Vtorozakonije

Slavjanskij tekst

1

1 Sija slovesa, jaže glagola Moisej vsemu Izrailju ob onu stranu Iordana, v pustyni na zapady, bliz Čermnago morja, meždu Faranom i Tofolom, i Lovonom i Avlonom i zlatymi rudami:
2 jedinonadesjati dnij ot Choriva puť črez goru Siir daže do Kadis-Varni.
3 I bysť v četyredesjatoje leto, v pervyjnadesjať mesjac, v pervyj deň mesjaca glagola Moisej ko vsem synom Izrailevym, po vsemu jeliko zapoveda jemu Gospoď k nim,
4 po ubijenii Siona carja Amorrejska, živšago vo Jesevone, i Oga carja Vasanska, živšago vo Astarofe i vo Jedraine,
5 ob onu stranu Iordana v zemli Moavli, nača Moisej izjasňati zakon sej, glagolja:
6 Gospoď Bog naš glagola nam v Chorive, glagolja: da dovlejet vam žiti v gore sej:
7 obratitesja i vozdvignitesja vy, i vnidite v goru Amorrejsku, i ko vsem naselnikom Aravy, v goru i pole, i k jugu i v primorskuju zemlju Chanaaňu, i vo Antilivan, daže do reki velikija, reki Jevfrata:
8 vidite, predach pred vami zemlju, všedše nasledite zemlju, jejuže kljatsja Gospoď otcem vašym, Avraamu i Isaaku i Iakovu, dati ju im i semeni ich po nich.
9 I rekoch k vam vo vrema ono glagolja: ne vozmogu jedin voditi vas:
10 Gospoď Bog vaš umnožil vy jesť, i se, jeste dnes jako zvezdy nebesnyja množestvom:
11 Gospoď Bog otec vašich da priložit vam, jako da budete tysjaščami sugubo, i da blagoslovit vas, jako že glagola vam:
12 kako vozmogu jedin nositi trudy vašja i ťjažesti vašja i prerekanija vaša?
13 Izberite sebe mužy mudry i umetelny i smyslenny v plemenech vašich, i postavlju ich nad vami starejšiny vam.
14 I otveščaste mi i rekoste: dobro slovo, ježe glagolal jesi sotvoriti.
15 I vzjach ot vas mužy mudry i umetelny i smyslenny, i postavich ich vladeti nad vami tysjaščenačalniki i stonačalniki, i pjaťdesjatonačalniki i desjatonačalniki, i pismovvoditeli sudijam vašym.
16 I zapovedach sudijam vašym vo vrema ono, glagolja: razslušajte posrede bratij vašich, i sudite pravedno posrede muža i posrede brata jego i posrede prišelca jego:
17 da ne poznaete lica v sude, malomu i velikomu sudiši, i ne ustydišisja lica čeloveča, jako sud Božij jesť: i reč, jaže ašče žestoka budet u vas, donesete ju ko mne, i uslyšu ju.
18 I zapovedach vam vo vrema ono vsja slovesa, jaže sotvorite.
19 I vozdvigšesja ot Choriva, proidochom vsju pustyňu velikuju i strašnuju onu, juže videste, puť gory Amorrejski, jakože zapoveda nam Gospoď Bog naš: i priidochom do Kadis-Varni.
20 I rekoch vam: priidoste do gory Amorrejski, juže Gospoď Bog naš daet vam:
21 vidite, predade Gospoď Bog vaš pred licem vašim zemlju: všedše nasledite, jakože glagola Gospoď Bog otec vašich vam: nebojtesja, ni užasajtesja.
22 I priidoste ko mne vsi i rekoste: da poslem mužy pred nami, i da sogljadajut nam zemlju, i da poveďat nam otvet, puť, imže dojdem jeja, i grady, v ňaže vnidem.
23 I ugodno bysť slovo predo mnoju, i pojach ot vas dvanadesjať mužej, muža jedinago ot kojegoždo plemene.
24 I obrativšesja vzydoša na goru, i priidoša do debri Greznovnyja, i sogljadaša ju:
25 i vzjaša v ruce svoi ot ploda zemli i prinesoša k nam, i glagolachu: blaga zemlja, juže Gospoď Bog naš daet nam.
26 I ne voschoteste vzyti, no preslušaste glagolgol Gospoda Boga vašego:
27 i vozroptaste v kuščach svoich i rekoste: nenavisti radi izvede ny Gospoď iz zemli Jegipetskija predati nas v ruki Amorrejskija, potrebiti nas:
28 kamo my vzydem? Bratija že vašja otvratiša serdca vaša, glagoljušče: jazyk velik i mnog i krepčae nas, i grady velicy i ograždeni daže do nebese, no i syny Ispolinov videchom tamo.
29 I glagolach k vam: ne užasajtesja, niže ubojtesja ot nich:
30 Gospoď Bog vaš predchoďaj pred licem vašim, Toj povojuet ich s vami, po vsemu jeliko sotvori vam v zemli Jegipetstej pred očima vašima,
31 i v pustyni sej, juže videste: jako vospita tebe Gospoď Bog tvoj, jakože nekij čelovek pitaet syna svojego, po vsemu puti v oňže chodiste, dondeže priidoste na mesto sije.
32 I v slovesi sem ne verovaste Gospodevi Bogu vašemu,
33 iže predchodit pred vami v puť izbrati vam mesto, putevoďa vas ognem noščiju, pokazuja vam puť, imže iti po nem, i oblakom vo dni.
34 I uslyša Gospoď (Bog) glas sloves vašich, i razgnevavsja kljatsja, glagolja:
35 ašče uzrit kto ot mužej sich zemlju blaguju siju, jejuže Az kljachsja otcem ich,
36 razve Chalev syn Ijefonniin, sej uzrit ju, i semu dam zemlju, na ňuže vzyde, i synom jego, poneže priležit Gospodevi.
37 I na ma razgnevasja Gospoď vas radi, glagolja: niže ty vnideši tamo:
38 Iisus syn Navin, iže stoit pred toboju, sej vnidet tamo: sego ukrepi, jako sej dast ju v nasledije Izrailju:
39 i otročata vaša, o nichže glagolaste, jako v plenenii imut byti, i vsjako otroča mlado, ježe ne vesť dnes dobra ili zla, sii vnidut tamo, i sim dam ju, i sii nasleďat ju:
40 i vy obrativšesja opolčistesja v pustyňu, putem k Čermnomu morju.
41 I otveščaste i rekoste mne: sogrešichom pred Gospodem Bogom našim: my šedše povojuem, po vsemu jeliko zapoveda Gospoď Bog naš nam. I vzemše kijždo orudija ratnaja svoja i sobravšesja vzydoste na goru.
42 I reče Gospoď ko mne: rcy im: ne voschodite, niže ratujte, nesm bo s vami, i da ne budete sotreni pred vragi vašimi.
43 I glagolach k vam, i ne poslušaste mene: i prestupiste slovo Gospodne, i ponudivšesja vzydoste na goru.
44 I izyde Amorrej živuščij na gore toj protivu vam, i progna vas, aki by pčely tvorili, i ujazvljachu vas ot Siira daže do Jermy.
45 (I vozvratistesja,) i sedše plakaste pred Gospodem, i ne posluša Gospoď glasa vašego, niže vňat vam:
46 i sedeste v Kadise dni mnogi, jeliki dni togda sedeste.

2

1 I vozvrativšesja vozdvigochomsja v pustyňu, putem morja Čermnago, jakože glagola Gospoď ko mne: i obchodichom goru Siir dni mnogi.
2 I reče Gospoď ko mne:
3 dovlejet vam obchoždati goru siju: vozvratitesja ubo k severu:
4 i ljudem zapovežď, glagolja: vy projdite skvoze predely bratii vašeja, synov Isavovych, živuščich v Siire, i ubojatsja vas i užasnutsja zelo:
5 ne sotvorite s nimi rati: ne dach bo vam ot zemli ich niže stopy nogi, jako vo žrebij dach synom Isavovym goru Siir:
6 srebrom pišču kupite sebe u nich i jadite, i vodu v meru vozmite ot nich na cene i pijte:
7 ibo Gospoď Bog tvoj blagoslovi tebe vo vsjakom dele ruku tvojeju: razumej, kako prošel jesi pustyňu velikuju i strašnuju siju: se, četyredesjať let Gospoď Bog tvoj s toboju, i ne vostreboval jesi slovese.
8 I minuchom bratiju svoju syny Isavli, živuščyja v Siire, u puti Aravskago ot Jelona i ot Gesion-Gavera, i vozvrativšesja preidochom puť v pustyňu Moavlju.
9 I reče Gospoď ko mne: ne sovraždujtesja Moavitom i ne sotvorite s nimi rati: ne dach bo vam ot zemli ich vo žrebij, synom bo Lotovym dach Aroir naslediti.
10 Omminy prežde seďachu na nej, narod velik i mnog i krepok jakože Jenakimi:
11 Rafainy glagoljutsja i sii, jakože i Jenakimi: i Moaviti prozyvajut ja Omminy.
12 I v Siire seďaše Chorrei prežde, no synove Isavovy potrebiša ja i iskoreniša ja ot lica svojego: i vselišasja vmesto ich, imže obrazom sotvori Izrail zemli nasledija svojego, juže dade Gospoď im.
13 Nyne ubo vy vostanite i vozdvignitesja, i projdite debr Zaretovu.
14 I dni, v ňaže otidochom ot Kadis-Varni dondeže preidochom debr Zaretovu, tridesjať i osm let, dondeže pade ves rod mužej voinskich ot polka, jakože kljatsja im Gospoď Bog.
15 I ruka Božija bjaše na nich, pogubiti ja ot polka, dondeže padoša.
16 I bysť vnegda padoša vsi muži voinstii umirajušče ot sredy ljudij,
17 i reče Gospoď ko mne, glagolja:
18 ty prejdeši dnes predely Moavlimi Aroir:
19 i prišedše bliz synov Ammanich, ne sovraždujtesja im i ne sotvorite s nimi rati: ne dam bo tebe ot zemli synov Ammanich vo žrebij, jako synom Lotovym dach ju vo žrebij.
20 Zemlja Rafainska vozimenujutsja: Rafaini bo na nej prežde živjachu: Ammaniťjane že prozyvajut ich Zommin:
21 jazyk velik i mnog i krepok, jakože i Jenakimi: i pogubi ja Gospoď ot lica ich, i prijaša nasledije i vselišasja vmesto ich daže do sego dne:
22 jakože sotvoriša synom Isavovym živuščym v Siire, imže obrazom potrebiša Chorrea ot lica svojego i naslediša ich, i vselišasja vmesto ich daže do sego dne:
23 i Jeveje živuščii vo Asirofe daže do Gazy, i Kappadoki izšedšii iz Kappadokii potrebiša ja, i vselišasja vmesto ich.
24 Nyne ubo vostanite i vozdvignitesja, i prejdite vy debr Arnoňu: se, predach v ruce tvoi Siona carja Jesevoňa Amorrejska i zemlju jego: načni nasledovati, sotvori s nim rať dnešnij deň:
25 načinaj dajati trepet tvoj i strach tvoj pred licem vsech jazykov suščich pod nebesem, iže slyšavše ima tvoje vozmatutsja, i bolezň priimut ot lica tvojego.
26 I poslach posly ot pustyni Kedamof k Sionu carju Jesevoňu slovesy mirnymi, glagolja:
27 da projdu skvoze zemlju tvoju: po puti projdu, ne sovraščusja ni na desno, ni na levo:
28 pišču na cene dasi mi, i jam: i vodu na cene dasi mi, i piju: točiju nogama moima da prejdu:
29 jakože sotvoriša mi synove Isavli živuščii v Siire i Moaviti živuščii vo Aroire, dondeže prejdu Iordan na zemlju, juže Gospoď Bog naš daet nam.
30 I ne voschote Sion car Jesevoň, da projdem skvoze jego, jako ožestoči Gospoď Bog naš duch jego i ukrepi serdce jego, da predastsja v ruce tvoi jakože vo dnešnij deň.
31 I reče Gospoď ko mne: se, načach predajati pred licem tvoim Siona care Jesevoňa Amorrejska i zemlju jego, i načinaj naslediti zemlju jego.
32 I izyde Sion car Jesevoň protivu nam sam i vsi ljudije jego na braň vo Iassu:
33 i predade jego Gospoď Bog naš pred licem našim v ruce naši: i ubichom jego, i syny jego i vsja ljudi jego:
34 i oderžichom vsja grady jego vo ono vrema, i razorichom vsjak grad, ktomu i ženy ich i deti ich ne ostavichom živy:
35 tokmo skot plenichom sebe, i korysti gradov vzjachom.
36 Iz Aroira, iže jesť pri ustii vodoteči Arioni, i grad iže jesť v debri, i daže do gory Galaadovy, ne bysť grad ucelevyj ot nas: vsja predade Gospoď Bog naš v ruce naši:
37 tokmo v zemli synov Ammanich ne pristupachom ko vsem priležaščym k vodoteči Iavokove i ko gradom iže v gorach, jakože povele nam Gospoď Bog naš.

3

1 I obrativšesja vzydochom putem iže k Vasanu: i izyde Og car Vasanskij protivu nam, sam i vsi ljudije jego s nim na braň vo Jedraim.
2 I reče Gospoď ko mne: ne ubojsja jego, jako v ruce tvoi predach jego, i vsja ljudi jego, i vsju zemlju jego: i sotvoriši jemu, jakože sotvoril jesi Sionu carju Amorrejsku, iže živjaše vo Jesevone.
3 I predade jego Gospoď Bog naš v ruce naši, i Oga carja Vasanska, i vsja ljudi jego: i izbichom jego, dondeže ne ostasja ot nego sema:
4 i oderžachom vsja grady jego vo vrema ono, ne bysť grada, jegože ne vzjachom ot nich: šesťdesjat gradov, vsja predely Argova carja Oga v Vasane,
5 vsja grady tverdy, steny vysoki, vrata i verei, krome gradov ferezejskich mnogich zelo:
6 potrebichom ich, jakože sotvorichom Sionu carju Jesevoňu, i potrebichom vsja grady, vkupe i ženy ich i čada:
7 i vsja skoty, i korysti gradnyja plenichom sebe,
8 i vzjachom v to vrema zemlju ot ruk dvuch carej Amorrejskich, iže byša ob ony pol Iordana, ot vodoteči Arnoni, daže i do gory Ajermona.
9 Finikiane prozyvajut Ajermon Saniorom, Amorrej že prozva jego Sanirom.
10 Vsi grady misorovy, i ves Galaad, i ves Vasan daže do Jelchi i Jedraima, grady carstvija Ogova v Vasane:
11 jako točiju Og car Vasanskij ostasja ot Rafainov: se, odr jego odr železen, se, toj jesť v Kraegradii synov Ammanovych: devjať lakot dolgota jego i četyri lakti širota jego laktem mužeskim.
12 I zemlju tu nasledichom vo ono vrema ot Aroira, iže jesť u ustija vodoteči Arioni, i pol gory Galaadovy: i grady jego dach Ruvimu i Gadu:
13 i ostavšeje Galaadovo, i vse Vasanskoje carstvo Ogovo dach poluplemeni Manassiinu, i ves predel Argova, ves Vasan onyj, zemlja Rafaiňa vmenitsja.
14 I Iair syn Manassiin vzja vsja predely Argova, daže do predel Gargasinskich i Machafinskich: prozva ja po imeni svojemu Vasan Avof Iair, daže do sego dne:
15 i Machiru dach Galaad,
16 i Ruvimu i Gadovi dach ot Galaada daže do vodoteči Arnoni, sredi vodoteči predel, i daže do Iavoka: vodoteča predel synov Ammanich:
17 i arava i Iordan predel ot Machenerefa i daže do morja Aravskago, morja Slanago, pod asidofom Fazgi ot vostoka.
18 I povelech vam vo vrema ono, glagolja: Gospoď Bog vaš dade vam zemlju siju vo žrebij: vooruženi poidite pred licem bratii vašeja synov Izrailevych, vsjak silnyj:
19 točiju ženy vašja i deti vašja i skoti vašja, vem, jako skot mnog jesť vam, da prebudut vo gradech vašich, jaže dach vam:
20 dondeže upokoit Gospoď Bog naš bratiju vašu, jakože i vas, i nasleďat i sii zemlju, juže Gospoď Bog vaš daet im ob onu stranu Iordana: i vozvratitesja kijždo v nasledije svoje iže dach vam.
21 I Iisusu zapovedach vo vrema ono, glagolja: oči vaši videša vsja, jelika sotvori Gospoď Bog naš oboim carem sim, tako sotvorit Gospoď Bog naš vsem carstvom, ichže skvoze ty projdeši tamo:
22 ne ubojtesja ot nich, jako Gospoď Bog naš Sam poboret po vas.
23 I molichsja Gospodvi vo ono vrema, glagolja:
24 Gospodi Bože, Ty načal jesi pokazovati Tvojemu rabu kreposť Tvoju i silu Tvoju, i ruku krepkuju i myšcu vysokuju: kto bo jesť bog na nebesi ili na zemli, iže sotvorit, jakože sotvoril jesi Ty, i po kreposti Tvojej?
25 Prešed ubo uviždu zemlju blaguju siju, jaže ob onu stranu Iordana, goru siju blagu i Antilivan.
26 I prezre ma Gospoď vas radi, i ne posluša mene, i reče Gospoď ko Mne: dovlejet ti, ne priloži k semu glagolati slovese sego:
27 vzydi na verch gory Izsečenyja i vozzri očima tvoima k morju i severu, i jugu i na vostoki, i vižď očima tvoima, jako ne prejdeši Iordana sego:
28 i zapovežď Iisusu, i ukrepi jego, i uteši jego: jako sej prejdet pred licem ljudij sich, i sej razdelit im v nasledije vsju zemlju, juže jesi videl.
29 I prebychom vo judoli bliz domu Fogorova.

