot mertvych vozvesti.
8 No čto glagolet Pisanije? Bliz ti glagol jesť, vo ustech tvoich i v serdcy tvojem, sireč glagol very, jegože propovedaem:
9 jako ašče ispovesi usty tvoimi Gospoda Iisusa, i veruješi v serdcy tvojem, jako Bog Togo vozdviže iz mertvych, spasešisja:
10 serdcem bo verujetsja v pravdu, usty že ispovedujetsja vo spasenije.
11 Glagolet bo Pisanije: vsjak verujaj v Oň ne postyditsja.
12 Nesť bo raznstvija Iudejevi že i Jellinu: Toj bo Bog vsech, bogaťjaj vo vsech prizyvajuščich Jego.
13 Vsjak bo, iže ašče prizovet ima Gospodne, spasetsja.
14 Kako ubo prizovut, v Negože ne verovaša? Kako že uverujut, Jegože ne uslyšaša? Kako že uslyšat bez propovedajuščago?
15 Kako že propoveďat, ašče ne poslani budut? Jakože jesť pisano: kol krasny nogi blagovestvujuščich mir, blagovestvujuščich blagaja.
16 No ne vsi poslušaša blagovestvovanija. Isaia bo glagolet: Gospodi, kto verova sluchu našemu?
17 Temže ubo vera ot slucha, sluch že glagolgolom Božiim.
18 No glagolju: jeda ne slyšaša, temže ubo, vo vsju zemlju izyde veščanije ich, i v koncy vselennyja glagoly ich.
19 No glagolju: jeda ne razume Izrail? Pervyj Moisej glagolet: Az razdražu vy ne o jazyce, no o jazyce nerazumne prognevaju vas.
20 Isaia že derzaet i glagolet: obretochsja ne iščuščym Mene, javlen bych ne voprošajuščym o Mne.
21 Ko Izrailju že glagolet: ves deň vozdech ruce Moi k ljudem nepokorivym i prerekajuščym.

11

1 Glagolju ubo: jeda otrinu Bog ljudi Svoja? Da ne budet. Ibo i az Izrailťjanin jesm, ot semene Avraamlja, kolena Veniaminova.
2 Ne otrinu Bog ljudej Svoich, ichže prežde razume. Ili ne veste, o Ilii čto glagolet Pisanije, jako pripovedujet Bogovi na Izrailja, glagolja:
3 Gospodi, proroki Tvoja izbiša i oltari Tvoja raskopaša: i az ostach jedin, i iščut duši mojeja, izjati ju.
4 No čto glagolet jemu Božestvennyj otvet? Ostavich Sebe sedm tysjašč mužej, iže ne prekloniša kolena pred Vaalom.
5 Tako ubo i v nynešneje vrema ostanok po izbraniju blagodati bysť.
6 Ašče li po blagodati, to ne ot del: zane blagodať uže ne byvaet blagodať. Ašče li ot del, ktomu nesť blagodať: zane delo uže nesť delo.
7 Čto ubo? Jegože iskaše Izrail, sego ne poluči, a izbranije poluči. Pročii že oslepišasja,
8 jakože jesť pisano: dade im Bog duch umilenija, oči ne videti i ušy ne slyšati, daže do dnešňago dne.
9 I David glagolet: da budet trapeza ich v seť i v lov, i v soblazn i v vozdajanije im:
10 da pomračatsja oči ich ježe ne videti, i chrebet ich vynu sljacaj.
11 Glagolju ubo: jeda sogrešiša, da otpadut? Da ne budet. No tech padenijem spasenije jazykom, vo ježe razdražiti ich.
12 Ašče li že pregrešenije ich bogatstvo mira, i otpadenije ich bogatstvo jazykov: kolmi pače ispolnenije ich?
13 Vam bo glagolju jazykom: poneže ubo jesm az jazykom Apostol, službu moju proslavljaju.
14 Ašče kako razdražu moju ploť, i spasu nekija ot nich?
15 Ašče bo otloženije ich, primirenije miru, čto prijatije, razve žizň iz mertvych?
16 Ašče li načatok svjat, to i primešenije: i ašče koreň svjat, to i vetvi.
17 Ašče li nekija ot vetvej otlomišasja, ty že, divija maslina syj, pricepilsja jesi v nich, i pričastnik korene i masti maslinnyja sotvorilsja jesi,
18 ne chvalisja na vetvi: ašče li že chvališisja, ne ty koreň nosiši, no koreň tebe.
19 Rečeši ubo. Otlomišasja vetvi, da az pricepljusja.
20 Dobre: neverijem otlomišasja, ty že veroju stoiši: ne vysokomudrstvuj, no bojsja.
21 Ašče bo Bog jestestvennych vetvej ne poščade, da ne kako i tebe ne poščadit.
22 Vižď ubo blagosť i nepoščadenije Božije: na otpadšich ubo nepoščadenije, a na tebe blagosť Božija, ašče prebudeši v blagosti: ašče li že ni, to i ty otsečen budeši.
23 I oni že, ašče ne prebudut v neverstvii, pricepjatsja: silen bo jesť Bog paki pricepiti ich.
24 Ašče bo ty ot jestestvennyja otsečen divija masliny, i črez jestestvo pricepilsja jesi k dobrej masline: kolmi pače sii, iže po jestestvu, pricepjatsja svojej masline?
25 Ne bo chošču vas ne vedeti tajny seja, bratije, da ne budete o sebe mudri, jako osleplenije ot časti Izrailevi bysť, dondeže ispolnenije jazykov vnidet,
26 i tako ves Izrail spasetsja, jakože jesť pisano: priidet ot Siona Izbavljajaj, i otvratit nečestije ot Iakova:
27 i sej im ot Mene zavet, jegda otimu grechi ich.
28 Po blagovestvovaniju ubo, vrazi vas radi: po izbraniju že, vozljubleni otec radi.
29 Neraskajanna bo darovanija i zvanije Božije.
30 Jakože bo i vy inogda protivistesja Bogovi, nyne že pomilovani byste sich protivlenijem:
31 takožde i sii nyne protivišasja vašej milosti, da i tii pomilovani budut.
32 Zatvori bo Bog vsech v protivlenije, da vsech pomilujet.
33 O, glubina bogatstva i premudrosti i razuma Božija! Jako neispytani sudove Jego, i neizsledovani putije Jego.
34 Kto bo razume um Gospodeň, ili kto sovetnik Jemu bysť?
35 Ili kto prežde dade Jemu, i vozdastsja Jemu,
36 jako iz Togo i Tem i v Nem vsjačeskaja. Tomu slava vo veki. Amiň.

