Poslanije apostola Pavla Titu
Slavjanskij tekst1
1 Pavel, rab Božij, Apostol že Iisus Christov, po vere izbrannych Božiich i razumu istiny, jaže po blagočestiju,2 o upovanii žizni večnyja, juže obetova neložnyj Bog prežde let večnych,
3 javi že vo vremena svoja slovo Svoje propovedanijem, ježe mne poručeno bysť po poveleniju Spasitelja našego Boga:
4 Titu, prisnomu čadu po obščej vere: blagodať, milosť, mir ot Boga Otca i Gospoda Iisusa Christa Spasa našego.
5 Sego radi ostavich ťja v Krite, da nedokončannaja ispraviši i ustroiši po vsem gradom presvitery, jakože tebe az povelech:
6 ašče kto jesť neporočen, jedinyja ženy muž, čada imyj verna, ne vo ukorenii bluda, ili nepokoriva.
7 Podobaet bo jepiskopu bez poroka byti, jakože Božiju stroitelju: ne sebe ugoždajušču, (ne derzu, ne napraslivu,) ne gnevlivu, ne pijanice, ne biice, ne skvernosťjažatelnu,
8 no strannoljubivu, blagoljubcu, celomudrennu, pravednu, prepodobnu, vozderžatelnu,
9 deržaščemusja vernago slovese po učeniju, da silen budet i utešati vo zdravem učenii, i protivjaščyjasja obličati.
10 Suť bo mnozi nepokorivi, sujeslovcy i umom prelščeni, naipače že suščii ot obrezanija,
11 ichže podobaet usta zagraždati: iže vsja domy razvraščajut, učašče jaže ne podobaet, skvernago radi pribytka.
12 Reče že nekto ot nich, svoj im prorok: Kriťjane prisno lživi, zlii zverije, utroby prazdnyja.
13 Svidetelstvo sije istinno jesť. Jejaže radi viny obličaj ich neščadno, da zdravi budut v vere,
14 ne vnimajušče Iudejskim basnem, ni zapovedem čelovek otvraščajuščichsja ot istiny.
15 Vsja ubo čista čistym: oskvernenym že i nevernym ničtože čisto, no oskvernisja ich i um i sovesť.
16 Boga ispovedujut vedeti, a dely otmeščutsja Jego, merzcy sušče i nepokorivi i na vsjakoje delo blagoje neiskusni.
2
1 Ty že glagoli, jaže podobaet zdravomu učeniju:2 starcem trezvennym byti, čestnym, celomudrennym, zdravstvujuščym veroju, ljuboviju, terpenijem:
3 staricam takožde vo ukrašenii svjatolepnym, ne klevetivym, ne vinu mnogu poraboščennym, dobroučitelnym,
4 da ucelomudrjat junyja, muželjubicam byti, čadoljubicam,
5 celomudrennym, čistym, domy dobre pravjaščym, blagim, pokarjajuščymsja svoim mužem, da ne slovo Božije chulitsja:
6 junošy takožde moli celomudrstvovati.
7 O vsem (že) sam sebe podavaja obraz dobrych del, vo učenii nezavistnoje, čestnosť, netlenije,
8 slovo zdravoje, nezazornoje. Da protivnyj posramitsja, ničtože imeja glagolati o nas ukorno.
9 Raby, svoim gospodem povinovatisja, vo vsem blagougodnym byti, ne prekoslovnym,
10 ne kraduščym, no veru vsjaku javljajuščym blagu. Da učenije Spasitelja našego Boga ukrašajut vo vsem.
11 Javisja bo blagodať Božija spasitelnaja vsem čelovekom,
12 nakazujušči nas, da otvergšesja nečestija i mirskich pochotej, celomudrenno i pravedno i blagočestno poživem v nynešnem vece,
13 ždušče blažennago upovanija i javlenija slavy velikago Boga i Spasa našego Iisusa Christa,
14 Iže dal jesť Sebe za ny, da izbavit ny ot vsjakago bezzakonija i očestit Sebe ljudi izbranny, revniteli dobrym delom.
15 Sija glagoli, i moli, i obličaj so vsjakim povelenijem. Da niktože ťja preobidit.
3
1 Vospominaj tem načalstvujuščym i vladejuščym povinovatisja i pokarjatisja, i ko vsjakomu delu blagu gotovym byti:2 ni jedinago chuliti, ne svarlivym byti, no tichim, vsjaku javljajuščym krotosť ko vsem čelovekom.
3 Bechom bo inogda i my nesmyslenni, i nepokorivi, i prelščeni, rabotajušče pochotem i slastem različnym, v zlobe i zavisti živušče, merzcy (sušče i) nenaviďašče drug druga.
4 Jegda že blagodať i čelovekoljubije javisja Spasa našego Boga,
5 ne ot del pravednych, ichže sotvorichom my, no po Svojej Jego milosti, spase nas baneju pakibytija i obnovlenija Ducha Svjatago,
6 Jegože izlija na nas obilno Iisus Christom, Spasitelem našim,
7 da opravdivšesja blagodatiju Jego, naslednicy budem po upovaniju žizni večnyja.
8 (Čado Tite,) verno slovo, i o sich chošču ťja izveščati, da pekutsja dobrym delom priležati verovavšii Bogu: sija suť polezna čelovekom i dobra.
9 Buich že sťjazanij i rodoslovij i rvenij i svarov zakonnych otstupaj: suť bo nepolezny i sujetny.
10 Jeretika čeloveka po pervom i vtorem nakazanii otricajsja,
11 vedyj, jako razvratisja takovyj, i sogrešaet, i jesť samoosužden.
12 Jegda poslju Artemu k tebe ili Tichika, potščisja priiti ko mne v Nikopol: tamo bo sudich ozimeti.
13 Zinu zakonnika i Apollosa skoro predposli, i da ničtože im skudno budet.
14 Da učatsja že i naši dobrym delom priležati v nužnaja trebovanija, da ne budut bezplodni.
15 Celujut ťja so mnoju suščii vsi. Celuj ljubjaščyja ny v vere. Blagodať so vsemi vami. Amiň.