4

1 I nyne, Izrailju, poslušaj opravdanij i sudov, jelika az uču vas dnes delati, da poživete i umnožitesja, i všedše nasledite zemlju, juže Gospoď Bog otec vašich daet vam v nasledije:
2 da ne priložite k slovesi, ježe az zapovedaju vam, niže da otimete ot nego: sochranite zapovedi Gospoda Boga našego, jelika az zapovedaju vam dnes.
3 Oči vaši videša vsja, jelika sotvori Gospoď Bog naš Vejelfegoru: jako vsjak čelovek iže ide vsled Vejelfegora, potrebi jego Gospoď Bog naš ot vas:
4 vy že, priležaščii Gospodevi Bogu vašemu, živete vsi do dnes:
5 vidite, pokazach vam opravdanija i sudy, jakože zapoveda mne Gospoď Bog moj sotvoriti sice na zemli, v ňuže vy idete tamo, naslediti ju:
6 i sochranite, i sotvorite, jako sija premudrosť vaša i smyšlenije pred vsemi jazyki, jelicy ašče uslyšat vsja opravdanija sija i rekut: se, ljudije premudrii i umetelny: jazyk velikij sej.
7 Kij bo jazyk tako velij, jemuže jesť bog, približajajsja jemu, jako Gospoď Bog naš vo vsech, v nichže ašče prizovem Jego?
8 I kij jazyk velik, jemuže suť opravdanija i sudy pravy po vsemu zakonu semu, jegože az daju pred vami dnes?
9 Vonmi sebe i snabdi dušu tvoju zelo, i ne zabudi vsech sloves, jaže videsta oči tvoi, i da ne otstupjat ot serdca tvojego vsja dni života tvojego: i da nastaviši syny tvoja i syny synov tvoich,
10 v deň v oňže stojaste pred Gospodem Bogom vašim v Chorive v deň sobranija, jegda reče Gospoď ko mne: soberi ko Mne ljudi, i da slyšat slovesa Moja, da naučatsja bojatisja Mene vsja dni, v ňaže sii živut na zemli, i syny svoja da naučat.
11 I priidoste, i staste pod goroju: i gora gorjaše ognem daže do nebese, tma, mrak, i vichr.
12 I glagola Gospoď k vam na gore iz sredy ogňa: glas sloves Jego vy slyšaste, i obraza ne videste, tokmo glas:
13 i vozvesti vam zavet Svoj, jegože zapoveda vam tvoriti, desjať sloves, i napisa ja na dvoich skrižalech kamennych:
14 i mne zapoveda Gospoď vo vrema ono, naučiti vas opravdanijem i sudam, tvoriti vam ja na zemli, v ňuže vy vchodite tamo naslediti ju.
15 I snabdite dušy svoja zelo, jako ne videste vsjakago podobija v deň, v oňže glagola Gospoď k vam v gore Chorive iz sredy ogňa:
16 ne bezzakonnujte, i ne sotvorite sebe samim podobija vajanna, vsjakago obraza podobija mužeska pola ili ženska:
17 i podobija vsjakago skota, iže jesť na zemli, podobija vsjakija pticy pernatyja, pod nebesem parjaščija:
18 podobija vsjakago gada, iže pležet po zemli: podobija vsjakija ryby, jeliki suť v vodach pod zemleju:
19 da ne kogda vozzrev na nebo i videv solnce i lunu i zvezdy, i vsju krasotu nebesnuju, prelstivsja poklonišisja im i poslužiši im, jaže razdeli Gospoď Bog tvoj vsem jazykom, iže pod nebesem.
20 Vas že vzja Gospoď Bog i izvede vas ot pešči železny iz Jegipta, da budete Jemu ljudije v žrebij, jakože v dnešnij deň.
21 I Gospoď Bog razgnevasja na ma o slovesech vašich, i kljatsja, da ne prejdu Iordana sego i da ne vnidu v zemlju, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe v nasledije:
22 az bo umru v sej zemli, i ne prejdu Iordana sego, vy že prejdete i nasledite zemlju blaguju siju.
23 Vonmite vy, da ne kogda zabudete zaveta Gospoda Boga vašego, jegože zavešča k vam, i da ne sotvorite sami sebe izvajanna podobija vsech, jaže zapoveda tebe Gospoď Bog tvoj,
24 jako Gospoď Bog tvoj ogň potrebljajaj jesť, Bog revnitel.
25 Ašče že rodiši syny i syny synov tvoich, i umedlite na zemli, i vozbezzakonnujete, i sotvorite izvajanno podobije vsjakago, i sotvorite zloje pred Gospodem Bogom, vašim, ježe razdražiti Jego,
26 zasvidetelstvuju vam dnes nebesem i zemleju, jako paguboju pogibnete ot zemli, na ňuže vy prechodite črez Iordan tamo naslediti ju: ne prebudete mnogo dnij na nej, no potreblenijem potrebitesja:
27 i razsyplet vy Gospoď vo vsech jazycech, i ostanetesja mali čislom vo jazycech, v ňaže vvedet vy Gospoď tamo,
28 i poslužite tamo bogom inym, delom ruk čelovečeskich, drevu i kameniju, iže ne uzrjat i ne uslyšat, ni jaďat, ni oboňajut:
29 i vzyščete tamo Gospoda Boga vašego, i obrjaščete Jego, jegda vzyščete Jego ot vsego vašego serdca i ot vseja duši vašeja v skorbi vašej.
30 I postignut ťja vsja sija slovesa v posledňaja dni, i obratišisja k Gospodevi Bogu tvojemu, i uslyšiši glas Jego,
31 jako Bog ščedr i miloserd Gospoď Bog tvoj, ne ostavit tebe, niže potrebit tebe, ne zabudet zaveta otec tvoich, imže kljatsja im.
32 Voprosite dnij pervych, byvšich prežde vas, ot dne v oňže sotvori Bog čeloveka na zemli, i ot kraja nebese daže do kraja nebese, ašče bysť po slovesi velikomu semu, ašče slyšano bysť sicevo:
33 ašče (kij) jazyk slyša glas Boga živago glagoljušča ot sredy ogňa, imže obrazom slyšal jesi ty, i živ byl jesi:
34 ašče iskusi bog všed vzjati sebe jazyk ot sredy jazyka iskušenijem, i znamenii i čudesy, i braniju i rukoju silnoju, i myšceju vysokoju i videnii velikimi, po vsemu jeliko sotvori Gospoď Bog naš vo Jegipte pred toboju zrjaščim,
35 jako da razumeješi ty, jako Gospoď Bog tvoj sej Bog jesť, i nesť razve Jego.
36 Ot nebese slyšan sotvori tebe glas Svoj, ježe naučiti ťja, i na zemli pokaza tebe ogň Svoj velikij, i glagolgoly Jego slyšal jesi iz sredy ogňa:
37 zaneže vozljubi otcy tvoja, izbra sema ich po nich vas, i izvede ťja Sam siloju Svojeju velikoju iz Jegipta
38 potrebiti jazyki velikija i krepčajšyja tebe pred licem tvoim, vvesti ťja, dati tebe zemlju ich v nasledije, jakože imaši dnes.
39 I uvesi dnes, i obratišisja umom, jako Gospoď Bog tvoj Sej Bog na nebesi gore i na zemli dolu, i nesť razve Jego,
40 i da sochraniši zapovedi Jego i opravdanija Jego, jelika az zapovedaju tebe dnes, da blago tebe budet i synom tvoim po tebe, jako da budete dolgoletni na zemli, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe vsja dni.
41 Togda otdeli Moisej tri grady ob onu stranu Iordana na vostok solnca,
42 ježe ubegati tamo ubijce, iže ašče ubijet bližňago ne vedyj, i sej ne nenaviďa jego prežde včera i tretijago dne, i da vbegnet vo jedin grad ot sich i živ budet:
43 Vosor v pustyni v zemli selnej Ruvimu, i Rammof v Galaade Gaddu, i Gavlon v Vasane Manassii.
44 Sej zakon, jegože predloži Moisej pred syny Izrailteskimi:
45 sija svidenija i opravdanija i sudy, jelika glagola Moisej synom Izrailevym v pustyni, izšedšym im iz zemli Jegipetskija,
46 ob on pol Iordana, v debri, bliz domu Fogorova, v zemli Siona carja Amorrejska, iže živjaše vo Jesevone, jegože izbi Moisej i synove Izrailevy, izšedšym im iz zemli Jegipetskija.
47 I naslediša zemlju jego i zemlju Oga carja Vasanska, dvu carej Amorrejskich, iže bjachu ob on pol Iordana na vostok solnca,
48 ot Aroira, iže jesť vo ustii vodoteči Arnoni i u gory Siona, jaže jesť Ajermon,
49 vsju aravu ob onu stranu Iordana, na vostok solnca pod asidofom Tesanym.

5

1 I prizva Moisej vsego Izrailja i reče k nim: slyši, Izrailju, opravdanija i sudy, jelika az glagolju vo ušy vaši vo dnešnij deň, i naučitesja ich, i sochranite tvoriti ja.
2 Gospoď Bog vaš zavešča vam zavet v Chorive:
3 ne otcem vašym zavešča Gospoď zavet sej, no tokmo vam: vy že zde vsi živi dnes.
4 Licem k licu glagola Gospoď k vam na gore iz sredy ogňa,
5 i az stojach meždu Gospodem i vami vo vrema ono vozvestiti vam glagolgoly Gospodňa, jako ubojastesja ot lica ogňa i ne vzydoste na goru, glagolja:
6 Az jesm Gospoď Bog tvoj, izvedyj ťja iz zemli Jegipetskija, ot domu raboty:
7 da ne budut tebe bozi inii pred licem Moim.
8 Da ne sotvoriši sebe kumira, ni vsjakago podobija, jelika na nebesi gore, i jelika na zemli nizu, i jelika v vodach pod zemleju,
9 da ne poklonišisja im, niže poslužiši im: jako Az jesm Gospoď Bog tvoj, Bog revniv, otdajaj grechi otcev na čada do tretijago i četvertago roda nenaviďaščym Mene,
10 i tvorjaj milosť v tysjaščach ljubjaščym Mene i chraňaščym povelenija Moja.
11 Da ne priimeši imene Gospoda Boga tvojego vsuje: ne očistit bo Gospoď Bog tvoj prijemljuščago ima Jego vsuje.
12 Snabdi deň subbotnyj svjatiti jego, jakože zapoveda tebe Gospoď Bog tvoj:
13 šesť dnij delaj, i da sotvoriši vsja dela tvoja,
14 v deň že sedmyj subbota Gospodu Bogu tvojemu: da ne sotvoriši v oň vsjakago dela, ty i syn tvoj i dščer tvoja, rab tvoj i raba tvoja, vol tvoj i osel tvoj i vsjak skot tvoj, i prišlec obitajaj u tebe, da počijet rab tvoj i raba tvoja, i osel tvoj, jakože i ty:
15 i da pomaneši, jako (i ty) rab byl jesi v zemli Jegipetstej i izvede ťja Gospoď Bog tvoj ottudu rukoju krepkoju i myšceju vysokoju: sego radi povele tebe Gospoď Bog tvoj, ježe chraniti deň subbotnyj i svjatiti jego.
16 Čti otca tvojego i mater tvoju, jakože zapoveda tebe Gospoď Bog tvoj, da blago ti budet i da dolgoleten budeši na zemli, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe.
17 Ne ubij.
18 Ne preljubodejstvuj.
19 Ne ukradi.
20 Ne poslušestvuj na bližňago tvojego svidetelstva ložna.
21 Ne poželaj ženy bližňago tvojego, ne poželaj domu bližňago tvojego, ni sela jego, ni raba jego, ni rabyni jego, ni vola jego, ni osljate jego, ni vsjakago skota jego, niže vsech, jelika bližňago tvojego suť.
22 Sija slovesa glagola Gospoď ko vsemu sonmu vašemu na gore iz sredy ogňa: tma, mrak, burja, glas velik, i ne priloži: i napisa ja na dvoich skrižalech kamennych, i dade mne.
23 I bysť jako uslyšaste glas iz sredy ogňa, i gora gorjaše ognem, i priidoste ko mne vsi načalnicy plemen vašich i starejšiny vaši,
24 i reste: se, pokaza nam Gospoď Bog naš slavu Svoju, i glas Jego slyšachom iz sredy ogňa: vo dnešnij deň videchom, jako vozglagolet Bog čeloveku, i živ budet:
25 i nyne da ne izmrem, jako potrebit nas ogň velikij sej, ašče priložim my slyšati glas Gospoda Boga našego ktomu, i umrem:
26 kaja bo ploť, jaže slyša glas Boga živa, glagoljušča iz sredy ogňa, jakože my, i živa budet?
27 Pristupi ty, i poslušaj vsja, jelika k tebe rečet Gospoď Bog naš, i ty rečeši k nam vsja, jelika rečet Gospoď Bog naš k tebe, i uslyšim, i sotvorim.
28 I uslyša Gospoď glas sloves vašich, glagoljuščym vam ko mne, i reče Gospoď ko mne: slyšach glas sloves ljudij sich, jelika glagolaša k tebe: pravo vsja, jelika glagolaša:
29 kto dast ježe byti tako serdcu ich v nich, jako bojatisja Mene i chraniti zapovedi Moja vo vsja dni, da blago budet im i synom ich vo veki?
30 Grjadi, rcy im: vozvratitesja v v domy svoja:
31 ty že zde stani so Mnoju, i vozglagolju k tebe vsja zapovedi i opravdanija i sudy, jelikim naučiši ich: i da sotvorjat sice v zemli, juže Az daju im v žrebij:
32 i sochranite tvoriti, jakože zapoveda tebe Gospoď Bog tvoj: ne sovratitesja ni na desno, ni na levo,
33 po vsemu puti, jegože zapoveda tebe Gospoď Bog tvoj choditi v nem, da ťja upokoit, i blago tebe budet: i mnogi dni budete na zemli, juže nasledite.

6

1 I sija zapovedi i opravdanija i sudy, jelika zapoveda Gospoď Bog vaš naučiti vas tvoriti tako na zemli, v ňuže vy vchodite tamo, naslediti ju:
2 da boitesja Gospoda Boga vašego, chraniti vsja opravdanija Jego i zapovedi Jego, jaže az zapovedaju tebe dnes, ty i synove tvoi, i syny synov tvoich, vo vsja dni života tvojego, da mnogi dni prebudete.
3 I poslušaj, Izrailju, i snabdi tvoriti, da blago ti budet, i da umnožitesja zelo, jakože glagola Gospoď Bog otec vašich, dati tebe zemlju kipjaščuju mlekom i medom. I sija opravdanija i sudy, jelika zapoveda Gospoď (Bog) synom Izrailevym v pustyni, izšedšym im iz zemli Jegipetskija.
4 Slyši, Izrailju: Gospoď Bog naš Gospoď jedin jesť.
5 I vozljubiši Gospoda Boga tvojego ot vsego serdca tvojego i ot vseja duši tvojeja i ot vseja sily tvojeja.
6 I da budut slovesa sija, jaže Az zapovedaju tebe dnes, v serdcy tvojem i v duši tvojej,
7 i da nakažeši imi syny tvoja, i da vozglagoleši o nich seďaj v domu i idyj putem, i leža i vostaja:
8 i navjažeši ja v znamenije na ruku tvoju, i da budut nepokoleblema pred očima tvoima:
9 i da napišete ja na prazech chramine vašich i vrat vašich.
10 I budet jegda vvedet ťja Gospoď Bog tvoj v zemlju, jejuže kljatsja otcem tvoim, Avraamu i Isaaku i Iakovu, dati tebe grady veliki i dobry, ichže ne sozdal jesi,
11 domy polny vsjakich blag, ichže ne napolnil jesi, potoki iskopany, ichže ne iskopal jesi, vinogrady i masliny, ichže ne nasadil jesi: i jadyj i nasytivsja,
12 vonmi sebe, da ne razširitsja serdce tvoje, da ne zabudeši Gospoda Boga tvojego, izvedšago tebe iz zemli Jegipetskija, ot domu raboty.
13 Gospoda Boga tvojego da uboišisja, i tomu jedinomu poslužiši, i k Nemu prilepišisja, i imenem Jego klenešisja.
14 Da ne chodite vsled bogov inych, bogov jazyčeskich, iže okrest vas:
15 jako Bog revniv Gospoď Bog tvoj posrede tebe: da ne razgnevavsja jarostiju Gospoď Bog tvoj na ťja, potrebit ťja ot lica zemli.
16 Da ne iskusiši Gospoda Boga tvojego, jakože iskušaste vo Iskušenii.
17 Chraňa da sochraniši zapovedi Gospoda Boga tvojego, svidenija Jego i opravdanija Jego, jelika zapoveda tebe:
18 i da sotvoriši ugodnoje i blagoje pred Gospodem Bogom tvoim, da blago budet tebe, i vnideši i naslediši zemlju blaguju, jejuže kljatsja Gospoď otcem vašym,
19 otgnati vsja vragi tvoja ot lica tvojego, jakože glagola Gospoď.
20 I budet jegda voprosit ťja syn tvoj utre, glagolja: čto suť svidenija i opravdanija i sudy, jelika zapoveda Gospoď Bog naš nam?
21 I rečeši synu tvojemu: rabi bechom faraonu v zemli Jegipetstej, i izvede nas Gospoď Bog ottudu rukoju krepkoju i myšceju vysokoju:
22 i dade Gospoď (Bog) znamenija i čudesa velika i zla vo Jegipte na faraona i na dom jego i na silu jego pred nami,
23 i nas izvede Gospoď Bog naš ottudu, da vvedet nas dati nam zemlju siju, jejuže kljatsja Gospoď Bog naš otcem našym, dati ju nam:
24 i zapoveda nam Gospoď tvoriti vsja opravdanija sija, bojatisja Gospoda Boga našego, da blago budet nam vo vsja dni, da živem, jakože i dnes,
25 i miloserdije budet nam, ašče sochranim tvoriti vsja zapovedi zakona sego pred Gospodem Bogom našim, jakože zapoveda nam.

7

1 I budet jegda vvedet ťja Gospoď Bog tvoj v zemlju, v ňuže vchodiši tamo naslediti ju, i izženet jazyki velikija i mnogija ot lica tvojego, Chettea i Gergesea, i Amorrea i Chananea, i Ferezea i Jevea i Ijevusea, sedm jazykov velikich i mnogich, i krepčae vas:
2 i predast ich Gospoď Bog tvoj v ruce tvoi, i izbiješi ja, paguboju pogubiši ja, da ne zaveščaeši k nim zaveta, niže da pomiluješi ich,
3 niže svatovstva sotvoriši s nimi: dščeri svojeja ne dasi synu jego, i dščere jego da ne pojmeši synu tvojemu:
4 otvratit bo syna tvojego ot Mene, i poslužit bogom inem: i razgnevaetsja Gospoď gnevom na vy, i potrebit ťja vskore.
5 No sice da sotvorite im: trebišča ich razsyplete, i stolpy ich da sokrušite, i dubravy ich da posečete, i vajanija bogov ich da sožžete ognem:
6 jako ljudi svjati jeste Gospodevi Bogu vašemu: i vas izbra Gospoď Bog vaš, da budete Jemu ljudi izbranni pače vsech jazykov, jelicy na licy zemli.
7 Ne jako mnozi jeste pače vsech jazyk, predprija vas Gospoď i izbra vas Gospoď, vy bo jeste menšii ot vsech jazykov:
8 no jako vozljubi Gospoď vas, i chraňa kljatvu, jejuže kljatsja otcem vašym, izvede Gospoď vas rukoju krepkoju i myšceju vysokoju, i izbavi ťja ot domu raboty, ot ruki faraona carja Jegipetska,
9 i da uvesi, jako Gospoď Bog tvoj Sej Bog: Bog vernyj, chraňaj zavet Svoj i milosť ljubjaščym Jego i chraňaščym zapovedi Jego v tysjaščy rodov:
10 i vozdajaj nenaviďaščym Jego v lice potrebiti ja, i ne umedlit nenaviďaščym, v lice vozdast im.
11 I da sochraniši zapovedi i opravdanija i sudy sija, jelika az zapovedaju tebe tvoriti dnes.
12 I budet jegda poslušaete vsja opravdanija sija, i sochranite i sotvorite ja, sochranit i Gospoď Bog tvoj tebe zavet i milosť, jakože kljatsja otcem vašym,
13 i vozljubit ťja, i blagoslovit ťja i umnožit ťja, i blagoslovit plod čreva tvojego i plod zemli tvojeja, pšenicu tvoju i vino tvoje i jelej tvoj, i stada volov tvoich i pastvy ovec tvoich na zemli, juže kljatsja Gospoď otcem tvoim dati tebe:
14 i blagosloven budeši pače vsech jazyk i ne budet v vas bezčadnyj, niže neplody, i v skotech tvoich:
15 i otimet Gospoď Bog tvoj ot tebe vsjako razslablenije i vsjaku jazju Jegipetskuju zluju, jaže videl jesi i jelika vesi: ne vozložit na ťja, no vozložit ja na vsja nenaviďaščyja tebe:
16 i jasti budeši vsja korysti jazykov, jaže Gospoď Bog tvoj daet tebe: da ne poščadit ich oko tvoje, i da ne poslužiši bogom ich, jako pretykanije tebe jesť sije.
17 Ašče že rečeši vo ume tvojem: jako jazyk sej množae pače mene, kako vozmogu az potrebiti ja?
18 Ne uboišisja ich: pamatiju da pomaneši, jelika sotvori Gospoď Bog tvoj faraonu i vsem Jegipťjanom,
19 iskušenija velikaja, jaže videsta oči tvoi, znamenija ona i čudesa velikaja, ruku krepkuju i myšcu vysokuju, jakože izvede ťja Gospoď Bog tvoj: tako sotvorit Gospoď Bog vaš vsem jazykom, ichže ty boišisja ot lica ich:
20 i šeršni poslet Gospoď Bog tvoj na nich, dondeže potrebjatsja ostavšiisja i sokryvšiisja ot tebe:
21 ne povredišisja ot lica ich: jako Gospoď Bog tvoj v tebe, Bog velikij i krepkij:
22 i pogubit Gospoď Bog tvoj jazyki sija ot lica tvojego, pomalu malu: ne vozmožeši pogubiti ich vskore, da ne budet zemlja pusta, i umnožatsja zverije divii na ťja:
23 i predast ich Gospoď Bog tvoj v ruce tvoi, i pogubiši ich pogublenijem velikim, dondeže iskorenite ich:
24 i predast cari ich v ruce tvoi, i pogubite ima ich ot mesta onago: niže jedin postoit pred licem tvoim, dondeže pogubiši ich.
25 Vajanija bogov ich da sožžete ognem, da ne pochoščeši zlata i srebra vzjati sebe ot nich, da ne kogda sogrešiši togo radi, jako merzosť jesť Gospodevi Bogu tvojemu:
26 i da ne vneseši merzosti v svoj dom, i prokljat budeši jakože sija: nenavidenijem da voznenavidiši, i omerzenijem da omerziši, jako prokljatije jesť.