12

1 Molju ubo vas, bratije, ščedrotami Božiimi, predstavite telesa vaša žertvu živu, svjatu, blagougodnu Bogovi, slovesnoje služenije vaše,
2 i ne soobrazujtesja veku semu, no preobrazujtesja obnovlenijem uma vašego, vo ježe iskušati vam, čto jesť volja Božija blagaja i ugodnaja i soveršennaja.
3 Glagolju bo blagodatiju davšejusja mne, vsjakomu suščemu v vas ne mudrstvovati pače, ježe podobaet mudrstvovati: no mudrstvovati v celomudrii, kojemuždo jakože Bog razdelil jesť meru very.
4 Jakože bo vo jedinom telesi mnogi udy imamy, udy že vsi ne tožde imut delanije,
5 takožde mnozi jedino telo jesmy o Christe, a po jedinomu drug drugu udi.
6 Imušče že darovanija po blagodati dannej nam različna: ašče proročestvo, po mere very:
7 ašče li služenije, v služenii: ašče učjaj, vo učenii:
8 ašče utešajaj, vo utešenii: podavajaj, v prostote: predstojaj, so tščanijem: milujaj, s dobrym izvolenijem.
9 Ljuby nelicemerna: nenaviďašče zlago, prilepljajtesja blagomu:
10 bratoljubijem drug ko drugu ljubezni: čestiju drug druga bolša tvorjašče:
11 tščanijem ne lenivi, duchom gorjašče, Gospodvi rabotajušče.
12 Upovanijem radujuščesja, skobri terpjašče, v molitve prebyvajušče:
13 trebovanijem svjatych prijubščajuščesja, strannoljubija deržaščesja:
14 blagoslovljajte goňaščyja vy: blagoslovite, a ne klenite.
15 Radovatisja s radujuščimisja, i plakati s plačuščimi.
16 Tožde drug ko drugu mudrstvujušče. Ne vysokaja mudrstvujušče, no smirennymi veduščesja: ne byvajte mudri o sebe:
17 ni jedinomu že zla za zlo vozdajušče, promyšljajušče dobraja pred vsemi čeloveki.
18 Ašče vozmožno, ježe ot vas, so vsemi čeloveki mir imejte.
19 Ne sebe otmščajušče, vozljublenii, no dadite mesto gnevu. Pisano bo jesť: Mne otmščenije, Az vozdam, glagolet Gospoď.
20 Ašče ubo alčet vrag tvoj, uchlebi jego: ašče li žaždet, napoj jego: sije bo tvorja, uglije ogneno sobiraeši na glavu jego.
21 Ne pobežden byvaj ot zla, no pobeždaj blagim zloje.