8

1 Vsja zapovedi, jaže az zapovedaju vam dnes, snabdite tvoriti, da živete, i umnožitesja, i vnidete, i nasledite zemlju blaguju, jejuže kljatsja Gospoď Bog otcem vašym.
2 I da pomaneši ves puť, imže provede tebe Gospoď Bog tvoj, sije četyredesjatoje leto v pustyni, da iskusit ťja i ozlobit ťja, i urazumejutsja jaže v serdcy tvojem, ašče sochraniši zapovedi Jego ili ni.
3 I ozlobi ťja, i gladom zamori ťja, i napita ťja mannoju, jejaže ty ne uvedel jesi, ni otcy tvoi: da vozvestit tebe, jako ne ot chlebe jedinem živ budet čelovek, no o vsjakom slovesi ischoďaščem iz ust Božiich živ budet čelovek.
4 Rizy tvoja ne obetšaša na tebe: noze tvoi ne jazvišasja, se, četyredesjať let.
5 I urazumeješi serdcem tvoim, jako imže obrazom ašče kij čelovek nakažet syna svojego, tako Gospoď Bog tvoj nakažet ťja.
6 I sochraniši zapovedi Gospoda Boga tvojego choditi v putech Jego i bojatisja Jego.
7 Gospoď bo Bog tvoj vvedet ťja v zemlju blaguju i mnogu, ideže vodoteči vodnyja i istočniki bezdny ischoďaščyja po poljam i goram,
8 v zemlju pšenicy i jačmeňa, (ideže) vinogradi, smokvi i ščipcy, v zemlju masličija jelea i meda:
9 v zemlju na nejže ne s niščetoju snesi chleb tvoj, i ničesogo vostrebuješi na nej: v zemlju v nejže kamenije železno, i ot gor jeja iskopaeši meď:
10 i jasti budeši, i nasytišisja, i blagosloviši Gospoda Boga tvojego na zemli blazej, juže dade tebe.
11 Vonmi sebe, ne zabudi Gospoda Boga tvojego, ježe ne sochraniti zapovedi Jego i sudby i opravdanija Jego, jelika az zapovedaju tebe dnes:
12 da ne kogda jadyj i nasytivsja, i domy dobry sogradiv i vselivsja v ňa,
13 i volom tvoim i ovcam tvoim umnoživšymsja tebe, srebru i zlatu umnoživšymsja tebe, i vsem, jelika tebe budut, umnoživšymsja tebe,
14 voznesešisja serdcem tvoim, i zabudeši Gospoda Boga tvojego, izvedšago ťja iz zemli Jegipetskija, iz domu raboty:
15 provedšago ťja skvoze pustyňu velikuju i strašnuju onu, v nejže zmii ugryzajuščyja, i skorpii, i žažda, v nejže ne bjaše vody: izvedšago tebe iz kamene nesekoma istočnik vodnyj:
16 pitavšago ťja mannoju v pustyni, jejaže ne vedel jesi ty, niže veďachu otcy tvoi, da ozlobit ťja i da iskusit ťja, i blago tebe sotvorit na posledok tvoj:
17 da ne rečeši v serdcy tvojem: kreposť moja i sila ruki mojeja sotvori mne silu velikuju siju,
18 i pomaneši Gospoda Boga tvojego, jako Toj dade tebe kreposť, ježe sotvoriti silu, i da ustavit zavet Svoj, imže kljatsja otcem tvoim, jakože dnes.
19 I budet ašče zabvenijem zabudeši Gospoda Boga tvojego, i pojdeši vsled bogov inych, i poslužiši im, i poklonišisja im, zasvidetelstvuju vam dnes nebesem i zemleju, jako paguboju pogibnete:
20 jakože i pročii jazycy, jaže Gospoď Bog pogubljaet ot lica vašego, tako pogibnete, zaneže ne poslušaste glasa Gospoda Boga vašego.

9

1 Slyši, Izrailju, ty prechodiši Iordan dnes, vniti ježe naslediti jazyki velikija i krepčajšy pače vas, grady veliki i ograždeny do nebese,
2 ljudi veliki i mnogi i predolgi, syny Jenakovy, jaže ty vesi, i ty slyšal jesi: kto protivu stanet synom Jenakovym?
3 I uvesi dnes, jako Gospoď Bog tvoj Sej predidet pred licem tvoim: ogň popaljajaj jesť: Sej potrebit ja, i Sej otvratit ja ot lica tvojego, i potrebit ja vskore, jakože reče tebe Gospoď.
4 Ne rcy v serdcy tvojem, jegda potrebit Gospoď Bog tvoj jazyki sija pred licem tvoim, glagolja: pravd radi moich vvede ma Gospoď naslediti zemlju blaguju siju:
5 ne radi pravdy tvojeja, niže prepodobija radi serdca tvojego ty vchodiši naslediti zemlju ich, no nečestija radi i bezzakonija jazykov sich Gospoď ot lica tvojego potrebit ja, i da ustavit zavet, imže kljatsja Gospoď otcem vašym, Avraamu i Isaaku i Iakovu:
6 i da uvesi dnes, jako ne radi pravdy tvojeja Gospoď Bog tvoj daet tebe zemlju blaguju siju naslediti: jako ljudije žestokovyjnii jeste.
7 Pomni, ne zabudi, koliko razgnevaste Gospoda Boga svojego v pustyni: ot negože dne izydoste iz zemli Jegipetskija, daže vnidoste v mesto sije, ne pokarjajuščesja soveršaste jaže protivu Gospoda:
8 i v Chorive razgnevaste Gospoda, i razgnevasja Gospoď na vy, potrebiti vas,
9 voschoďašču mne na goru, vzjati skrižali kamennyja, skrižali zaveta, jaže zavešča Gospoď k vam: i prebych v gore četyredesjať dnij i četyredesjať noščej: chleba ne jadoch i vody ne pich.
10 I dade mi Gospoď dve skrižali kamenny, napisany perstom Božiim, i na nich bjachu napisana vsja slovesa, jaže glagola Gospoď k vam v gore iz sredy ogňa v deň sobranija:
11 i bysť no četyredesjati dnech i po četyredesjati noščech, dade mi Gospoď dve skrižali kamenny, skrižali zaveta,
12 i reče Gospoď ko mne: vostani i snidi skoro otsjudu, jako bezzakonnovaša ljudije tvoi, jaže izvel jesi iz zemli Jegipetski: sostupiša skoro s puti, jegože zapovedal jesi im, i sotvoriša sebe slijanije.
13 I reče Gospoď ko mne: glagolach tebe jedinoju i dvaždy, glagolja: videch ljudi sija, i se, ljudije žestokovyjnii suť:
14 ostavi Ma, da potreblju Ja, i pogublju ima ich pod nebesem, i sotvorju ťja v jazyk velik i krepok i mnog pače sich.
15 I vozvrativsja snidoch s gory, i gora gorjaše ognem: i dve skrižali svidenij vo oboju ruku mojeju:
16 i videv, jako sogrešiste pred Gospodem Bogom vašim, i sotvoriste sebe telca slijana, i sostupiste s puti skoro, jegože zapoveda Gospoď vam tvoriti,
17 i vzem obe skrižali, povergoch ja iz ruku mojeju i sokrušich ich pred vami.
18 I molichsja pred Gospodem vtoroje, jakože i pervoje, četyredesjať dnij i četyredesjať noščej, chleba ne jadoch i vody ne pich, vsech radi grechov vašich, imiže sogrešiste, tvorjašče zloje pred Gospodem Bogom vašim, ježe razgnevati Jego:
19 i bojaznen bech gneva radi i jarosti, jako razgnevasja Gospoď na vy, da potrebit vas: i posluša mene Gospoď i v to vrema.
20 I na Aarona razgnevasja Gospoď zelo, ježe pogubiti jego: i molichsja i za Aarona vo vrema ono.
21 I grech vaš, jegože sotvoriste, telca, vzjach jego i sožgoch jego na ogni, i izbich jego i sotroch jego zelo, daže bysť droben, i bysť jako prach, i izsypach prach v vodoteču schoďaščuju s gory.
22 I v Zapalenii, i vo Iskušenii, i vo grobech Pochotenija razgnevaste Gospoda Boga vašego.
23 I jegda posla vas Gospoď ot Kadis-Varni, glagolja: vzydite i nasledite zemlju, juže Az daju vam: i soprotivitisja glagolgolu Gospoda Boga vašego, i ne verovaste Jemu, i ne poslušaste glasa Jego:
24 i ne pokarjajuščesja byste Gospodu ot dne, v oňže poznasja vam.
25 I molichsja pred Gospodem četyredesjať dnij i četyredesjať noščej, v ňaže molichsja: reče bo Gospoď pogubiti vas.
26 I molichsja Bogu i rekoch: Gospodi, Gospodi Carju bogov, ne pogubi ljudij Tvoich i nasledija Tvojego, ježe izbavil jesi krepostiju Tvojeju velikoju, jaže izvel jesi iz zemli Jegipetskija krepostiju Tvojeju velikoju i rukoju silnoju i myšceju Tvojeju vysokoju:
27 pomani Avraama i Isaaka i Iakova, raby Tvoja, imže kljalsja jesi Soboju: ne priziraj na žestokosť ljudij sich, i na nečestije ich i na grechi ich:
28 da ne kogda rekut živuščii na zemli, otňuduže izvel jesi nas, glagoljušče: ne mogij Gospoď vvesti ich v zemlju, juže im obešča, i nenaviďa ich Gospoď, izvede pogubiti ich v pustyni:
29 i sii ljudije Tvoi i žrebij Tvoj, ichže izvel jesi iz zemli Jegipetskija krepostiju Tvojeju velikoju i myšceju Tvojeju vysokoju.

10

1 Vo ono vrema reče Gospoď ko mne: isteši sebe dve skrižali kamenny jakože pervyja, i vzydi ko Mne na goru, i da sotvoriši sebe kovčeg drevjan:
2 i napišu na skrižalech slovesa, jaže bjachu na skrižalech pervych, ichže sokrušil jesi, i da vložiši ja v kovčeg.
3 I sotvorich kovčeg ot drev negnijušich, i istesach dve skrižali kamenny jakože i pervyja, i vzydoch na goru: i obe skrižali vo juboju ruku mojeju:
4 i napisa na skrižalech po pisaniju pervomu desjať sloves, jaže glagola Gospoď k vam na gore ot sredy ogňa, i dade ja Gospoď mne.
5 I obrativsja snidoch s gory, i vložich skrižali v kovčeg, jegože sotvorich: i besta tu, jakože povele mi Gospoď.
6 I synove Izrailevy vozdvigošasja ot Virofa synov Iakimlich v Misadaj: tamo umre Aaron, i pogreben bysť tu, i bysť žrec Jeleazar syn jego vmesto jego.
7 Ottudu že vozdvigošasja v Gadgad, i ot Gadgada do Jetavafa, zemli vodoteči vod.
8 Vo ono vrema otdeli Gospoď plema Leviino nositi kovčeg zaveta Gospodňa, predstojati pred Gospodem, služiti i molitisja i blagoslovljati o imeni Jego do dnešňago dne:
9 sego radi nesť levitom časti i žrebija v bratii ich: Gospoď Sam žrebij ich, jakože reče im.
10 I az stojach na gore četyredesjať dnij i četyredesjať noščej, i posluša Gospoď mene i vo vrema sije, i ne voschote Gospoď pogubiti vas.
11 I reče Gospoď ko mne: grjadi, vozdvignisja pred ljuďmi simi, i da vnidut i nasleďat zemlju, jejuže kljachsja otcem ich, dati ju im.
12 I nyne, Izrailju, čto prosit Gospoď Bog tvoj u tebe, točiju ježe bojatisja Gospoda Boga tvojego i choditi vo vsech putech Jego, i ljubiti Jego i služiti Gospodu Bogu tvojemu ot vsego serdca tvojego i ot vseja duši tvojeja,
13 chraniti zapovedi Gospoda Boga tvojego i opravdanija Jego, jelika az zapovedaju tebe dnes, da blago tebe budet?
14 Se, Gospoda Boga tvojego nebo i nebo nebese, zemlja i vsja jelika suť na nej:
15 obače otcy vašy proizvoli Gospoď ljubiti ich, i izbra sema ich po nich, vas, pače vsech jazyk, v deň sej.
16 I obrežite žestokoserdije vaše, i vyi vašeja ne ožestočite ktomu:
17 ibo Gospoď Bog vaš sej Bog bogov i Gospoď gospodej, Bog velikij i krepkij i strašnyj, iže ne divitsja licu, niže vzemlet dara:
18 tvorjaj sud prišelcu i siru i vdovice, i ljubit prišelca dati jemu chleb i rizu.
19 I vozljubite prišelca: prišelcy bo beste v zemli Jegipetstej.
20 Gospoda Boga tvojego da uboišisja, i Tomu (edinomu) poslužiši, i k Nemu prilepišisja, i imenem Jego klenešisja:
21 Toj chvala tvoja i Toj Bog tvoj, iže sotvori tebe velikaja i slavnaja sija, jaže videste oči tvoi:
22 v sedmidesjatich i pjati dušach snidoša otcy tvoi vo Jegipt: nyne že sotvori ťja Gospoď Bog tvoj jako zvezdy nebesnyja množestvom.

11

1 I da vozljubiši Gospoda Boga tvojego, i sochraniši stražby Jego i opravdanija Jego i zapovedi Jego i sudy Jego vo vsja dni.
2 I uveste dnes, jako ne čada vaša, jelicy ne svedeša, niže videša nakazanija Gospoda Boga tvojego i veličestva Jego, i ruki silnyja i myšcy vysokija,
3 i znamenij Jego i čudes Jego, jelika sotvori posrede Jegipta faraonu carju Jegipetsku i vsej zemli jego,
4 i jelika sotvori sile Jegipetstej: kolesnicy ich i koni ich kako potopi voda morja Čermnago, pred licem ich, goňaščym im vsled vas, i pogubi ich Gospoď Bog do dnešňago dne:
5 i jelika sotvori vam v pustyni, dondeže priidoste na mesto sije:
6 i jelika sotvori Dafanu i Avironu synom Jeliava syna Ruvimlja, jaže otverzši zemlja usta svoja požre ich, i domy ich, i kuščy ich, i vse ich imenije s nimi, sredi vsego Izrailja:
7 jako oči vaši videsta vsja dela Gospodňa velikaja, jelika sotvori v vas dnes.
8 I sochranite vsja zapovedi Jego, jeliki az zapovedaju vam dnes, da živete i umnožitesja, i vnidete i nasledite zemlju, na ňuže vy prechodite črez Iordan tamo naslediti ju:
9 da mnogi dni budete na zemli, jejuže kljatsja Gospoď otcem vašym dati im i semeni ich po nich zemlju kipjaščuju mlekom i medom.
10 Jesť bo zemlja, na ňuže vy idete tamo naslediti ju, ne jako zemlja Jegipetska jesť, otňuduže izydoste, jegda sejut sema i napajajut ju nogami svoimi, aki vertograd zelejnyj:
11 zemlja že, v ňuže ty vchodiši tamo naslediti ju, zemlja nagornaja i ravnaja, ot dožďa nebesnago napajaetsja vodoju:
12 zemlja, na ňuže Gospoď Bog tvoj priseščaet vsegda, oči Gospoda Boga tvojego na nej ot načala leta i do konca leta.
13 Ašče že sluchom poslušaete vsech zapovedij Jego, jaže az zapovedaju tebe dnes, ljubiti Gospoda Boga tvojego i služiti Jemu ot vsego serdca tvojego i ot vseja duši tvojeja,
14 i dast dožď zemli tvojej vo vrema rannyj i pozdnyj, i sobereši žita tvoja i vino tvoje i jelej tvoj:
15 i dast pišču na selech skotom tvoim.
16 I jadyj i nasytivsja, vnemli sebe, da ne razširitsja serdce tvoje, i prestupite, i poslužite bogom inym, i poklonitesja im:
17 i jarostiju razgnevaetsja Gospoď na vy i zatvorit nebo, i ne budet dožďa, i zemlja ne dast ploda svojego, i pogibnete vskore ot zemli blagija, juže Gospoď dade vam.
18 I vložite slovesa sija v serdca vaša i v dušu vašu, i navažite ja v znamenije na ruku vašu, i budut nepokolebima meždu očima vašima,
19 i naučite sim čada svoja glagolati sija, seďašču tebe v domu i idušču tebe v puti, i vozležašču ti i vostajušču ti:
20 i napišite ja na prazech domov vašich i vrat vašich,
21 da umnožatsja dnije vaši i dni synov vašich na zemli, jejuže kljatsja Gospoď otcem vašym dati im, jakože dnije neba na zemli.
22 I budet ašče sluchom poslušaete vsech zapovedij sich, jaže az zapovedaju vam dnes tvoriti, ljubiti Gospoda Boga vašego i choditi vo vsech putech Jego i prilepjatisja k Nemu,
23 togda izženet Gospoď vsja jazyki sija ot lica vašego, i oderžite jazyki velikija i krepkija pače vas.
24 Vsjakoje mesto, na nemže stanet stopa nog vašich, vam budet: ot pustyni i Antilivana, i ot reki velikija Jevfrata, i daže do morja, ježe na zapade, budut predely vaši:
25 niktože protivostanet pred licem vašim: i trepet vaš i strach vaš vozložit Gospoď Bog vaš na lice vseja zemli, na ňuže ašče vzydete, jakože glagola Gospoď k vam.
26 Se, Az daju pred vami dnes blagoslovenije i kljatvu:
27 blagoslovenije, ašče poslušaete zapovedij Gospoda Boga vašego, jeliki az zapovedaju vam dnes:
28 i kljatvu, ašče ne poslušaete zapovedij Gospoda Boga vašego, jeliki az zapovedaju vam dnes, i sovratitesja s puti, jegože zapovedach vam, idušče poslužiti bogom inym, ichže ne veste.
29 I budet jegda vvedet tebe Gospoď Bog tvoj v zemlju, v ňuže prechodiši tamo naslediti ju, da dasi blagoslovenije na gore Garizin i kljatvu na gore Geval:
30 ne se li sija suť ob onu stranu Iordana, za putem iže na zapade solnca, v zemli Chanaana obitajuščago na zapade solnca bliz Galgala u duba Vysokago?
31 Vy bo prechodite Iordan, všedše naslediti zemlju, juže Gospoď Bog vaš daet vam v žrebij vsja dni, i priimete ju, i vselitesja v ňu:
32 i da sochranite tvoriti vsja zapovedi Jego i sudy Jego, jaže az daju pred vami dnes.