13

1 Vsjaka duša vlastem prederžaščym da povinujetsja: nesť bo vlasť ašče ne ot Boga, suščyja že vlasti ot Boga učineny suť.
2 Temže protivljajajsja vlasti, Božiju poveleniju protivljaetsja: protivljajuščiisja že sebe grech prijemljut.
3 Kňazi bo ne suť bojazň dobrym delom, no zlym. Choščeši že li ne bojatisja vlasti? Blagoje tvori, i imeti budeši pochvalu ot nego:
4 Božij bo sluga jesť, tebe vo blagoje. Ašče li zloje tvoriši, bojsja, ne bo bez uma meč nosit: Božij bo sluga jesť, otmstitel v gnev zloje tvorjaščemu.
5 Temže potreba povinovatisja ne tokmo za gnev, no i za sovesť.
6 Sego bo radi i dani daete: služiteli bo Božii suť, vo istoje sije prebyvajušče.
7 Vozdadite ubo vsem dolžnaja: jemuže (ubo) urok, urok: (a) jemuže daň, daň: (a) jemuže strach, strach: (i) jemuže česť, česť.
8 Ni jedinomu že ničimže dolžni byvajte, točiju ježe ljubiti drug druga: ljubjaj bo druga, zakon ispolni.
9 Ježe bo: ne preljuby sotvoriši, ne ubiješi, ne ukradeši, ne lžesvidetelstvuješi, ne pochoščeši, i ašče kaja ina zapoveď, v sem slovesi soveršaetsja, vo ježe: vozljubiši iskrenňago tvojego, jakože sam sebe.
10 Ljuby iskrennemu zla ne tvorit. Ispolnenije ubo zakona ljuby jesť.
11 I sije, veďašče vrema, jako čas uže nam ot sna vostati. Nyne bo bližajšeje nam spasenije, neželi jegda verovachom.
12 Nošč ubo prejde, a deň približisja: otložim ubo dela temnaja, i oblečemsja vo oružije sveta.
13 Jako vo dni, blagoobrazno da chodim, ne kozloglasovanii i pijanstvy, ne ljubodejanii i studodejanii, ne rvenijem i zavistiju:
14 no oblecytesja Gospodem našim Iisus Christom, i ploti ugodija ne tvorite v pochoti.

14

1 Iznemogajuščago že v vere prijemlite, ne v somnenije pomyšlenii.
2 Ov bo verujet jasti vsja, a iznemogajaj zelija da jast.
3 Jadyj ne jaduščago da ne ukarjaet: i ne jadyj jaduščago da ne osuždaet: Bog bo jego prijat.
4 Ty kto jesi suďaj čuždemu rabu? Svojemu Gospodvi stoit, ili padaet. Stanet že, silen bo jesť Bog postaviti jego.
5 Ov ubo razsuždaet deň črez deň, ov že sudit na vsjak deň. Kiiždo svojeju mysliju da izvestvujetsja.
6 Mudrstvujaj deň, Gospodevi mudrstvujet: i ne mudrstvujaj deň, Gospodevi ne mudrstvujet. Jadyj, Gospodevi jast. Blagodarit bo Boga: i ne jadyj, Gospodevi ne jast, i blagodarit Boga.
7 Niktože bo nas sebe živet, i niktože sebe umiraet:
8 ašče bo živem, Gospodevi živem, ašče že umiraem, Gospodevi umiraem: ašče ubo živem, ašče umiraem, Gospodni jesmy.
9 Na sije bo Christos i umre i voskrese i ožive, da i mertvymi i živymi obladaet.
10 Ty že počto osuždaeši brata tvojego, ili ty čto uničižaeši brata tvojego? Vsi bo predstanem sudišču Christovu.
11 Pisano bo jesť: živu Az, glagolet Gospoď, jako Mne poklonitsja vsjako koleno, i vsjak jazyk ispovestsja Bogovi.
12 Temže ubo kijždo nas o sebe slovo dast Bogu.
13 Ne ktomu ubo drug druga osuždaem, no sije pače sudite, ježe ne polagati pretykanija bratu ili soblazna.
14 Vem i izveščen jesm o Christe Iisuse, jako ničtože skverno samo soboju: točiju pomyšljajuščemu čto skverno byti, onomu skverno jesť.
15 Ašče že brašna radi brat tvoj skorbit, uže ne po ljubvi chodiši: ne brašnom tvoim togo pogubljaj, za negože Christos umre.
16 Da ne chulitsja ubo vaše blagoje.
17 Nesť bo Carstvo Božije brašno i pitije, no pravda i mir i radosť o Duse Svjate.
18 Iže bo simi služit Christovi, blagougoden jesť Bogovi i iskusen čelovekom.
19 Temže ubo mir vozljubim i jaže k sozidaniju drug ko drugu.
20 Ne brašna radi razorjaj delo Božije. Vsja bo čista, no zlo čeloveku pretykanijem jaduščemu.
21 Dobro ne jasti mas, niže piti vina, ni o nemže brat tvoj pretykaetsja ili soblazňaetsja ili iznemogaet.
22 Ty veru imaši? O sebe sam imej pred Bogom. Blažen ne osuždajaj sebe, o nemže iskušaetsja.
23 A somňajajsja, ašče jast, osuždaetsja, zane ne ot very: vsjako že, ježe ne ot very, grech jesť.
24 Moguščemu že vas utverditi po blagovestvovaniju mojemu i propovedaniju Iisus Christovu, po otkroveniju tajny, lety večnymi umolčannyja,
25 javlšijasja že nyne, pisanii proročeskimi, po poveleniju večnago Boga, v poslušanije very vo vsech jazycech poznavšijasja,
26 Jedinomu Premudromu Bogu, Iisusom Christom, Jemuže slava vo veki. Amiň.