12

1 I sija zapovedi i sudy, jaže snabdite tvoriti na zemli, juže Gospoď Bog otec vašich daet vam v žrebij vo vsja dni, v ňaže vy žiti budete na zemli:
2 paguboju pogubite vsja mesta, v nichže služiša tamo jazycy bogom svoim, jaže vy priimete, na gorach vysokich i cholmech i pod drevom senovnym:
3 i da raskopaete trebišča ich i sokrušite stolpy ich, i dubravy ich ssečete, i vajanije bogov ich sožžete ognem, i pogubite ima ich ot mesta togo.
4 Da ne sotvorite tako Gospodu Bogu vašemu,
5 tokmo na meste, ideže izberet Gospoď Bog vaš, vo jedinem ot plemen vašich, narešči ima Jego tamo i prizvati, i vzyščete, i vnidete tamo:
6 i prinesete tamo vsesožženija vaša, i žertvy vašja, i načatki vaši, i obety vaši, i volnaja vaša, i ispovedanija vaša, pervency volov vašich i ovec vašich,
7 i jasti budete tamo pred Gospodem Bogom vašim i vozveselitesja o vsech, na ňaže vozložite ruki vašja vy i domove vaši, jakože ťja blagoslovil jesť Gospoď Bog tvoj.
8 Da ne sotvorite tamo vsech, jelika vy tvorite zde dnes, kijždo ugodnoje pred soboju:
9 ne priidoste bo do nyne v pokoj i v nasledije, ježe Gospoď Bog vaš daet vam.
10 I jegda prejdete Iordan i vselitesja na zemli, juže Gospoď Bog vaš dast v nasledije vam, i upokoit vas ot vsech vrag vašich, iže okrest vas, i vselitesja so utverždenijem:
11 i budet mesto, iže izberet Gospoď Bog vaš prizvati ima Jego tamo, tu prinesete vsja, jelika az zapovedaju vam dnes: vsesožženija vaša i žertvy vašja, i desjatiny vašja i načatki ruk vašich, i vsjak izbran dar vaš, jelika obeščaete Gospodevi Bogu vašemu:
12 i vozveselitesja pred Gospodem Bogom vašim vy i synove vaši i dščeri vaši, i raby vaši i rabyni vaši, i leviti, iže u vrat vašich: jako nesť im časti ni žrebija s vami.
13 Vnemli sebe, da ne prineseši vsesožženij tvoich na vsjakom meste, ježe ašče uzriši,
14 tokmo na meste, ježe izberet Gospoď Bog tvoj, v jedinem ot plemen tvoich, tamo da prineseši vsesožženija tvoja i tamo sotvoriši vsja, jelika az zapovedaju tebe dnes.
15 No tokmo vsem želanijem duši tvojeja da požreši, i snesi masa po blagosloveniju Gospoda Boga tvojego, ježe dade tebe vo vsjakom grade: nečistyj pri tebe i čistyj vkupe da jast ja, jako sernu, ili jeleňa.
16 Tokmo krove da ne sneste: na zemlju prolijete ju, aki vodu.
17 Ne vozmožeši jasti v gradech tvoich desjatiny pšenicy tvojeja i vina tvojego i jelea tvojego, pervencov volov tvoich i ovec tvoich, i vsech obetove, jeliki obeščaete, i ispovedanij vašich, i načatkov ruk vašich:
18 tokmo pred Gospodem Bogom tvoim da snesi ja na meste, ježe izberet Gospoď Bog tvoj Sebe, ty i syn tvoj i dščer tvoja, i rab tvoj i raba tvoja, i levit, i prišlec iže vo gradech tvoich, i vozveselišisja pred Gospodem Bogom tvoim vo vsech, na ňaže vozložiši ruku tvoju.
19 Vnemli sebe, da ne ostaviši levitina vo vse vrema, dondeže jesi živ na zemli.
20 Ašče že razširit Gospoď Bog tvoj predely tvoja, jakože glagola tebe, i rečeši: snem masa, ašče voždelejet duša tvoja, jako jasti masa, vo vsem želanii duši tvojeja da snesi masa.
21 Ašče že daleče otstoit mesto ot tebe, iže izberet Gospoď Bog tvoj prizyvati ima Jego tamo, i zakoleši ot volov tvoich i ot ovec tvoich, jaže dast tebe Bog tvoj, jakože zapovedach tebe, i snesi vo gradech tvoich po želaniju duši tvojeja.
22 Jakože jastsja serna i jeleň, tako da snesi je: nečistyj pri tebe, i čistyj takožde da snest.
23 Vonmi krepce, ježe ne jasti krove: krov bo jesť duša jego: da na snestsja duša s masy:
24 da ne sneste jeja, na zemlju prolijete ju aki vodu:
25 da ne snesi ju, da blago tebe budet i synom tvoim po tebe vo veki, ašče sotvoriši se, ježe dobro i ugodno jesť pred Gospodem Bogom tvoim.
26 Razve svjataja tvoja, jaže ašče budut tebe, i obety tvoja vzem da priideši na mesto, ježe izberet Gospoď Bog tvoj onoje sebe prizvati ima Jego tamo:
27 i sotvoriši vsesožženija tvoja: masa da vozneseši na oltar Gospoda Boga tvojego, krov že žertv tvoich da proliješi pred stepeni oltarja Gospoda Boga tvojego, masa že da snesi.
28 Snabdi i poslušaj, i da sotvoriši vsja slovesa, jaže Az zapovedaju tebe, da blago tebe budet i synom tvoim vo veki, ašče sotvoriši dobro i ugodno pred Gospodem Bogom tvoim.
29 Ašče že potrebit Gospoď Bog tvoj jazyki, v ňaže vchodiši ty tamo, naslediti zemlju ich, ot lica tvojego, i priimeši ju v nasledije, i vselišisja v zemli ich:
30 vnemli sebe, da ne vzyščeši posledovati im, po potreblenii ich ot lica tvojego, ne vzyšči bogov ich, glagolja: jakože tvorjat jazycy sii bogom svoim, sotvorju i az:
31 da ne sotvoriši Gospodu Bogu tvojemu tako: merzostna bo Gospodevi, jaže voznenavide, sotvoriša bogom svoim, jako syny svoja i dščeri svoja žgut ognem bogom svoim.
32 Vsjako slovo, ježe az zapovedaju tebe dnes, sije snabdi tvoriti: da ne priložiši k semu, ni otimeši ot nego.

13

1 Ašče že vostanet v tebe prorok, ili viďaj sonije, i dast tebe znamenije ili čudo,
2 i priidet znamenije ili čudo, ježe reče k tebe, glagolja: idem da poslužim bogom inym, ichže ne veste:
3 da ne poslušaete glagol proroka togo, ili viďaščago son toj: jako iskušaet Gospoď Bog tvoj vas, iže uvedeti, ašče ljubite Gospoda Boga vašego vsem serdcem vašim i vseju dušeju vašeju:
4 vsled Gospoda Boga vašego chodite, i Togo bojtesja, i zapovedi Jego sochranite, i glasa Jego poslušajte, i Tomu služite, i k Nemu prilepitesja:
5 i prorok toj ili viďaj son da umret: glagola bo, iže prelstiti ťja ot Gospoda Boga tvojego izvedšago ťja iz zemli Jegipetskija, izbavlšago ťja iz raboty, ježe sovratiti ťja s puti, jegože zapoveda tebe Gospoď Bog tvoj choditi po nemu: i pogubite sami zloje ot vas samich.
6 Ašče že pomolit ťja brat tvoj ot otca tvojego ili ot matere tvojeja, ili syn tvoj, ili dščer tvoja, ili žena tvoja jaže na lone tvojem, ili drug tvoj, raven duši tvojej, otaj glagolja: idem i poslužim bogom inym, ichže ne videl jesi ty i otcy tvoi,
7 ot bogov jazykov, iže okrest vas, bliz suščich tebe, ili dalnich ot tebe, ot konca zemli do konca zemli,
8 da ne soizvoliši jemu i ne poslušaeši jego, i da ne poščadit jego oko tvoje, i ne vozljubiši jego, niže prikryeši jego:
9 vozveščaja da vozvestiši o nem, i ruka tvoja da budet na nem v pervych ubiti jego, i ruki vsech ljudij posležde:
10 i pobijut jego kamenijem, i umret, jako vzyskal jesť otvratiti tebe ot Gospoda Boga tvojego, izvedšago ťja iz zemli Jegipetskija, ot domu raboty:
11 i ves Izrail uslyšav uboitsja, i ne priložit ktomu sotvoriti po slovesi semu zlomu ježe v vas.
12 Ašče že uslyšiši v jedinem ot gradov tvoich, jaže Gospoď Bog daet tebe, vselitisja tamo, glagoljuščich:
13 izydoša muži bezzakonnii ot vas i otvratiša vsja živuščyja vo grade ich, glagoljušče: idem, da poslužim bogom inym, ichže ne veste,
14 i da vzyščeši i voprosiši i obyščeši zelo, i se, istinno slovo jave, sotvorisja merzosť sija v vas:
15 ubivaja da ubiješi vsja živuščyja vo grade onem ubijstvom meča, prokljatijem proklenite jego, i vsja jaže v nem,
16 i vsja korysti jego sobereši na rasputija jego, i zažžeši grad ognem, i vsja korysti jego vsenarodno pred Gospodem Bogom tvoim, i budet pust vo veki, ne vozgraditsja po sem:
17 i da ničtože prilepitsja ot prokljatija ruce tvojej, da otvratitsja Bog ot jarosti gneva Svojego: i dast tebe milosť i pomilujet ťja, i umnožit ťja, jakože glagola tebe, jakože kljatsja Gospoď otcem tvoim,
18 ašče poslušaeši glasa Gospoda Boga tvojego, ježe chraniti vsja zapovedi Jego, jaže az zapovedaju tebe dnes, tvoriti dobroje i ugodnoje pred Gospodem Bogom tvoim.

14

1 Synove jeste Gospoda Boga vašego: da ne narezujetesja i ne vozložite pleši meždu očima vašima nad mertvym:
2 jako ljudije svjati jeste Gospodevi Bogu vašemu, i vas izbra Gospoď Bog vaš byti vam ljudem izbrannym Jemu ot vsech jazykov iže na licy zemli.
3 Da ne sneste vsjakija merzosti.
4 Sija skoty jadite: telca ot govjad i agnca ot ovec i kozla ot koz:
5 jeleňa i sernu, i bujvola i laňa, i zubrja i onagra i sajgaka.
6 Vsjak skot na dvoje delja paznokti, i kopyto na dvoje kopyta, i otrygaja žvanije v skotech, da jaste.
7 I sich da ne sneste ot otrygajuščich žvanije i ot deljaščich paznokti na dvoje, no kopyt ne razdvojajuščich: velbljuda i zajaca i chirogrillja: jako otrygajut žvanije sii, no kopyt ne razdvojajut, nečista sija vam suť.
8 I svinii, jako na dvoje delit paznokti i kopyta razdvojaet, i sija žvanija ne otrygaet, nečista sija vam jesť: ot mas ich da ne jaste, i mertvečinam ich da ne prikosnetesja.
9 I sija da jaste ot vsech jaže v vode: vsja, imže suť perije i češuja, jadite.
10 I vsech, imže nesť perija, na češui, da ne jaste: nečista suť vam.
11 Vsjaku pticu čistu da jaste.
12 I sich da ne jaste ot nich:
13 orla i grifa i orla morskago,
14 i nejasyti i iktina i podobnych sim:
15 i vrana i vrabija, i vypelicy i sucholaplja, i jastreba i podobnych sim:
16 i vrana noščnago i lilika i podobnych sim:
17 i jerodia i lebeďa, i ivina i katarakta, i vdoda
18 i noščnago netopyrja, i syča i teslonosa, i charadriona i podobnych sim, i porfiriona.
19 Vsja gady ptičija nečista suť vam: da ne jaste ot nich.
20 Vsjaku pticu čistu da jaste.
21 Vsjakija mertvečiny da ne jaste: priselniku, iže vo gradech tvoich, da daste, i da jast, ili da prodaste stranniku: jako ljudije svjati jeste Gospodevi Bogu vašemu. Da ne svariši jagňate vo mlece matere jego.
22 Desjatiny da dasi ot vsego ploda semene svojego, plod niv tvoich ot goda do goda,
23 i da snesi ja pred Gospodem Bogom tvoim na meste, ideže izberet Gospoď Bog tvoj prizyvati ima Jego tamo: da prineseši desjatinu pšenicy tvojeja i vina tvojego i jelea tvojego, i pervency volov tvoich i ovec tvoich, da naučišisja bojatisja Gospoda Boga tvojego vsja dni.
24 Ašče že daleče budet puť ot tebe i ne vozmožeši donesti ich, jako daleče mesto ot tebe, ježe izberet Gospoď Bog tvoj prizyvati ima Jego tamo, jako da blagoslovit ťja Gospoď Bog tvoj:
25 i prodasi sije na cene, i vozmeši srebro v ruku tvoju, i pojdeši na mesto, iže izberet Gospoď Bog tvoj,
26 i dasi srebro za vse, na neže poželaet duša tvoja, na voly i ovcy, ili na vino, ili na sikeru, ili na vse, jegože želaet duša tvoja, i da snesi tamo pred Gospodem Bogom tvoim, i vozveselišisja ty i dom tvoj.
27 I levit iže vo gradech tvoich, ne ostavivši jego, jako nesť jemu časti ni žrebija s toboju:
28 po trech letech da izneseši vsju desjatinu žit tvoich v leto ono, da položiši ju vo gradech tvoich:
29 i priidet levit, jako nesť jemu časti ni žrebija s toboju, i prišlec, i sirota i vdova, jaže vo gradech tvoich, da jaďat i nasyťjatsja: da blagoslovit ťja Gospoď Bog tvoj vo vsech delech tvoich, jaže ašče sotvoriši.

15

1 V sedmoje leto da sotvoriši otpuščenije.
2 I sice zapoveď otpuščenija: da ostavivši ves dolg tvoj, imže dolžen bližnij tebe, i ot brata svojego ne isťjažeši, jako narečesja otpuščenije Gospodu Bogu tvojemu.
3 Ot čuždago da isťjažeši, jelika suť tvoja u nego: bratu že tvojemu otpuščenije da sotvoriši dolga tvojego.
4 Jako ne budet u tebe nedostatočen: sego radi slovese blagoslovenijem blagoslovit ťja Gospoď Bog tvoi v zemli, juže tebe Gospoď Bog daet vo žrebij prijati ju.
5 Ašče že sluchom poslušaete glasa Gospoda Boga vašego chraniti i tvoriti vsja zapovedi sija, jaže az zapovedaju tebe dnes, jako Gospoď Bog tvoj blagoslovil ťja jesť, jakože glagola tebe,
6 i vzaim dasi jazykom mnogim, ty že ne zajmeši, i obladati budeši ty jazyki mnogimi, toboju že ne vozobladajut.
7 Ašče že brat ot bratii tvojeja budet tebe nedostatočen vo jedinem ot gradov tvoich v zemli, juže Gospoď Bog tvoi daet tebe, da ne otvratiši serdca tvojego, niže sožmeši ruki tvojeja pred bratom tvoim trebujuščim:
8 otverzaja da otverzeši ruku tvoju jemu, i vzaim da dasi jemu, jeliko prosit, i jeliko jemu ne dostanet.
9 Vnemli sebe: da ne budet slovo tajno v serdcy tvojem bezzakonija, glagolja: bliz jesť sedmoje leto, leto otpuščenija, i vozlukavnujet oko tvoje bratu tvojemu trebujuščemu, i ne dasi jemu, i vozopijet na ťja ko Gospodu, i budet tebe grech velik:
10 dajanijem da dasi jemu, i vzaim da dasi jemu, jeliko vosprosit, jakože trebujet: i ne opečalisja v serdcy svojem, dajušču ti jemu, jako sego radi slova blagoslovit ťja Gospoď Bog tvoj vo vsech delech tvoich, i vo vsem, na neže vozložiši ruku tvoju:
11 ibo ne oskudejet nedostatočnyj ot zemli tvojeja, sego radi az zapovedaju tebe tvoriti slovo sije, glagolja: otverzaja otverzi ruce tvoi bratu tvojemu niščemu i prosjaščemu na zemli tvojej.
12 Ašče že prodastsja tebe brat tvoj Jevreanin, ili Jevreanyňa, da porabotaet tebe šesť let, i v sedmoje da otpustiši jego svobodna ot sebe:
13 jegda že pustiši jego svobodna ot sebe, da ne otpustiši jego tšča:
14 naputnoje jemu da ugotoviši ot ovec tvoich i ot pšenicy tvojeja i ot vina tvojego: jakože blagoslovi ťja Gospoď Bog tvoj, da dasi jemu,
15 i pomani, jako rab i ty byl jesi v zemli Jegipetstej, i svobodi ťja Gospoď Bog tvoj ottudu: sego radi az zapovedaju tebe tvoriti slovo sije.
16 Ašče že rečet k tebe: ne otidu ot tebe, jako vozljubich ťja i dom tvoj, jako dobro jesť jesť u tebe:
17 da vozmeši šilo, i provertiši jemu ucho pred dvermi u stepeni, i budet ti rab vo veki: i rabe tvojej sotvoriši takožde.
18 Da ne budet žestoko pred toboju, otpuščaemym im ot tebe svobodnym, poneže godovuju mzdu naemniču rabota tebe šesť let: i blagoslovit ťja Gospoď Bog tvoj vo vsem, ježe tvoriši.
19 Vsjako pervorodnoje, ježe roditsja ot volov tvoich i ot ovec tvoich, mužesk pol da osvjatiši Gospodevi Bogu tvojemu: da ne delaeši pervorodnym telcem tvoim i da ne strižeši pervenca vo ovcach tvoich.
20 Pred Gospodem Bogom tvoim da jasi ja ot leta do leta, na meste, ideže izberet Gospoď Bog tvoi, ty i dom tvoj.
21 Ašče že budet na nem porok, chromota, ili slepota, i vsjakij porok zol, da ne požreši jego Gospodu Bogu tvojemu.
22 Vo gradech tvoich da snesi ja: nečistyj i čistyj u tebe takožde da jast, jako sernu ili jeleňa.
23 Tokmo krove da ne sneste: na zemlju prolivaj ju aki vodu.

16

1 Chrani mesjac novych (plodov), i da sotvoriši Paschu Gospodevi Bogu tvojemu, jako v mesjace novych izšel jesi iz Jegipta noščiju.
2 I da požreši Paschu Gospodevi Bogu tvojemu, ovcy i govjada na meste, ježe izberet Gospoď Bog tvoj prizyvati ima Jego tamo.
3 Da ne snesi v ňu kvasnago: sedm dnij da jasi v ňu opresnoki, chleb ozloblenija, jako so tščanijem izydoste iz Jegipta, da pominaete deň ischoda vašego ot zemli Jegipetskija vsja dni žitija vašego:
4 da ne javitsja tebe kvasno vo vsech predelech tvoich sedm dnij, i da ne prenoščestvujet ot mas, jaže požreši v večer v pervyj deň, do utrija.
5 Ne vozmožeši žreti Paschi ni v jedinem ot gradov tvoich, jaže Gospoď Bog tvoj daet tebe:
6 no tokmo na meste, ježe izberet Gospoď Bog tvoj prizyvati ima Jego tu, tamo požreši Paschu v večer pri zachoždenii solnca, vo vrema v neže izšel jesi iz zemli Jegipetskija:
7 i svariši, i ispečeši, i snesi na meste, ideže izberet Gospoď Bog tvoj: i vozvratišisja zautra, i pojdeši v dom tvoj.
8 Šesť dnij da jasi opresnoki, v sedmyj že deň ischodnyj prazdnik Gospodevi Bogu tvojemu: da ne sotvoriši v nem vsjakago dela, krome jaže suť duši.
9 Sedm sedmic vsecelych da sočteši sebe: v načalo že tvojego serpa na žatvu načni isčisljati sedm sedmic,
10 i da sotvoriši prazdnik sedmic Gospodevi Bogu tvojemu, jakože ruka tvoja možet, jelika dast tebe, jakože blagoslovi ťja Gospoď Bog tvoj.
11 I vozveselišisja pred Gospodem Bogom tvoim ty i syn tvoj i dščer tvoja, i rab tvoj i raba tvoja, i levit iže vo gradech tvoich, i prišlec, i sirota i vdova, jaže v vas, na meste, ideže izberet Gospoď Bog tvoj prizyvati ima Jego tamo:
12 i pomaneši, jako rab byl jesi (ty) v zemli Jegipetstej, i sochraniši i sotvoriši zapovedi sija.
13 Prazdnik kuščej da sotvoriši sebe sedm dnij, jegda sobereši ot nivy tvojeja i ot točila tvojego:
14 i da vozveselišisja v prazdnice tvojem ty i syn tvoj i dšči tvoja, rab tvoj i raba tvoja, i levit i prišlec, i sirota i vdova, jaže vo gradech tvoich:
15 sedm dnij da prazdnuješi Gospodevi Bogu tvojemu na meste, ježe izberet Gospoď Bog tvoj prizyvati ima Jego tamo: ašče že blagoslovit ťja Gospoď Bog tvoj vo vsech plodech tvoich i vo vsjakom dele ruk tvoich, i budeši veseljasja.
16 V tri vremena leta da javitsja vsjak mužesk pol pred Gospodem Bogom tvoim, na meste, ježe izberet Gospoď Bog tvoj: v prazdnik opresnokov, i v prazdnik sedmic, i v prazdnik kuščej: da ne javišisja pred Gospodem Bogom tvoim tošč:
17 kijždo po sile ruk svoich, po blagosloveniju Gospoda Boga tvojego, ježe dade tebe.
18 Sudii i knigočii postaviši sebe vo vsech gradech tvoich, jaže Gospoď Bog tvoj daet tebe po plemenam, i da suďat ljudem sud pravednyj:
19 da ne ukloňat suda, niže poznajut lice, niže da vozmut darov: dary bo oslepljajut oči mudrych i otmeščut slovesa pravednych.
20 Pravedne pravednoje gonite, da poživete, i všedše nasledite zemlju, juže Gospoď Bog tvoj daet vam.
21 Da ne nasadiši sebe dubravy: vsjakago dreva bliz oltarja Gospoda Boga tvojego da ne sotvoriši sebe,
22 da ne postaviši sebe kapišča, ježe voznenavide Gospoď Bog tvoj.

17

1 Da ne požreši Gospodevi Bogu tvojemu telca ili ovčate, na nemže jesť porok, vsjak glagol zol: jako merzosť Gospodevi Bogu tvojemu jesť.
2 Ašče že obrjaščetsja u tebe vo jedinem ot gradov tvoich, jaže Gospoď Bog tvoi daet tebe, muž ili žena, iže sotvorit lukavoje pred Gospodem Bogom tvoim, prestupiti zavet Jego:
3 i šedše poslužat bogom inym i pokloňatsja im, solncu, ili lune, ili vsjakomu jaže ot krasoty nebesnyja, ichže ne povelech tebe:
4 i vozvestitsja tebe, i vzyščeši zelo, i se, istinno bysť slovo, merzosť sotvorisja sija vo Izraili:
5 da izvedeši čeloveka togo, ili ženu tu, iže sotvoriša delo zloje sije, pred dveri, i pobijete ich kamenijem, i da umrut.
6 Pri dvoju svidetelech ili pri trech da umret: umirajaj da ne umret pri jedinem svideteli:
7 i ruka svidetelej da budet na nem v pervych, umertviti jego, i ruka vsech ljudij posležde: i izmite zloje ot vas samech.
8 Ašče že neudoborešimo slovo u tebe v sude meždu kroviju i kroviju, i meždu sudom i sudom, i meždu jazvoju i jazvoju, i meždu prenijem i prenijem, slovesa sudnaja v gradech tvoich, i vostav vzydeši na mesto, ježe izberet Gospoď Bog tvoj prizvati ima Jego tamo:
9 i priideši k žercem levitom, i k sudii, iže budet v tyja dni, i vzyskavše vozvesťjat tebe sud:
10 i sotvoriši po slovesi, ježe vozvesťjat tebe ot mesta, ježe izberet Gospoď Bog tvoj prizyvati ima Jego tamo, i da sochraniši zelo tvoriti vsja, jelika zakonopoložatsja tebe:
11 po zakonu i po sudu, jegože rekut tebe, sotvoriši, da ne uklonišisja ot slovese, ježe izvesťjat tebe, ni na desno, ni na levo.
12 I čelovek, iže sotvorit v gordosti, ježe ne poslušati žerca predstojaščago služiti vo ima Gospoda Boga tvojego, ili sudii, iže v tyja dni budet, da umret čelovek toj, i da izmeši zloje ot Izrailja:
13 i vsi ljudije uslyšavše ubojatsja, i ne budut nečestvovati ktomu.
14 Ašče že vnideši v zemlju, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe v žrebij, i priimeši ju, i vselišisja na nej, i rečeši: postavlju kňazja nad soboju, jakože i pročii jazycy, iže okrest mene:
15 postavljaja da postaviši nad soboju kňazja, jegože izberet Gospoď Bog tvoj, ot bratii tvojeja da postaviši nad soboju kňazja, ne vozmožeši postaviti nad soboju kňazja čeloveka čuždago, jako ne brat tvoj jesť.
16 Obače da ne umnožit sebe konej, niže da vozvratit ljudij vo Jegipet, jako da ne umnožit sebe konej: Gospoď že reče vam: ne priložite vozvratitisja putem sim ktomu:
17 i da ne umnožit sebe žen, da ne prevratitsja serdce jego: i srebra i zlata da ne umnožit sebe zelo.
18 I budet jegda sjadet na prestole vlasti svojeja, da napišet sebe vtorozakonije sije v knize ot žercev levitov,
19 i budet s nim, i da čtet ju vo vsja dni žitija svojego, da naučitsja bojatisja Gospoda Boga svojego i chraniti vsja zapovedi sija i opravdanija sija, tvoriti ja:
20 da ne vozvysitsja serdce jego ot bratii jego, da ne prestupit ot zapovedij ni na desno, ni na levo jako da budet mnoga leta vo vlasti svojej, toj i syny jego s nim, v synech Izrailevych.

18

1 Da ne budet žercem levitom vsemu plemeni Leviinu časti niže žrebija so Izrailem: prinošenija Gospodu žrebij ich, da jaďat ja:
2 žrebij že da ne budet jemu v bratii jego: Gospoď Sam žrebij jego, jakože reče jemu.
3 I sej sud žercev, jaže ot ljudij, ot prinosjaščich žertvy, ašče telca, ašče ovcu: i dasi žercu ramo, i čeljusti, i utrobu:
4 i načatki pšenicy tvojeja i vina tvojego i jelea tvojego, i načatok striženija ovec tvoich da dasi jemu:
5 jako togo izbra Gospoď Bog tvoj ot vsech plemen tvoich predstojati pred Gospodem Bogom tvoim, služiti i blagosloviti vo ima Gospodne, toj i synove jego vo vsja dni.
6 Ašče že priidet levit ot jedinago gradov vašich, ot vsech synov Izrailevych, ideže toj obitaet, jakože želaet duša jego, na mesto, ježe izberet Gospoď,
7 da služit imeni Gospoda Boga vašego, jakože i vsja bratija Jego leviti predstojaščii tamo pred Gospodem:
8 časť otdelenuju da jast, krome prodaži jaže po otečestvu.
9 Ašče že vnideši v zemlju, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe, da ne navykneši tvoriti po merzostem jazykov tech:
10 da ne obrjaščetsja v tebe očiščaja syna svojego i dščer svoju ognem, volchvuja volchvovanijem i čarujaj i pticevolšebstvujaj,
11 čarodej obavaja obavanijem, utrobovolchvujaj i znamenosmotritel, i voprošajaj mertvych:
12 jesť bo merzosť Gospodevi Bogu tvojemu vsjak tvorjaj sija: sich bo radi merzostej potrebit ja Gospoď Bog tvoj ot lica tvojego.
13 Soveršen da budeši pred Gospodem Bogom tvoim.
14 Jazycy bo sii, ichže ty naslediši, sii čarovanij i volchvovanij poslušajut: tebe že ne tako dade Gospoď Bog tvoj.
15 Proroka ot bratii tvojeja, jakože mene, vozstavit tebe Gospoď Bog tvoj, Togo poslušajte:
16 po vsemu, jeliko prosil jesi ot Gospoda Boga tvojego v Chorive v deň sobranija, glagoljušče: da ne priložim slyšati glasa Gospoda Boga našego, i ogňa velikago sego ne uvidim po sem, da ne izmrem.
17 I reče Gospoď ko mne: pravo vsja, jelika glagolachu k tebe:
18 Proroka vozstavlju im ot sredy bratii ich, jakože tebe: i vdam slovo Moje vo usta Jego, i vozglagolet im, jakože zapovedaju Jemu:
19 i čelovek toj, iže ne poslušaet sloves Jego, jelika vozglagolet Prorok onyj vo ima Moje, Az otmšču ot nego:
20 obače prorok, iže voznečestvujet glagolati vo ima Moje slovo, jegože ne povelech jemu glagolati, i iže ašče vozglagolet vo ima bogov inech, da umret prorok toj.
21 Ašče že rečeši v serdcy svojem: kako poznaem slovo, jegože ne glagola Gospoď?
22 Jelika ašče vozglagolet prorok vo ima Gospodne, i ne sbudetsja, i ne slučitsja slovo sije, jegože ne reče Gospoď: v nečestii glagola Prorok toj, ne ubojtesja jego.

19

1 Jegda že pogubit Gospoď Bog tvoj jazyki, ichže Gospoď Bog tvoj daet tebe zemlju, i naslediši ich i vselišisja vo gradech ich i v domech ich,
2 tri grady da otlučiši sebe sredi zemli tvojeja, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe v nasledije.
3 Ugotovi sebe puť, i na troje razdeli predely zemli tvojeja, juže razdeljaet tebe Gospoď Bog tvoj: i da budet ubežišče tamo vsjakomu ubijce.
4 Sije že da budet zapovedanije ubijce, iže ašče ubežit tamo, i živ budet: iže ašče ubijet bližňago svojego ne veďa, i sej ne nenavide jego prežde včerašňago dne i tretijago,
5 i iže ašče pojdet s podrugom svoim v les sobirati drova, i popolznetsja ruka jego s sekiroju sekuščago drova, i spadši sekira s toporišča ulučit podruga jego, i umret, sej da ubežit vo jedin ot gradov sich, i živ da budet:
6 da ne pognav užik krove vsled ubivšago, jako razgoritsja serdce jemu, i postignet jego, ašče dolžajšij budet puť, i ubijet dušu jego, i umret: i semu nesť sud smertnyj, poneže ne be nenaviďa jego prežde včerašňago i tretijao dne:
7 sego radi zapovedaju az tebe slovo sije, glagolja: tri grady da otlučiši sebe.
8 Ašče že razširit Gospoď Bog tvoj predely tvoja, jakože kljatsja otcem tvoim, i dast tebe Gospoď vsju zemlju, juže reče dati otcem tvoim,
9 ašče poslušaeši tvoriti vsja zapovedi sija, jaže az zapovedaju tebe dnes, ljubiti Gospoda Boga tvojego, choditi vo vsech putech Jego vsja dni: i da priložiši sebe ješče tri grady k sim trijem gradom,
10 i da ne prolijetsja krov bezvinna v zemli tvojej, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe v žrebij, i da ne budet v tebe krovi povinen.
11 Ašče že budet u tebe čelovek nenaviďaj bližňago svojego, i navet sotvorit naň, i vostanet naň, i porazit dušu jego, i umret, i vbegnet vo jedin ot gradov sich,
12 da posljut starejšiny grada togo, i vozmut jego ottudu, i da predaďat jego v ruce užikov krove, i da umret:
13 da ne poščadit jego oko tvoje, i da očistiši krov nepovinnuju ot Izrailja, i blago budet tebe.
14 Da ne predvižeši predelov bližňago svojego, jaže postaviša otcy tvoi v nasledii tvojem, ježe nasledoval jesi v zemli, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe vo žrebij.
15 Da ne prebudet svidetel jedin vo svidetelstvo na čeloveka po vsjakoj obide i po vsjakomu prestupleniju i po vsjakomu grechu, imže ašče sogrešit: pri ustech dvoju svidetelej i pri ustech trijech svidetelej da stanet vsjak glagol.
16 Ašče že vostanet svidetel nepraveden na čeloveka, glagolja na nego nečestije,
17 da stanut oba čeloveka, imže jesť prja, pred Gospodem i pred žercy i pred sudijami, iže budut v tyja dni,
18 i da ispytajut ich sudii priležno, i se, svidetel nepraveden svidetelstvova nepravdu, vosta na brata svojego:
19 da sotvorite jemu, jakože i on umysli sotvoriti suprotiv brata svojego, i izmite zloje ot vas samech:
20 da i pročii uslyšavše ubojatsja, i ne priložat ktomu tvoriti slovese zlago sego v vas:
21 da ne poščadit jego oko tvoje: dušu za dušu, oko za oko, zub za zub, ruku za ruku, nogu za nogu, jakože ašče kto dast porok na bližňago svojego, sice vozdastsja jemu.

20

1 Ašče že izydeši na braň na vragi tvoja, i uzriši koni i vsadniki i ljudi množajšyja tebe, da ne uboišisja ich: jako Gospoď Bog tvoj s toboju, izvedyj ťja iz zemli Jegipetskija.
2 I budet jegda približišisja k rati, i pristupiv žrec da vozglagolet k ljudem i rečet k nim:
3 poslušaj, Izrailju, vy ischodite dnes na rať ko vragom vašym: da ne oslabejet serdce vaše, ni ubojtesja, niže ustrašitesja i ne uklonitesja ot lica ich:
4 jako Gospoď Bog vaš idyj pred vami spoborstvujet vam na vragi vašja i spaset vas.
5 I da rekut knigočija k ljudem, glagoljušče: kij čelovek sozdavyj chraminu novu, i ne obnovi jeja? Da idet, i da vozvratitsja v dom svoj, da ne umret na rati, i čelovek in obnovit ju:
6 i kii čelovek, iže nasadi vinograd, i ne veselisja ot nego? Da idet, i vozvratitsja v dom svoj, da ne umret na rati, i čelovek in vozveselitsja ot nego:
7 i kij čelovek, iže obruči sebe ženu, i ne poňal ju? Da idet, i vozvratitsja v dom svoj, da ne umret na rati, i in čelovek pojmet ju.
8 I da priložat knigočija glagolati k ljudem, i da rekut: kij čelovek strašliv i slab serdcem? Da idet, i vozvratitsja v dom svoj, da ne ustrašit serdca brata svojego, aki serdce svoje.
9 I budet jegda umolknut knigočija glagoljušče k ljudem, i postavjat vojevody voinstva voždy ljudij.
10 Ašče že priideši ko gradu vojevati naň, i vozzoveši ja s mirom:
11 ašče ubo mirnoje otveščajut ti, i otverzut tebe (grad), vsi ljudije obretšiisja vo grade da budut tebe daň dajušče i poslušajuščii tebe:
12 ašče že ne pokorjatsja tebe, i sotvorjat s toboju rať, da obsjadeši jego,
13 dondeže predast ja Gospoď Bog tvoj v ruce tvoi: da izbiješi vsjak mužesk pol v nem ubijstvom meča,
14 krome žen i imenija, i vsja skoty, i vsja jelika suť vo grade, i vse sťjažanije da pleniši sebe, i da snesi ves plen vragov tvoich, jaže Gospoď Bog tvoj daet tebe.
15 Tako da sotvoriši vsem gradom, iže suť daleče ot tebe zelo, iže ne suť ot gradov jazykov sich, ichže Gospoď Bog daet tebe naslediti zemlju ich:
16 ot nich da ne ostavite živa vsjakago dychanija:
17 no i prokljatijem proklenite ich, Chettea i Amorrea, i Chananea i Ferezea, i Jevea i Ijevusea i Gergesea, jakože zapoveda tebe Gospoď Bog tvoj:
18 da ne naučat vas tvoriti vsjakija merzosti svoja, jeliki tvoriša bogom svoim, i sogrešite pred Gospodem Bogom vašim.
19 Ašče že obsjadeši grad jedin dni mnogi vojevati jego v prijatije sebe, da ne istrebiši sadovija jego, vozloživ železo naň, no tokmo da jasi plod ot nich, samogo že da ne posečeši: jeda drevo, ježe v dubrave, čelovek jesť, iže vniti ot lica tvojego v zabrala?
20 No drevo, ježe vesi, jako ne jastsja plod jego, sije potrebiši i posečeši, i sotvoriši lestvicy na grad, iže tvorit na ťja rať, dondeže predastsja.

21

1 Ašče že obrjaščetsja ubijenyj na zemli, juže Gospoď Bog daet tebe naslediti, ležašč na poli, i ne veďat ubivšago i:
2 da izydut starcy i sudii tvoi i da izmerjat do gradov, iže okrest ubijenago:
3 i budet grad približajajsja ubijenomu, i da vozmut starejšiny grada togo junicu ot govjad, jejuže ne delano, i jaže jarma ne ponese:
4 i da izvedut starejšiny grada togo junicu v debr suchu, jaže ne oranna, niže nasejana, i da presekut žily junicy v debri:
5 i da pristupjat žercy Leviti: jako sich izbra Gospoď Bog tvoj predstojati Jemu i blagoslovljati vo ima Jego: i vo ustech ich da budet vsjakoje prekoslovije i vsjakaja jazva:
6 i vsi starejšiny grada togo, približajuščiisja ubijenomu, da omyjut ruce nad glavoju junicy, jejže presečeny suť žily v debri,
7 i otveščavše da rekut: ruce naši ne prolijaša krove seja, i oči naši ne videša:
8 milostiv budi ljudem Tvoim Izrailju, ichže izvel jesi, Gospodi, iz zemli Jegipetskija, da ne budet krov nepovinna na ljudech Tvoich Izraili: i očistitsja im krov:
9 ty že otimeši krov nepovinnu ot sredy sebe, ašče sotvoriši dobroje i ugodnoje pred Gospodem Bogom tvoim.
10 Ašče že izydeši na braň protivu vragom tvoim, i predast ja Gospoď Bog tvoj v ruce tvoi, i pleniši plen ot nich,
11 i uzriši v plene dobru obličijem, i vozljubiši ju, i pojmeši ju sebe v ženu,
12 i vvedeši ju vnutr v dom tvoj, i da obriješi glavu jeja, i da obrežeši nogti jeja,
13 i da sovlečeši rizy plennyja jeja s neja: i da sjadet v domu tvojem, i da plačetsja otca svojego i matere svojeja mesjac dnij: i no sem vnideši k nej, i sovokupišisja s neju, i budet tebe žena.
14 I budet ašče ne voschoščeši jeja, da otpustiši ju svobodnu, prodažeju že da ne prodasi jeja na cene: da ne otrineši jeja, poneže smiril jesi ju.
15 Ašče že budut mužu dve ženy, jedina ot nich ljuba, i drugaja ne ljuba, i poroďat jemu ljubaja i neljubaja, i budet syn pervoroždennyj ot neljubimyja:
16 i budet v oňže deň razdelit synom svoim imenije svoje, ne vozmožet pervencem byti syn ljubimyja, prezrev syna neljubimyja pervenca:
17 no syna neljubimyja za pervenca da priznaet, i dast jemu sugubo ot vsego, ježe obrjaščetsja jemu, jako sej jesť načalo čad jego, i semu dostoit pervenstvo.
18 Ašče že komu budet syn nepokoriv i grubitel, ne poslušajaj glasa otca svojego i glasa matere svojeja, i nakažut jego, i ne poslušaet ich,
19 da vozmut jego otec jego i mati jego, i da izvedut jego pred starejšiny grada svojego i pred vrata mesta svojego,
20 i da rekut k mužem grada svojego: syn naš sej nepokoriv jesť i grubitel i ne slušaet reči našeja, slastoljubstvuja pijanstvujet:
21 i da pobijut jego mužije grada togo kamenijem, i da umret: i izmite zloje ot sebe samich, da i pročii slyšavše ubojatsja.
22 Ašče že budet na kom grech, sud smertnyj, i da umret, i povesite jego na dreve,
23 da ne prenoščujet telo jego na dreve, no vo grobe pogrebite jego v tojže deň: jako prokljat jesť ot Boga vsjak visjaj na dreve: i da ne oskvernite zemli, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe vo žrebij.