15

1 Dolžni jesmy my silnii nemošči nemoščnych nositi, i ne sebe ugoždati:
2 kiiždo že vas bližnemu da ugoždaet vo blagoje k sozidaniju.
3 Ibo i Christos ne Sebe ugodi, no jakože jesť pisano: ponošenija ponosjaščich Tebe napadoša na Ma.
4 Jelika bo prednapisana byša, v naše nakazanije prednapisašasja, da terpenijem i utešenijem Pisanij upovanije imamy.
5 Bog že terpenija i utešenija da dast vam tožde mudrstvovati drug ko drugu o Christe Iisuse,
6 da jedinodušno jedinymi usty slavite Boga i Otca Gospoda našego Iisusa Christa.
7 Temže prijemlite drug druga, jakože i Christos prijat vas vo slavu Božiju.
8 Glagolju že Christa Iisusa služitelja byvša obrezanija po istine Božijej, vo ježe utverditi obetovanija otcev.
9 A jazykom po milosti, proslaviti Boga, jakože jesť pisano: sego radi ispovemsja Tebe vo jazycech, Gospodi, i imeni Tvojemu poju.
10 I paki glagolet: vozveselitesja, jazycy, s ljuďmi Jego.
11 I paki: chvalite Gospoda, vsi jazycy, i pochvalite Jego, vsi ljudije.
12 I paki Isaia glagolet: budet koreň Ijesseov, i vostajaj vladeti nad jazyki: na Togo jazycy upovajut.
13 Bog že upovanija da ispolnit vas vsjakija radosti i mira v vere, izbytočestvovati vam vo upovanii, siloju Ducha Svjatago.
14 Izveščen že jesm, bratije moja, i sam az o vas, jako i sami vy polni jeste blagosti, ispolneni vsjakago razuma, mogušče i inyja naučiti:
15 derzeje že pisach vam, bratije moja, ot časti, jako vospominaja vam, za blagodať dannuju mi ot Boga,
16 vo ježe byti mi služitelju Iisus Christovu vo jazycech, svjaščennodejstvujušču blagovestvovanije Božije, da budet prinošenije ježe ot jazyk blagoprijatno i osvjaščenno Duchom Svjatym.
17 Imam ubo pochvalu o Christe Iisuse v tech, jaže k Bogu:
18 ne smeju bo glagolati čto, ichže ne sodeja Christos mnoju, v poslušanije jazykov, slovom i delom,
19 v sile znamenij i čudes, siloju Ducha Božija, jakože mi ot Ijerusalima i okrest daže do Illirika ispolniti blagovestvovanije Christovo.
20 Sice že potščachsja blagovestiti, ne ideže imenovasja Christos, da ne na čužem osnovanii soziždu,
21 no jakože jesť pisano: imže ne vozvestisja o Nem, uzrjat, i iže ne slyšaša, urazumejut.
22 Temže i vozbranen bych mnogaždy priiti k vam.
23 Nyne že ktomu mesta ne imyi v stranach sich, želanije že imyj priiti k vam ot mnogich let,
24 jako ašče poidu vo Ispaniju, priidu k vam. Upovaju bo mimogrjadyj videti vas i vami provoditisja tamo, ašče vas prežde ot časti nasyščusja.
25 Nyne že grjadu vo Ijerusalim, služjaj svjatym,
26 blagovoliša bo Makedonia i Achaia obščenije nekoje sotvoriti k niščym svjatym živuščym vo Ijerusalime.
27 Blagovoliša bo, i dolžni im suť. Ašče bo v duchovnych ich pričastnicy byša jazycy, dolžni suť i v plotskich poslužiti im.
28 Sije ubo skončav, i zapečatlev im plod sej, poidu vami vo Ispaniju:
29 vem že, jako grjadyj k vam, vo ispolnenii blagoslovenija blagovestija Christova priidu.
30 Molju že vy, bratije, Gospodem našim Iisus Christom i ljuboviju Ducha, spospešstvuite mi v molitvach o mne k Bogu,
31 da izbavljusja ot protivljajuščichsja vo Iudei, i da služba moja, jaže vo Ijerusalime, blagoprijatna budet svjatym.
32 Da s radostiju priidu k vam voleju Božijeju i upokojusja s vami.
33 Bog že mira so vsemi vami. Amiň.