22

1 Videv telca brata tvojego ili ovcu jego zabluždajuščyja na puti, da ne prezriši ja: no vozvraščenijem vozvratiši ja k bratu tvojemu, i da otdasi jemu.
2 Ašče že nesť bliz tebe brat tvoj, niže uvesi jego, soberi ja vnutr domu tvojego, i da budut u tebe, dondeže vzyščet ich brat tvoj, i otdasi ich jemu.
3 Takož sotvoriši osljati jego, i tako da sotvoriši rize jego, i tako da sotvoriši vsemu pogublenomu brata tvojego: jelika ašče pogibnut ot nego, i obrjaščeši ja, da ne vozmožeši prenebrešči ja.
4 Ašče uvidiši oslja brata tvojego ili telca jego padšyja na puti, da ne prezriši ja: vozstavljaja da vozstaviši ja s soboju.
5 Da ne budet utvar mužeska na žene, ni da oblačitsja muž v rizu žensku: jako merzosť jesť Gospodevi Bogu tvojemu vsjak tvorjaj sija.
6 Ašče že ulučiši gnezdo ptičije pred licem tvoim na puti, ili na dreve nekojem, ili na zemli, i v nem ptency ili jaica, i mati sedit na ptencech ili jaicech, da ne vozmeši matere so ptency:
7 otpuščenijem da otpustiši mater, ptency že vozmeši sebe, da blago tebe budet i dolgodenstven budeši.
8 Ašče že soziždeši dom nov, i sotvoriši ograždenije domu tvojemu, i da ne sotvoriši ubijstva v domu tvojem, ašče padet padyj ot nego.
9 Da ne naseješi vinograda tvojego različna, da ne osvjatitsja plod, i sema, ježe naseješi s plodom vinograda tvojego.
10 Da ne oreši juncem i osljatem vkupe.
11 Niže da oblečešisja v rizu raznoličnu ot lna i volny vkupe tkanu.
12 Tresny da sotvoriši sebe na četyrech krajach odeždy svojeja, v ňuže oblečešisja.
13 Ašče že kto pojmet ženu i budet s neju, i voznenavidit ju,
14 i naložit na ňu obvinitelnaja slovesa, i naneset na ňu ima zloje, i vozglagolet: ženu siju pojach, i prišed k nej, ne obretoch ju deviceju:
15 i vzem otec devicy i mater, da iznesut devičeskaja otrokovicy pred starejšiny ko vratom,
16 i rečet otec otrokovicy ko starejšinam: dščer moju siju dach mužu semu v ženu, i nyne voznenavidev ju sej,
17 vozlagaet jej obvinitelnaja slovesa, glagolja: ne obretoch dščere tvojeja devoju: i se, devičeskaja dščere mojeja: i da razgnut rizy pred starejšiny grada onago,
18 i da vozmut starejšiny grada onago muža togo i nakažut jego,
19 i da obviňat jego stom siklej, i daďat otcu otrokovicy, jako iznese ima zlo na devicu Izrailtesku, i (paki) da budet jemu žena: ne vozmožet otpustiti ju vo vsja leta.
20 Ašče že budet voistinnu slovo sije, i ne obrjaščutsja devičeskaja otrokovice,
21 i da izvedut devicu pred vrata domu otca jeja, i pobijut ju kamenijem mužije gradstii, i da umret, jako sotvori bezumije v synech Izrailevych, oskverni dom otca svojego: i izmite zloje ot sebe samich.
22 Ašče že obrjaščetsja čelovek ležaj s ženoju mužatoju, ubijte oboich, čeloveka ležaščago s ženoju i ženu: i izmite zloje ot Izrailja.
23 Ašče že budet deva obručenaja mužu, i obret ju čelovek (drugij) vo grade, budet s neju,
24 izvedite oboich pred vrata grada ich, i pobijte (oboich) kamenijem, i da umrut: otrokovicu, poneže ne vopila vo grade, i muža, poneže obide ženu bližňago svojego: i izmite zloje ot sebe samich.
25 Ašče že na poli obrjaščet čelovek devu obručenuju, i nasilovav budet s neju, ubijte čeloveka jedinago byvšago s neju:
26 a otrokovice ničtože sotvorite: nesť bo deve grecha smertnago: jakože ašče kto by vostal na bližňago svojego, i ubil by dušu jego, tako sije delo:
27 poneže na sele obrete ju, vozopi otrokovica obručenaja, i ne be pomogajaj jej.
28 Ašče že kto obrjaščet otrokovicu devu, jaže nesť obručena, i nasilovav budet s neju, i obličitsja:
29 da dast čelovek byvyj s neju otcu otrokovicy pjaťdesjat didrachm srebra, i tomu da budet žena, poneže obide ju: ne vozmožet otpustiti ju vo vse vrema.
30 Da ne pojmet čelovek ženy otca svojego, i da ne otkryet pokrovenija otca svojego.

23

1 Da ne vchodit kaženik i skopec v sonm Gospodeň.
2 Niže da vnidet bludorodnyj vo chram Gospodeň do desjatago roda.
3 Da ne vnidet Ammanitin i Moavitin v chram Gospodeň: i daže do desjatago roda da ne vchodit v chram Gospodeň, i daže do veka,
4 poneže ne sretoša oni vas s chleby i vodoju na puti, ischoďaščym vam iz zemli Jegipetskija, i jako najaša na ťja Valaama syna Veorova ot Mesopotamii, da ťja proklenet:
5 i ne voschote Gospoď Bog tvoj poslušati Valaama, i obrati Gospoď Bog tvoj kljatvy v blagoslovenije, zane vozljubi ťja Gospoď Bog tvoj:
6 da ne soveščaeši mirnaja im i poleznaja im vo vsja dni tvoja vo veki.
7 Da ne vozgnušaešisja Idumeaninom, jako brat tvoj jesť: da ne vozgnušaešisja Jegipťjaninom, jako prišlec byl jesi v zemli jego:
8 synove ašče roďatsja im, v rode tretijem da vnidut v chram Gospodeň.
9 Ašče že izydeši opolčitisja na vragi tvoja, i da sochranišisja ot vsjakago slova zla.
10 Ašče budet u tebe čelovek, iže ne budet čist ot izlijanija jego noščiju, i da izydet vne polka, i da ne vnidet v polk:
11 i jegda budet k večeru, da omyet telo svoje vodoju, i zašedšu solncu da vnidet v polk.
12 I mesto tebe da budet vne polka, i izydeši tamo von:
13 i rylec da budet tebe za pojasom tvoim, i budet jegda sjadeši vne, i da iskopaeši im (jamu), i navrativ pokryeši stydenije tvoje v nej:
14 jako Gospoď Bog tvoj chodit v polce tvojem izbavljati ťja i predati vragi tvoja v ruce tvoi pred licem tvoim: i da budet polk tvoj svjat, i da ne javitsja u tebe stydenije vešči, i otvratitsja ot tebe.
15 Da ne predasi raba gospodinu jego, iže priide k tebe ot gospodina svojego:
16 s toboju da obitaet, s vami da živet vo vsjakom meste, ideže ugodno budet jemu: da ne oskorbiši jego.
17 Da ne budet bludnica ot dščerej Izrailevych, i da ne budet bludnik ot synov Izrailevym.
18 Da ne prineseši mzdy bludniči, niže cene pesii v dom Gospoda Boga tvojego na vsjak obet, jako merzosť suť Gospodevi Bogu tvojemu i oboja.
19 Da ne dasi bratu tvojemu v lichvu srebra i v lichvu piščej i v lichvu vsjakija vešči, jemuže ašče vzaim dasi:
20 čuždemu da dasi v lichvu, bratu že tvojemu da ne dasi v lichvu, da blagoslovit ťja Gospoď Bog tvoj vo vsech delech tvoich na zemli, v ňuže vchodiši tamo naslediti ju.
21 Ašče že obeščaeši obet Gospodevi Bogu tvojemu, da ne umedliši vozdati jego, jako vzyskaja vzyščet Gospoď Bog tvoj ot tebe, i budet na tebe grech:
22 ašče že ne voschoščeši obeščati, nesť ti grecha.
23 Ischoďaščaja na ust tvoich sochrani i sotvori, imže obrazom obeščal jesi Gospodevi Bogu tvojemu dar, jegože glagolal jesi ustami tvoimi.
24 Ašče že vnideši na nivu bližňago svojego, i sobereši v ruce svoi klasy, a serpa da ne vozložiši na nivu bližňago.
25 Ašče že vnideši v vinograd bližňago svojego, da jasi grozdije, jeliko duši tvojej nasytitisja, v sosud že da ne vložiši.

24

1 Ašče že kto pojmet ženu i poživet s neju, i budet ašče ne obrjaščet blagodati pred nim, jako obrete v nej sramnoje delo, da napišet jej knigu otpuščenija i vdast v ruce jeja, i da otpustit ju iz domu svojego,
2 i otšedši budet (žena) mužu inomu:
3 i ašče voznenavidit ju muž vtoryj, i napišet jej knigu otpuščenija i dast jej v ruce jeja, i otpustit ju iz domu svojego, ili umret muž jeja vtoryj, iže be ju pojal sebe v ženu:
4 ne vozmožet muž pervyj, otpustivyj ju, vozvrativ pojati ju sebe v ženu, po oskvernenii jeja, jako gnusno jesť pred Gospodem Bogom tvoim: i da ne oskvernavite zemli, juže Gospoď Bog vaš daet vam v nasledije.
5 Ašče že kto pojmet ženu vnove, da ne idet na braň, i da ne naložitsja jemu ni kajaže vešč: nepovinen budet v domu svojem leto jedino, da veselit ženu svoju, juže pojal jesť.
6 Da ne vozmeši v zalog žernovnych kamenej, jako dušu sej daet v zalog.
7 Ašče že jat budet čelovek kradyj dušu ot bratii svojeja synov Izrailevych, i nasilijem prodaet ju, da umret tať toj, i izmite zloje ot vas samich.
8 Vnemli sebe v jazve prokazy, i chrani zelo tvoriti po vsemu zakon, jegože vozvesťjat vam žercy leviti: jakože zapovedach vam, da chranite tvoriti:
9 pomani, jelika sotvori Gospoď Bog tvoj Mariame na puti, ischoďaščym vam iz Jegipta.
10 Ašče že dolg jesť na bližnem tvojem, dolg kakovyj libo, da ne vnideši v dom jego vzjati zalog jego:
11 vne staneši, i čelovek toj, na nemže jesť dolg tvoj, izneset zalog von.
12 Ašče že čelovek ubog jesť, da ne prenoščestvujet zalog jego u tebe:
13 otdanijem da otdasi rizu jego do zachoždenija solnca, i da počijet v rize svojej, i blagoslovit ťja, i budet tebe milosť pred Gospodem Bogom tvoim.
14 Da ne lišiši mzdy ubogago i trebujuščago ot bratii tvojeja, ili ot prišlec iže vo gradech tvoich:
15 v toj že deň da otdasi mzdu jemu, da ne zajdet solnce jemu, jako ubog jesť, i v tom imať nadeždu, i da ne vozopijet na ťja k Gospodevi, i budet tebe grech.
16 Da ne umrut otcy za syny, i synove da ne umrut za otcy: kijždo za svoj grech da umret.
17 Ne ukloniši suda prišelcu i siru i vdove, i da ne vzemleši v zalog rizy vdoviči,
18 i pomaneši, jako rab (i ty) byl jesi v zemli Jegipetstej, i svobodi ťja Gospoď Bog tvoj ottudu: sego radi az tebe zapovedaju tvoriti sije slovo.
19 Ašče že požneši nivu tvoju na sele tvojem, i zabudeši snop na nive tvojej, da ne vozvratišisja vzjati jego: prišelcu i ubogu, i siru i vdove da budet, da blagoslovit ťja Gospoď Bog tvoj vo vsech delech ruku tvojeju.
20 Ašče že masličije sobiraeši, da ne vozvratišisja ostankov sobrati jaže za toboju: prišelcu i siru i vdove da budut: i vospomaneši, jako rab byl jesi v zemli Jegipetstej: sego radi az tebe zapovedaju tvoriti slovo sije.
21 Aše že obiraeši vinograd tvoj, da ne sobiraeši ostankov jaže za toboju: prišelcu i siru i vdove da budut:
22 i pomaneši, jako rab byl jesi v zemli Jegipetstej: sego radi az tebe zapovedaju tvoriti sije slovo.

25

1 Ašče že budet prja meždu čeloveki, i priidut na sud, i da suďat, i opravďat pravago, i osuďat nečestivago:
2 i budet, ašče dostoin jesť ran nečestivyj, da postaviši jego pred sudijami, i da bijut jego pred nimi po nečestiju jego:
3 i čislom četyredesjať ran da naložat jemu, i da ne priložat k semu: ašče že priložat pače ran sich biti jego množae, sram budet bratu tvojemu pred toboju.
4 Da ne obrotiši vola moloťjašča.
5 Aše že živut bratija vkupe, i umret jedin ot nich, semene že ne budet jemu, da ne budet žena umeršago inomu mužu nesrodnu: brat muža jeja da vnidet k nej i pojmet ju sebe v ženu, i da poživet s neju:
6 i budet očroča, ježe ašče roditsja, da postavitsja vo ima umeršago, i ne pogibnet ima jego ot Izrailja.
7 Ašče že ne voschoščet čelovek pojati ženy brata svojego, da priidet žena ko vratom pred starejšiny i rečet: ne choščet brat muža mojego vozstaviti ima brata svojego vo Izraili, ne voschote brat muža mojego:
8 i da prizovut jego starejšiny grada togo i rekut jemu, i stav rečet: ne chošču pojati ju:
9 i pristupivši žena brata jego k nemu pred starejšiny, i izujet sapog jego jedin ot nogi jego, i da pljunet na lice jego, i otveščavši rečet: sice da sotvorjat čeloveku, iže ne soziždet domu brata svojego vo Izraili:
10 i prozovetsja ima jego vo Izraili dom izutago iz sapoga.
11 Ašče že bijutsja čeloveka dva vkupe, čelovek s bratom svoim, i pristupit žena jedinago ot nich oťjati muža svojego ot ruki bijuščago i, i prosterši ruku svoju, imet za jatra jego,
12 da otsečeši ruku jeja: da ne poščadit oko tvoje jeja.
13 Da ne budet vo vlagališči tvojem merilo i merilo, velikoje i maloje,
14 da ne budet v domu tvojem mera i mera, velika i mala:
15 merilo istinno i pravedno da budet tebe, i mera istinna i pravedna da budet tebe, da mnogi dni budeši na zemli, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe v žrebij,
16 jako merzosť Gospodevi Bogu tvojemu vsjak tvorjaj sija, vsjak tvorjaj nepravdu.
17 Pomani, jelika tebe sotvori Amalik na puti, ischoďašču tebe iz Jegipta:
18 kako soprotivosta tebe na puti i poseče zadnij polk tvoj utružden za toboju: ty že alčen byl jesi i utružden: i ne ubojasja Boga:
19 i budet jegda upokoit ťja Gospoď Bog tvoj ot vsech vrag tvoich, iže okrest tebe na zemli, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe v žrebij, ježe naslediti ju, da pogubiši ima Amalikovo ot zemli, jaže pod nebesem, i da ne zabudeši.

26

1 I budet ašče vnideši v zemlju, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe v žrebij ježe naslediti ju, i vselišisja na nej,
2 i da vozmeši ot načatka plodov zemli tvojeja, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe v žrebij, i vložiši v košnicu, i pojdeši na mesto, ježe izberet Gospoď Bog tvoj prizyvati ima Jego tamo:
3 i priideši k žercu, iže budet v tyja dni, i rečeši k nemu: vozveščaju dnes Gospodevi Bogu tvojemu, jako vnidoch v zemlju, jejuže kljatsja Gospoď otcem našym dati nam:
4 i da vozmet žrec ot ruku tvojeju košnicu i da položit ju pred oltarem Gospoda Boga tvojego:
5 i otveščav rečeši pred Gospodem Bogom tvoim: Siriju ostavi otec moj i snide vo Jegipte i obita tamo v čisle malem, i bysť tamo v jazyk velik i vo množestvo mnogo i veliko:
6 i ozlobiša nas Jegipťjane, i smiriša ny, i vozložiša na ny dela žestokaja:
7 i vozopichom ko Gospodu Bogu otec našich, i uslyša Gospoď vopl naš i vide smirenije naše i trud naš i skorb našu,
8 i izvede ny Gospoď iz Jegipta Sam krepostiju Svojeju velikoju i rukoju silnoju i myšceju vysokoju, i v videniich velikich i v znameniich i v čudesech,
9 i vvede ny v mesto sije, i dade nam zemlju siju, zemlju kipjaščuju medom i mlekom:
10 i nyne se, prinesoch načatki ot plodov zemli, juže dal mi jesi, Gospodi, zemlju kipjaščuju medom i mlekom. I ostaviši je pred Gospodem Bogom tvoim, i poklonišisja tamo pred Gospodem Bogom tvoim,
11 i vozveselišisja o vsech blagich, jaže dade tebe Gospoď Bog tvoj, i dom tvoj, i levit, i prišlec iže u tebe.
12 Jegda že soveršiši odesjatiti vsju desjatinu plodov zemli tvojeja v leto tretije, vtoruju desjatinu da dasi levitu i prišelcu i sirote i vdove, i jaďat vo gradech tvoich i nasyťjatsja:
13 i rečeši pred Gospodem Bogom tvoim: očistich svjataja iz domu mojego, i dach ja levitu i prišelcu i sirote i vdove, po vsem zapovedem Tvoim, jaže zapovedal jesi mne: ne prestupich zapovedi Tvojeja i ne zabych,
14 i ne jadoch v bolezni mojej ot nich, ne prinesoch ot nich v nečistoje, niže dach ot nich umeršemu: poslušach glasa Gospoda Boga mojego, sotvorich, jakože zapovedal jesi mne:
15 prizri s nebese ot chrama svjatago Tvojego, i blagoslovi ljudi Tvoja Izrailja i zemlju, juže dal jesi im jakože kljalsja jesi otcem našym, dati nam zemlju kipjaščuju medom i mlekom.
16 V sej deň zapoveda tebe Gospoď Bog tvoj sotvoriti vsja opravdanija sija i sudby: i sochranite i sotvorite ja ot vsego serdca vašego i ot vseja duši vašeja.
17 Gospoda izbral jesi dnes byti tebe v Boga, i choditi vo vsech putech Jego i chraniti opravdanija i zapovedi i sudby Jego, i poslušati glasa Jego.
18 I Gospoď izbra vas dnes, da budete Jemu ljudi izbrannii, jakože reče tebe, chraniti vsja zapovedi Jego,
19 i byti tebe vyšše vsech jazyk, iže sotvori ťja imenita i chvalna i slavna, byti vam ljudem svjatym Gospodu Bogu vašemu, jakože glagola.

27

1 I zapoveda Moisej i starejšiny synov Izrailevych, glagolja: sochranite vsja zapovedi sija, jeliki az zapovedaju vam dnes.
2 I budet v oňže deň prejdete Iordan na zemlju, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe vo žrebij, i postaviši sebe kamenije veliko i obeliši ja melom,
3 i napišeši na kamenech tech vsja slovesa zakona sego, jegda prejdete Iordan, jegda vnidete v zemlju, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe, zemlju kipjaščuju medom i mlekom, jakože reče Gospoď Bog otec tvoich tebe.
4 I budet jegda prejdete Iordan, da postavite kamenije sije, jaže az povelevaju vam dnes, v gore Geval, i pobeliši ich melom:
5 i da soziždeši tamo oltar Gospodevi Bogu tvojemu, oltar ot kamenija: da ne vozložiši na nich železa:
6 kamenijem vsecelym da soziždeši oltar Gospodevi Bogu tvojemu i vozneseši na nem vsesožženija Gospodevi Bogu tvojemu,
7 i požreši žertvu spasenija: i jasi, i nasytišisja tamo, i vozveselišisja pred Gospodem Bogom tvoim,
8 i napišeši na kameniich sich ves zakon sej jave zelo.
9 I glagola Moisej i žercy leviti vsemu Izrailju, glagoljušče: molči i slyši, Izrailju, v deň sej stalsja jesi v ljudi Gospodevi Bogu tvojemu:
10 i da poslušaeši glasa Gospoda Boga tvojego, i da sotvoriši vsja zapovedi Jego i opravdanija Jego, jaže az zapovedaju tebe dnes.
11 I zapoveda Moisej ljudem v toj deň, glagolja:
12 sii da stanut blagoslovljati ljudi na gore Garizin, prešedše Iordan: Simeon, Levij, Iuda, Issachar, Iosif i Veniamin:
13 i sii da stanut na kljatvu na gore Geval: Ruvim, Gad i Asir, Zavulon, Dan i Neffalim.
14 I otveščavše rekut leviti vsemu Izrailju glasom velikim:
15 prokljat čelovek, iže sotvorit izvajanije i slijanije, merzosť Gospodevi, delo ruk chudožnika, i položit je v sokrovenii. I otveščavše vsi ljudije rekut: budi.
16 Prokljat bezčesťjaj otca svojego ili mater svoju. I rekut vsi ljudije: budi.
17 Prokljat prelagajaj predely bližňago svojego. I rekut vsi ljudije budi.
18 Prokljat prelščajaj slepago v puti. I rekut vsi ljudije: budi.
19 Prokljat, iže uklonit sud prišelcu i sirote i vdove. I rekut vsi ljudije: budi.
20 Prokljat ležaj s ženoju otca svojego, jako otkryl jesť pokrovenije otca svojego. I rekut vsi ljudije: budi.
21 Prokljat ležaj so vsjakim skotom. I rekut vsi ljudije: budi.
22 Prokljat ležaj s sestroju svojeju, dščeriju otca svojego ili dščeriju matere svojeja i rekut vsi ljudije: budi.
23 Prokljat ležaj s teščeju svojeju. I rekut vsi ljudije: budi. Prokljat ležaj s sestroju ženy svojeja. I rekut vsi ljudije: budi.
24 Prokljat bijaj bližňago s lestiju. I rekut vsi ljudije: budi.
25 Prokljat, iže vozmet dary poraziti dušu krove nepovinnyja. I rekut vsi ljudije: budi.
26 Prokljat vsjak čelovek, iže ne prebudet vo vsech slovesech zakona sego, ježe tvoriti ja. I rekut vsi ljudije: budi.

28

1 I budet jegda prejdete Iordan v zemlju, juže Gospoď Bog vaš daet vam, ašče sluchom poslušaete glasa Gospoda Boga vašego chraniti i tvoriti vsja zapovedi Jego, jaže az zapovedaju tebe dnes, i dast ťja Gospoď Bog tvoj vyšše vsech jazyk zemli:
2 i priidut na ťja vsja blagoslovenija sija i obrjaščete ťja. Ašče sluchom poslušaeši glasa Gospoda Boga tvojego,
3 blagosloven ty vo grade i blagosloven ty na sele,
4 blagoslovena isčadija čreva tvojego i plody zemli tvojeja, i stada volov tvoich i pastvy ovec tvoich,
5 blagosloveny žitnicy tvoi i ostancy tvoi,
6 blagosloven ty vnegda vchoditi tebe i blagosloven ty vnegda ischoditi tebe.
7 Da predast tebe Gospoď Bog vragi tvoja, soprotivjaščyjasja tebe, sokrušeny pred licem tvoim: putem jedinem izydut na ťja i sedmiju puťmi pobežat ot lica tvojego.
8 Da poslet Gospoď na ťja blagoslovenije v chraniliščach tvoich i na vsja, na ňaže vozložiši ruku tvoju na zemli, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe.
9 Da vozstavit ťja Gospoď Bog tvoj Sebe ljud svjat, jakože kljatsja otcem tvoim. Ašče poslušaeši glasa Gospoda Boga tvojego i choditi budeši v putech Jego,
10 i uzrjat ťja vsi jazycy zemnii jako ima Gospoda (Boga tvojego) prizvasja na ťja, i ubojatsja tebe,
11 i umnožit ťja Gospoď Bog tvoj vo blagaja vo isčadijech utroby tvojeja i vo isčadijech skotov tvoich, i v plodech zemli tvojeja, na zemli tvojej, juže kljatsja Gospoď otcem tvoim dati tebe.
12 Da otverzet tebe Gospoď sokrovišče Svoje blagoje, nebo, iže dati dožď zemli tvojej vo vrema svoje, da blagoslovit vsja dela ruk tvoich: i dasi vzaim jazykom mnogim, ty že ne odolžišisja: i obladaeši ty mnogimi jazyki, toboju že ne vozobladajut.
13 Da postavit ťja Gospoď Bog tvoj vo glavu, a ne v chvost: i budeši togda vyše, i ne budeši niže, ašče poslušaeši zapovedij Gospoda Boga tvojego, jelika az zapovedaju tebe dnes chraniti i tvoriti:
14 da ne prestupiši ot vsech sloves, jaže az zapovedaju tebe dnes, na desno niže na levo, choditi vsled bogov inych služiti im.
15 I budet ašče ne poslušaeši glasa Gospoda Boga tvojego chraniti i tvoriti vsja zapovedi Jego, jeliki az zapovedaju tebe dnes, i priidut na ťja vsja kljatvy sija i postignut ťja:
16 prokljat ty vo grade i prokljat ty na sele,
17 prokljaty žitnicy tvoi i ostanki tvoi,
18 prokljata isčadija utroby tvojeja i plody zemli tvojeja, stada volov tvoich i pastvy ovec tvoich,
19 prokljat ty vnegda vchoditi tebe i prokljat ty vnegda ischoditi tebe.
20 Da poslet tebe Gospoď skudosť i glad i istreblenije na vsja, na ňaže vozložiši ruku tvoju, jelika ašče sotvoriši, dondeže potrebit ťja i dondeže pogubit ťja vskore, zlych radi načinanij tvoich, zane ostavil jesi Ma.
21 Da prilepit Gospoď k tebe smerť, dondeže potrebit ťja ot zemli, v ňuže ty vchodiši tamo naslediti ju.
22 Da porazit ťja Gospoď neimenijem i ogneviceju, i stužeju i žženijem, i ubijstvom i vetrom tletvornym i bledostiju, i poženut ťja, dondeže pogubjat ťja.
23 I budet nebo nad glavoju tvojeju meďano i zemlja pod toboju železna.
24 Da dast Gospoď dožď zemli tvojej prach, i persť s nebese snidet na ťja, dondeže sokrušit ťja i dondeže pogubit ťja.
25 Da dast ťja Gospoď na izsečenije pred vragi tvoimi: putem jedinem izydeši k nim i sedmiju puti pobežiši ot lica ich, i budeši v razsejanije vo vsech carstvach zemnych,
26 i budut mertvecy vaši sneď pticam nebesnym i zverem zemnym, i ne budet otgoňajaj.
27 Da porazit ťja Gospoď vredom Jegipetskim v sedališčach i krastoju divijeju i sverbom, jako ne mošči tebe iscelitisja.
28 Porazit ťja Gospoď neistovstvom i slepotoju i izstuplenijem uma,
29 i budeši osjazajaj v poludni, jakože osjazaet slepyj vo tme, i ne ispravit putij tvoich: i budeši togda obidim i raschiščaem vo vsja dni, i ne budet pomogajaj tebe.
30 Ženu pojmeši, i in muž vozimejet ju: dom soziždeši, i ne poživeši v nem: vinograd nasadiši, i ne obereši jego:
31 telec tvoj zaklan pred toboju, i ne snesi ot nego: oslja tvoje oťjato ot tebe, i ne otdastsja tebe: ovcy tvoja otdany (budut) vragom tvoim, i ne budet tebe pomogajaj:
32 synove tvoi i dščeri tvoja otdany (budut) jazyku inomu, i oči tvoi uzrjat istaevajušče na sija, i ne vozmožet ruka tvoja:
33 plody zemli tvojeja i vsja trudy tvoja pojast jazyk, jegože ne vesi, i budeši obidim i sokrušaem vo vsja dni,
34 i budeši izumlen, videnij radi očes tvoich, jaže uzriši.
35 Da porazit ťja Gospoď vredom zlym na kolenach i na golenech, jako ne mošči iscelitisja tebe ot stop nog tvoich daže do vercha (glavy) tvojeja.
36 Da otvedet ťja Gospoď i kňazi tvoja, jaže postaviši sebe, v jazyk, jegože ne vesi ty i otcy tvoi, i poslužiši tamo bogom inym, drevu i kameniju,
37 i budeši tamo v gadanije i v pritču i povesť vo vsech jazycech, v ňaže vvedet ťja Gospoď (Bog) tamo.
38 Sema mnogo izneseši na pole, i malo vneseši, jako pojaďat ja pruzi:
39 vinograd nasadiši i vozdelaeši, i vina ne ispiješi, niže vozveselišisja ot nego, jako pojast ja červ:
40 masliny budut tebe vo vsech predelech tvoich, i jelejem ne pomažešisja, jako istečet maslina tvoja:
41 syny i dščeri rodiši, i ne budut tebe, otidut bo v plen:
42 vsja drevesnaja tvoja i vsja žita zemli tvojeja potrebit rža:
43 prišlec, iže jesť u tebe, vzydet nad ťja vyše vyše, ty že nizideši nizu nizu:
44 sej vzaim dast tebe, ty že jemu vzaim ne dasi: sej budet glava, ty že budeši chvost.
45 I priidut na ťja vsja kljatvy sija, i poženut ťja i postignut ťja, dondeže potrebjat ťja i dondeže pogubjat ťja: jako ne poslušal jesi glasa Gospoda Boga tvojego, ježe chraniti zapovedi Jego i opravdanija Jego, jelika zapoveda tebe.
46 I budut na tebe znamenija i čudesa, i v semeni tvojem do veka,
47 poneže ne poslužil jesi Gospodevi Bogu tvojemu s veselijem i blagim serdcem, množestva radi vsech (blagich),
48 i poslužiši vragom tvoim, jaže poslet Gospoď Bog tvoj na ťja s gladom i žaždeju, i nagotoju i oskudejenijem vsech: i vozložit jarem železen na vyju tvoju, dondeže sokrušit ťja.
49 I navedet Gospoď na ťja jazyk izdaleča ot kraja zemli aki ustremlenije orle, jazyk, jegože ne urazumeješi glagola,
50 jazyk bezstuden licem, iže ne udivitsja licu starču i juna ne pomilujet:
51 i pojast plody skotov tvoich i plody zemli tvojeja, jako ne ostavit tebe pšenicy, ni vina, ni jelea, stad volov tvoich i pastv ovec tvoich, dondeže pogubit ťja:
52 i sokrušit ťja vo vsech gradech tvoich, dondeže razorjatsja steny tvoja vysokija i krepkija, na nichže ty upovaeši, vo vsej zemli tvojej: i ozlobit ťja vo vsech gradech tvoich, jaže dade tebe Gospoď Bog tvoj.
53 I snesi čada utroby tvojeja, ploť synov i dščerej tvoich, ichže dade tebe Gospoď Bog tvoj, v tesnote tvojej i v skorbi tvojej, jejuže oskorbit ťja vrag tvoj.
54 Junyj v vas i mladyj zelo pozavidit okom svoim bratu svojemu i žene jaže na lone jego, i ostavšymsja čadom, jaže ašče ostanutsja jemu:
55 jako dati jedinomu ich ot plotej čad svoich, ichže jal jesi, poneže ničto ostasja jemu v tesnote i skorbi tvojej, jejuže oskorbjat ťja vrazi tvoi vo vsech gradech tvoich.
56 I junaja v vas (žena) i mlada zelo, jejaže ne obyče noga jeja choditi po zemli junosti radi i mladosti, pozavidit okom svoim mužu svojemu iže na lone jeja, i synu i dščeri svojej,
57 i blone svojej izšedšej iz čresl jeja, i čadu svojemu ježe ašče rodit: snest bo ja tajno, skudosti radi vsech v tesnote i skorbi svojej, jejuže oskorbit ťja vrag tvoj vo vsech gradech tvoich.
58 Ašče ne poslušaete tvoriti vsja slovesa zakona sego, napisannaja v knize sej, ježe bojatisja imene čudnago i čudnago sego, Gospoda Boga tvojego,
59 i udivit Gospoď jazvy tvoja i jazvy semene tvojego, jazvy velikija i divnyja, i bolezni zlyja i izvestnyja,
60 i obratit na ťja vsju bolezň Jegipetskuju zluju, jejaže ty bojalsja jesi ot lica ich, i prilepjatsja k tebe:
61 i vse razslablenije, i vsju jazvu nenapisannuju i vsju pisanuju v knize zakona sego navedet Gospoď na ťja, dondeže potrebit ťja:
62 i ostanetesja v čisle malem, vmesto togo jegda byste jako zvezdy nebesnyja množestvom, jako ne poslušaste glasa Gospoda Boga vašego.
63 I budet, jakože vozveselisja Gospoď o vas blagotvoriti vam i umnožiti vas, tako vozveselitsja Gospoď o vas potrebiti vas: i vozmetesja ot zemli, v ňuže vy vchodite tamo naslediti ju,
64 i razsejet ťja Gospoď Bog tvoj vo vsja jazyki, ot kraja zemli daže do kraja jeja, i poslužiši tamo bogom inym, drevu i kameniju, ichže ne znal jesi ty i otcy tvoi:
65 no i vo jazycech onech ne upokoit ťja, niže budet stojanija stope nogi tvojeja: i dast tebe Gospoď tamo serdce pečalnoje i oskudevajuščaja očesa i istajavajuščuju dušu:
66 i budet život tvoj visjašč pred očima tvoima, i uboišisja vo dni i v nošči, i ne budeši very jati žitiju tvojemu:
67 zautra rečeši: kako budet večer? I v večer rečeši: kako budet utro? Ot stracha serdca tvojego, imže uboišisja, i ot videnii očes tvoich, imiže uzriši:
68 i vozvratit ťja Gospoď Bog vo Jegipet v korablech, i na puti jegože rekoch, ne priložite ksemu videti jego: i prodani budete tamo vragom vašym v raby i v rabyni, i ne budet kupujuščago.

29

1 Sija slovesa zaveta, jaže zavešča Gospoď Moiseju ustaviti synom Izrailevym v zemli Moavli, krome zaveta, jegože zavešča im v Chorive.
2 I prizva Moisej vsja syny Izrailevy i reče k nim: vy videste vsja, jelika sotvori Gospoď v zemli Jegipetstej pred vami faraonu i vsem slugam jego i vsej zemli jego,
3 iskušenija velikaja, jaže videsta oči tvoi, znamenija i čudesa velikaja onaja, ruku krepkuju i myšcu vysokuju:
4 i ne dade Gospoď Bog vam serdca razumeti i očes videti i ušes slyšati, daže do dne sego:
5 i vodil vas četyredesjať let po pustyni: ne obetšaša rizy vašja, i sapozi vaši ne sotrošasja na nogach vašich:
6 chleba ne jadoste, vina i sikera ne piste, da poznaete, jako Sej Gospoď Bog vaš:
7 i priidoste do sego mesta: i izyde Sion car Jesevonskij i Og car Vasanskij vo sretenije nam na braň,
8 i porazichom ich na brani, i prijachom zemlju ich: i dach ju vo žrebij Ruvimu i Gadu i poluplemeni Manassiinu.
9 I sochranite tvoriti vsja slovesa zaveta sego tvoriti ja, da razumejete vsja, jelika sotvorite.
10 Vy staste vsi dnes pred Gospodem Bogom vašim, plemenonačalnicy vaši i starejšiny vaši, i sudii vaši i pismovvoditeli vaši, vsjak muž Izrailtesk,
11 i ženy vašja i čada vaša, prišlec iže posrede polka vašego, ot drevosečca vašego daže do vodonosca vašego,
12 ježe prejti v zavet Gospoda Boga vašego i v kljatvy Jego, jelika zaveščaet Gospoď Bog tvoj k tebe dnes:
13 da postavit ťja Sebe v ljudi, i Toj budet tebe Bog, jakože tebe reče i jakože kljatsja otcem tvoim, Avraamu i Isaaku i Iakovu.
14 I ne vam jedinem az zavet sej i kljatvu siju zaveščavaju,
15 no i zde suščym s vami dnes, pred Gospodem Bogom vašim, i ne suščym s vami zde dnes.
16 Jako vy veste, kako žichom v zemli Jegipetstej i kako proidochom posrede jazykov, ichže preidoste,
17 i videste merzosti ich i kumiry ich, drevo i kamenije, srebro i zlato, jaže suť u nich.
18 Jeda kto jesť v vas muž ili žena, ili otečestvo ili plema, jegože serdce uklonisja ot Gospoda Boga vašego, iti ježe služiti bogom jazykov onych? Jeda kij jesť v vas koreň gore prorastajušč v želči i goresti?
19 I budet ašče uslyšit slovesa kljatvy seja i pochvalitsja v serdcy svojem, glagolja: prepodobno mne da budet, jako v prelščenii serdca mojego pojdu, da ne pogubit grešnik bezgrešnago (s soboju):
20 ne voschoščet Bog milostiv byti jemu, no togda razgoritsja gnev Gospodeň i revnosť Jego na čeloveka togo: i prilepjatsja jemu vsja kljatvy zaveta sego, pisannyja v knize zakona sego: i potrebit Gospoď ima jego ot podnebesnyja,
21 i otlučit jego Gospoď na zlaja ot vsech synov Izrailevych, po vsem kljatvam zaveta napisannago v knize zakona sego.
22 I rečet rod in, synove vaši, iže vostanut po vas, i čuždyj iže priidet ot zemli dalekija, i uzrjat jazvy zemli onyja i nedugi jeja, jaže posla Gospoď na ňu,
23 župel i sol sožžennuju: vsja zemlja jeja ne nasejetsja, ni prozjabnet, niže vozniknet na nej vsjak zlak: jakože oproveržesja Sodom i Gomorr, Adama i Sevoim, jaže oproverže Gospoď v jarosti i gneve Svojem.
24 I rekut vsi jazycy: počto sotvori Gospoď sice zemli sej? Kaja jarosť gneva velikaja sija?
25 I rekut: jako ostaviša zavet Gospoda Boga otec svoich, jegože zavešča otcem ich, jegda izvede ich ot zemli Jegipetskija,
26 i šedše poslužiša bogom inym, i poklonišasja im, ichže ne veďachu, i ne dade im ničtože ni jedin:
27 i razgnevasja jarostiju Gospoď na zemlju tu, ježe navesti na ňu po vsem kljatvam zaveta, pisannym v knigach zakona sego:
28 i izjat ich Gospoď ot zemli ich jarostiju i gnevom, i prognevanijem velikim zelo, i izverže ich v zemlju inu jakože nyne.
29 Tajnaja Gospodevi Bogu našemu, nam že javlennaja i čadom našym vo veki, tvoriti vsja slovesa zakona sego.

30

1 I budet jegda priidut na ťja vsja slovesa sija, blagoslovenije i kljatva, juže dach pred licem tvoim, i priimeši v serdce tvoje vo vsech jazycech, v ňaže rastočit ťja Gospoď Bog tvoj tamo,
2 i obratišisja ko Gospodu Bogu tvojemu, i poslušaeši glasa Jego po vsem, jelika az zapovedaju tebe dnes, ty i syn tvoj, ot vsego serdca tvojego i ot vseja duši tvojeja,
3 i iscelit Gospoď grechi tvoja i pomilujet ťja, i paki soberet ťja ot vsech jazykov, v ňaže razsypa ťja Gospoď Bog tamo.
4 Ašče budet razsejanije tvoje ot kraja nebese daže do kraja nebese, ottudu soberet ťja Gospoď Bog tvoj i ottudu vozmet ťja,
5 i vvedet ťja Gospoď Bog tvoj ottudu v zemlju, juže naslediša otcy tvoi, i naslediši ju: i blago tebe sotvorit, i umnožit ťja pače otec tvoich
6 i očistit Gospoď serdce tvoje i serdce semene tvojego, ljubiti Gospoda Boga tvojego ot vsego serdca tvojego i ot vseja duši tvojeja, da živeši ty:
7 i dast Gospoď Bog tvoj kljatvy sija na vragi tvoja i na nenaviďaščyja ťja, iže izgnaša ťja:
8 i ty obratišisja i poslušaeši glasa Gospoda Boga tvojego i sotvoriši zapovedi Jego, jeliki az zapovedaju tebe dnes.
9 I blagoslovit ťja Gospoď Bog tvoj vo vsjakom dele ruku tvojeju, v plodech utroby tvojeja i v plodech skotov tvoich i v žitech zemli tvojeja, jako obratitsja Gospoď Bog tvoj vozveselitisja o tebe vo blagich, jakože vozveselisja ot otcech tvoich:
10 ašče poslušaeši glasa Gospoda Boga tvojego chraniti i tvoriti vsja zapovedi Jego i opravdanija Jego i sudy Jego, napisannyja v knize zakona sego: ašče obratišisja ko Gospodu Bogu tvojemu ot vsego serdca tvojego i ot vseja duši tvojeja.
11 Jako zapoveď sija, juže az zapovedaju tebe dnes, ne ťjažka jesť, niže daleče jesť ot tebe:
12 ne na nebesi jesť, glagolja: kto vzydet ot nas na nebo i vozmet ju nam, i uslyšavše ju sotvorim?
13 Niže ob onu stranu morja jesť, glagoljaj: kto prejdet nam na junu stranu morja i vozmet ju nam, i uslyšavše ju sotvorim?
14 Bliz tebe jesť glagol zelo, vo ustech tvoich i v serdcy tvojem i v ruku tvojeju, tvoriti jego.
15 Se, dach pred licem tvoim dnes žizň i smerť, blago i zlo.
16 Ašče poslušaeši zapovedij Gospoda Boga tvojego, jaže az zapovedaju tebe dnes, ljubiti Gospoda Boga tvojego, choditi vo vsech putech Jego i chraniti opravdanija Jego i zapovedi Jego i sudy Jego, i poživeši, i umnožišisja, i blagoslovit ťja Gospoď Bog tvoj na vsej zemli, v ňuže vchodiši naslediti ju tamo.
17 I ašče prevratitsja serdce tvoje, i ne poslušaeši, i zabludiv poklonišisja bogom inym i poslužiši im,
18 vozveščaju vam dnes, jako pogibeliju pogibnete, i ne mnogodnevni budete na zemli, juže Gospoď Bog daet tebe, v ňuže vy prechodite Iordan tamo naslediti ju.
19 Zasvidetelstvuju vam dnes nebom i zemleju: život i smerť dach pred licem vašim, blagoslovenije i kljatvu: i izberi život, da živeši ty i sema tvoje,
20 ljubiti Gospoda Boga tvojego, poslušati glasa Jego i prilepitisja k Nemu: jako sije život tvoj, i dolgota dnij tvoich, žiti na zemli, jejuže kljatsja Gospoď Bog otcem tvoim, Avraamu i Isaaku i Iakovu, dati im.