16

1 Vručaju že vam Fivu sestru našu, sušču služitelnicu cerkve jaže v Kegchrejech:
2 da priimete ju o Gospode dostojne svjatym, i spospešstvuite jej, o nejže ašče ot vas potrebujet vešči: ibo sija zastupnica mnogim bysť, i samomu mne.
3 Celujte Priskillu i Akilu, spospešnika moja o Christe Iisuse,
4 iže po duši mojej svoja vyja položista, ichže ne az jedin blagodarju, no i vsja cerkvi jazyčeskija: i domašňuju ich cerkov.
5 Celujte Jepeneta vozljublennago mi, iže jesť načatok Achaii vo Christa.
6 Celujte Mariam, jaže mnogo trudisja o nas.
7 Celujte Andronika i Iuniju, srodniki moja i splenniki moja, iže suť naročity vo Apostolech, iže i prežde mene verovasta vo Christa.
8 Celujte Amplia vozljublennago mi o Gospode.
9 Celujte Urvana spospešnika našego o Christe, i Stachia vozljublennago mi.
10 Celujte Apellia iskusna o Christe. Celujte suščyja ot Aristovula.
11 Celujte Irodiona srodnika mojego. Celujte iže ot Narkissa suščyja o Gospode.
12 Celujte Trifenu i Trifosu truždajuščyjasja o Gospode. Celujte Persidu vozljublennuju, jaže mnogo trudisja o Gospode.
13 Celujte Rufa izbrannago o Gospode, i mater jego i moju.
14 Celujte Asigkrita, Flegonta, Jerma, Patrova, Jermia, i suščuju s nimi bratiju.
15 Celujte Filologa i Iuliju, Nirea i sestru jego, i Olimpana, i suščyja s nimi vsja svjatyja.
16 Celujte drug druga lobzanijem svjatym. Celujut vy vsja cerkvi Christovy.
17 Molju že vy, bratije, bljuditesja ot tvorjaščich raspri i razdory, krome učenija, jemuže vy naučistesja, i uklonitesja ot nich:
18 takovii bo Gospodevi našemu Iisusu Christu ne rabotajut, no svojemu črevu: iže blagimi slovesy i blagoslovenijem prelščajut serdca nezlobivych.
19 Vaše bo poslušanije ko vsem dostiže. Radujusja že ježe o vas. Chošču že vas mudrych ubo byti vo blagoje, prostych že v zloje.
20 Bog že mira da sokrušit satanu pod nogi vašja vskore. Blagodať Gospoda našego Iisusa Christa s vami. Amiň.
21 Celujet vas Timofej spospešnik moj, i Lukij i Iason i Sosipatr, srodnicy moi.
22 Celuju vy i az Tertij, napisavyj poslanije sije, o Gospode.
23 Celujet vy Gaije strannopriimec moj i cerkve vseja. Celujet vy Jerast stroitel gradskij, i Kuart brat.
24 Blagodať Gospoda našego Iisusa Christa so vsemi vami. Amiň.

{pokazať odnu glavu na stranice}