31

1 I skonča Moisej glagolja vsja slovesa sija ko vsem synom Izrailevym
2 i reče k nim: sta i dvadesjati let az jesm dnes: ne vozmogu ksemu vchoditi i ischoditi: Gospoď že reče ko mne: ne prejdeši Iordana sego:
3 Gospoď Bog tvoj predidyj pred licem tvoim, Toj potrebit jazyki sija ot lica tvojego, i naslediši ich: i Iisus predidyj pred licem tvoim, jakože glagola Gospoď:
4 i sotvorit im Gospoď, jakože sotvori Sionu i Ogu, dvum carem Amorrejskim, iže byša ob on pol Iordana, i zemli ich, jakože potrebi ich
5 i predade ich Gospoď v ruce vaši: i sotvorite im, jakože zapovedach vam:
6 mužajsja i krepisja, ne bojsja, ni užasajsja, ni ustrašajsja ot lica ich: jako Gospoď Bog tvoj, Sej predidyj s vami, i ne otstupit ot tebe, niže ostavit ťja.
7 I prizva Moisej Iisusa i reče jemu pred vsem Izrailem: mužajsja i krepisja: ty bo vnideši pred licem ljudij sich v zemlju, juže kljatsja Gospoď otcem vašym dati im, i ty v nasledije razdeliši ju im:
8 i Gospoď, idyj s toboju, ne otstupit ot tebe, niže ostavit ťja: ne bojsja, ni užasajsja.
9 I vpisa Moisej vsja slovesa zakona sego v knigu i dade žercem synom Leviinym, vozdvižuščym kovčeg zaveta Gospodňa, i starcem synov Izrailevych.
10 I zapoveda im Moisej v toj deň, glagolja: po sedmi letech vo vrema leta ostavlenija, v prazdnik kuščej?
11 Jegda schoditsja ves Izrail javitisja pred Gospodem Bogom tvoim na meste, ježe izberet Gospoď, čitajte zakon sej pred vsem Izrailem vo ušy ich:
12 soberite ljudi, mužy i ženy i deti, i prišelca, iže vo gradech vašich, da uslyšat i naučatsja bojatisja Gospoda Boga vašego, i poslušajut tvoriti vsja slovesa zakona sego:
13 i synove ich, iže ne veďat, uslyšat i naučatsja bojatisja Gospoda Boga vašego vo vsja dni, jeliki poživut na zemli, na ňuže vy prechodite Iordan tamo naslediti ju.
14 I reče Gospoď k Moiseju: se, približišasja dnije smerti tvojeja: prizovi Iisusa, i stanite pred dvermi skinii svidenija, i zapovem jemu i ide Moisej i Iisus ko skinii svidenija, i sčasta pred dvermi skinii svidenija.
15 I snide Gospoď v stolpe oblačne, i sta u dverij skinii svidenija: i sta stolp oblačnyj u dverij skinii svidenija.
16 I reče Gospoď k Moiseju: se, ty počiješi so otcy tvoimi, i vostavše ljudije sii sobluďat vsled bogov čuždich zemli, v ňuže vchoďat sii tamo, i ostavjat Ma, i razorjat zavet Moj, jegože zaveščach im:
17 i razgnevajusja jarostiju na ňa v toj deň, i ostavlju ja, i otvrašču lice Moje ot nich, i budut v sneď: i obrjaščut ja zla mnoga i skorbi, i rekut v deň toj: poneže nesť Gospoda Boga v nas, postignuša ny zlaja sija:
18 Az že otvraščenijem otvrašču lice Moje ot nich v toj deň, zlob radi vsech jaže sotvoriša, jako obratišasja k bogom čuždim:
19 i nyne napišite slovesa pesni seja, i naučite jej syny Izrailevy, i vložite ju vo usta ich, da budet Mne pesň sija vo svidetelstvo v synech Izrailevych:
20 vvedu bo ich v zemlju blaguju, jejuže kljachsja otcem ich, dati im zemlju kipjaščuju medom i mlekom, i jaďat, i nasytivšesja utolstejut, i obraťjatsja k bogom čuždim, i poslužat im, i razgnevajut Ma, i razorjat zavet Moj, jegože zaveščach im:
21 i budet jegda postignut ich mnoga zla i skorbi, i protivostanet pesň sija pred lice ich svidetelstvujušči, jako ne zabvena budet ot jast ich i ot ust semene ich: Az bo vem zlobu ich, jelika tvorjat dnes zde, prežde vvedenija ich v zemlju blaguju, jejuže kljachsja otcem ich.
22 I napisa Moisej pesň siju v toj deň i nauči jej syny Izrailevy i zapoveda Moisej Iisusu synu Navinu i reče jemu:
23 mužajsja i krepisja: ty bo vvedeši syny Izrailevy v zemlju, jejuže kljatsja im Gospoď, i Toj budet s toboju.
24 Jegda že skonča Moisej piša vsja slovesa zakona sego v knigu daže do konca,
25 i zapoveda levitom vozdvižuščym kovčeg zaveta Gospodňa, glagolja:
26 vzemše knigu zakona sego, položite ju ot strany kovčega zaveta Gospoda Boga vašego, i budet tamo vam vo svidetelstvo:
27 jako az vem rvenije tvoje i vyju tvoju žestokuju: ješče bo mne živu sušču s vami dnes, preogorčajušče byste Gospoda, kolmi pače po smerti mojej?
28 Soberite ko mne plemenonačalniki vašja i starcy vašja, i sudii vašja i knigovvoditeli vašja, da vozglagolju vo ušy ich vsja slovesa sija i zasvidetelstvuju im nebom i zemleju:
29 vem bo, jako po skončanii mojem bezzakonijem sobezzakonnujete i uklonitesja ot puti, jegože (az) zapovedach vam, i srjaščut vas zlaja v poslednija dni, jako sotvorite zloje pred Gospodem Bogom, prognevati Jego v delech ruk vašich.
30 I glagola Moisej vo ušesa vsego sonma Izraileva slovesa pesni seja daže do konca:

32

1 Vonmi, nebo, i vozglagolju, i da slyšit zemlja glagoly ust moich,
2 da čaetsja jako dožď veščanije moje, i da snidut jako rosa glagoli moi, jako tuča na troskot i jako inej na seno:
3 jako ima Gospodne prizvach, dadite veličije Bogu našemu.
4 Bog, istinna dela Jego, i vsi putije Jego sud: Bog veren, i nesť nepravdy v Nem: praveden i prepodoben Gospoď.
5 Sogrešiša, ne Togo čada poročnaja: rode stroptivyj i razvraščennyj,
6 sija li Gospodevi vozdaete, sii ljudije buii i ne mudri? Ne Sam li sej Otec tvoj sťjaža ťja, i sotvori ťja, i sozda ťja?
7 Pomanite dni večnyja, razumejte leta roda rodov: voprosi otca tvojego, i vozvestit tebe, starcy tvoja, i rekut tebe.
8 Jegda razdeljajušče Vyšnij jazyki, jako razseja syny Adamovy, postavi predely jazykov po čislu angel Božiich,
9 i bysť časť Gospodňa, ljudije Jego Iakov, uže nasledija Jego Izrail:
10 udovli jego v pustyni, v žaždi znoja v bezvodne: obyde jego i nakaza jego, i sochrani jego jako zenicu oka:
11 jako orel pokry gnezdo svoje, i na ptency svoja vozžele: proster krile svoi i prijat ich, i poďat ich na ramu svojeju.
12 Gospoď jedin voždaše ich, i ne be s nimi bog čužď:
13 vozvede ja na silu zemli, nasyti ich žit selnych: ssaša med iz kamene i jelej ot tverda kamene,
14 maslo kravije i mleko ovčeje s tukom agnčim i ovnim synov junčich i kozlich, s tukom pšeničnym, i krov grozdovu pijachu vino.
15 I jade Iakov i nasytisja, i otveržesja vozljublennyj: uty, utolste, razšire: i ostavi Boga sotvoršago jego, i otstupi ot Boga spasa svojego.
16 Prognevaša Ma o čuždich, i v merzostech svoich preogorčiša Ma.
17 Požroša besovom, a ne Bogu, bogom, ichže ne vedeša: novi i sekrati priidoša, ichže ne vedeša otcy ich.
18 Boga roždšago ťja ostavil jesi i zabyl jesi Boga pitajuščago ťja.
19 I vide Gospoď, i vozrevnova, i razdražisja za gnev synov ich i dščerej,
20 i reče: otvrašču lice Moje ot nich i pokažu, čto budet im naposledok, jako rod razvraščen jesť, synove, imže nesť very v nich:
21 tii razdražiša Ma ne ot boze, prognevaša Ma vo idolech svoich: i Az razdražu ich ne o jazyce, ot jazyce že nerazumlive prognevaju ich:
22 jako ogň vozgoritsja ot jarosti Mojeja, razžžetsja do ada preispodňago, snest zemlju i žita jeja, popalit osnovanija gor:
23 soberu na nich zlaja, i strely Moja skončaju v nich:
24 tajušče gladom i snediju ptic, i gorb neiscelen: zuby zverij poslju v na, s jarostiju presmykajuščichsja po zemli:
25 otvne obezčadit ich meč, i ot chramov ich strach: junoša s devoju, ssuščeje s soveršennym starcem.
26 Rech: razseju ich, ustavlju že ot čelovek pamať ich:
27 tokmo za gnev vragov, da ne dolgoletstvujut, i da ne naljagut supostati, da ne rekut: ruka naša vysoka, i ne Gospoď sotvori sija vsja:
28 jako jazyk pogubivyj sovet jesť, i nesť v nich chudožestva, ne smysliša razumeti:
29 sija vsja da priimut vo grjaduščeje leto.
30 Kako poženet jedin tysjaščy, i dva dvigneta tmy, ašče ne Bog otdade ich, i Gospoď predade ich?
31 Ne suť bo bozi ich, jako Bog naš: vrazi že naši nerazumlivi.
32 Ot vinogradov bo Sodomskich vinograd ich, i rozga ich ot Gomorry: grozd ich grozd želči, grozd goresti ich:
33 jarosť zmijev vino ich, i jarosť aspidov neiscelna.
34 Ne sija li vsja sobrašasja u Mene i zapečatlešasja v sokroviščach Moich?
35 V deň otmščenija vozdam, vo vrema jegda soblaznitsja noga ich: jako bliz deň pogibeli ich, i predstojat gotovaja vam:
36 jako suditi imať Gospoď ljudem Svoim, i o rabech Svoich umolen budet: vide bo ich razslablenny i istajavšja vo vrema i iznemogšja.
37 I reče Gospoď: gde suť bozi ich, na nichže upovaša,
38 ichže tuk žertv ich jaďaste, i pijaste vino treb ich? Da voskresnut i pomogut vam, i budut vam pokroviteli.
39 Vidite, vidite, jako Az jesm, i nesť Bog razve Mene: Az ubiju i žiti sotvorju: poražu i Az iscelju, i nesť iže izmet ot ruku Mojeju:
40 jako vozdvignu na nebo ruku Moju, i klenusja desniceju Mojeju, i reku: živu Az vo veki:
41 jako poostrju jakože molniju meč Moj, i priimet sud ruka Moja, i vozdam mesť vragom i nenaviďaščym Ma vozdam:
42 upoju strely Moja ot krove, i meč Moj snest masa ot krove jazvenych i plenenija, ot glav kňazej jazyčeskich.
43 Vozveselitesja, nebesa, kupno s Nim, i da pokloňatsja Jemu vsi Angeli Božii: vozveselitesja, jazycy, s ljuďmi Jego, i da ukrepjatsja jemu vsi synove Božii: jako krov synov Svoich otmščaet i otmstit, i vozdast mesť vragom i nenaviďaščym Jego vozdast: i očestit Gospoď zemlju ljudij Svoich.
44 I napisa Moisej pesň siju v toj deň, i nauči jej syny Izrailevy: i vnide Moisej k ljudem i glagola vsja slovesa zakona sego vo ušy ljudem, sam i Iisus Navin.
45 I skonča Moisej glagolja slovesa sija vsja vsemu Izrailju,
46 i reče k nim: vnemlite serdcem vašim vsja slovesa sija, jaže az zasvidetelstvuju vam dnes, jaže da zapoveste synom vašym, chraniti i tvoriti vsja slovesa zakona sego,
47 jako ne tščetno slovo sije vam, zane sija žizň vaša, i radi slova sego dolgi dni budete na zemli, na ňuže vy prechodite Iordan tamo naslediti ju.
48 I reče Gospoď k Moiseju v deň sej, glagolja:
49 vzydi na goru Avarim, sija gora Navav, jaže jesť v zemli Moavli prjamo Ijerichonu, i vižď zemlju Chanaaňu, juže az daju synom Izrailevym vo obderžanije:
50 i skončajsja tamo na gore, na ňuže voschodiši, i priložisja k ljudem tvoim, jakože umre Aaron brat tvoj na gore Or i priložisja k ljudem svoim:
51 poneže ne pokoristesja slovesi Mojemu v synech Izrailevych u vody Prerekanija Kadis v pustyni Sin, poneže ne osvjatiste Mene v synech Izrailevych:
52 jako prjamo uzriši zemlju, i tamo ne vnideši, juže daju synom Izrailevym.

33

1 I sije blagoslovenije, imže blagoslovi Moisej čelovek Božij syny Izrailevy prežde skončanija svojego,
2 i reče: Gospoď ot Sinai priide, i javisja ot Siira nam, i prispe ot gory Farani, i priide so tmami svjatych, odesnuju Jego angeli s nim,
3 i poščade ljudi Svoja: i vsi osvjaščennii pod rukami Tvoimi, i sii pod Toboju suť.
4 I prija ot sloves Jego zakon, jegože zapoveda nam Moisej, nasledije sonmu Iakovlju:
5 i budet v Vozljublennem kňaz, sobravšymsja kňazem ljudskim kupno s plemeny Izrailevymi.
6 Da živet Ruvim, i da ne umret, i Simeon da budet mnog čislom.
7 I sije Iude: uslyši, Gospodi, glas Iudin i v ljudi jego vnidi: ruce jego poborjut po nem, i pomoščnik na vragi jego da budeši.
8 I Leviju reče: dadite Leviju javlennaja Jego, i istinu Jego mužu prepodobnu, jegože iskusiša Iskušenijem, ukoriša jego u vody Prerekanija:
9 glagoljaj otcu svojemu i materi svojej: ne videch tebe: i bratii svojeja ne pozna, i synov svoich ne uvede: sochrani slovesa Tvoja i zavet Tvoj sobljude:
10 javjat opravdanija Tvoja Iakovu i zakon Tvoj Izrailju: vozložat fimiam vo gneve Tvojem vsegda na oltar Tvoj:
11 blagoslovi, Gospodi, kreposť jego i dela ruku jego priimi: porazi čresla vostavšich na nego vragov jego, i nenaviďaščii jego da ne vostanut.
12 I Veniaminu reče: vozljublennyj Gospodem upovajaj vselitsja (v Nem), i Bog oseňaet jego vo vsja dni, i posrede ramen Jego poči.
13 I Iosifovi reče: ot blagoslovenija Gospodňa zemlja jego, ot krasot nebesnych i rosy, i ot bezdn istočnikov nizu,
14 i vo vrema plodov solnečnych obraščenij, i ot schoždenij mesjačnych,
15 i ot vercha gor načala, i ot vercha cholmov večnych,
16 i po vremeni zemli ispolnenija: i prijatnaja Javivšemusja v kupine, da priidut na glavu Iosifu, i na verse proslavivyjsja v bratii.
17 Pervorodnyj junca dobrota jego, rozi jedinoroga rozi jego: imi jazyki izbodet vkupe daže do kraja zemli: sija tmy Jefremovy, i sija tysjašči Manassiiny.
18 I Zavulonu reče: vozveselisja, Zavulone, vo ischode tvojem, i Issachare v seleniich tvoich:
19 jazyki potrebjat: i prizovete tamo, i požrete tamo žertvu pravdy: jako bogatstvo morskoje vozdoit ťja, i kupli ot jazyk pri mori živuščich.
20 I Gadu reče: blagosloven razširjajaj Gada: jako lev poči, sokrušivyj myšcu i kňazja:
21 i vide načatki svoja, jako tamo razdelisja zemlja, kňazej sobrannych vkupe s načalniki ljudskimi: pravdu Gospoď sotvori i sud Svoj so Izrailem.
22 I Danu reče: Dan, skimen lvov, i izskočit ot Vasana.
23 I Neffalimu reče: Neffalimu nasyščenije prijatnych, i da nasytitsja blagoslovenijem ot Gospoda: more i jug nasledit.
24 I Asiru reče: blagosloven ot čad Asir, i budet prijaten bratii svojej: omočit v jelej nogu svoju:
25 železo i meď sapog jego budet, i aki dni tvoja kreposť tvoja.
26 Nesť jakože Bog Vozljublennago: voschoďaj na nebo pomoščnik tvoj, i velikolepyj v tverdi:
27 i pokryet ťja Božije načalo, i pod krepostiju myšcej večnych: i otženet ot lica tvojego vraga, glagolja: da pogibneši:
28 i vselitsja Izrail upovaja jedin na zemli Iakovli v vine i pšenice: i nebo jemu oblačno rosoju.
29 Blažen jesi, Izrailju: kto podoben tebe, ljudije spasaemii ot Gospoda? Zaščitit pomoščnik tvoj, i meč chvala tvoja: i solžut tebe vrazi tvoi, i ty na vyju ich nastupiši.

34

1 I vzyde Moisej ot aravofa Moavlja na goru Navav, na verch Fazga, jaže jesť prjamo Ijerichonu: i pokaza jemu Gospoď vsju zemlju Galaadsku daže do Dana,
2 i vsju zemlju Neffalimlju, i vsju zemlju Jefremovu i Manassiinu, i vsju zemlju Iudinu daže do morja posledňago,
3 i pustyňu i okrestnaja (sela) Ijerichona, grad Finikov daže do Sigora,
4 i reče Gospoď k Moiseju: sija zemlja, jejuže kljachsja Avraamu i Isaaku i Iakovu, glagolja: semeni vašemu dam ju: i pokazach ju očesem tvoim, i tamo ne vnideši.
5 I skončasja tamo Moisej rab Gospodeň v zemli Moavli slovom Gospodnim.
6 I pogreboša jego v zemli Moavli bliz domu Fogorova. I ne uveda niktože pogrebenija jego daže do dne sego.
7 Moiseju že be sto i dvadesjať let, jegda skončasja: ne otemneste oči jego, ni istlesta ustne jego.
8 I plakašasja synove Izrailevy Moisea vo Aravofe Moavli u Iordana bliz Ijerichona tridesjať dnij. I skončašasja dnije plača setovanija o Moisej.
9 I Iisus syn Navin napolnisja ducha razuma: vozloži bo Moisej ruce svoi na nego. I poslušaša jego synove Izrailevy, i sotvoriša jakože zapoveda Gospoď Moiseju.
10 I ne vosta ktomu prorok vo Izraili jakože Moisej, jegože pozna Gospoď licem k licu,
11 vo vsech znameniich i čudesech, jegože posla Gospoď sotvoriti ja v zemli Jegipetstej faraonu i rabom jego i vsej zemli jego,
12 divnaja velikaja, i ruku krepkuju (i myšcu vysokuju), jaže sotvori Moisej pred vsem Izrailem.

{pokazať odnu glavu na stranice}