Ischod

Slavjanskij tekst

1

1 Sija imena synov Izrailevych, vchoďaščich vo Jegipet vkupe so Iakovom otcem ich, kijždo so vsem domom svoim vnidoša:
2 Ruvim, Simeon, Levij, Iuda,
3 Issachar, Zavulon i Veniamin,
4 Dan i Neffalim, Gad i Asir: Iosif že bjaše vo Jegipte.
5 Bjaše že vsech duš izšedšich iz Iakova sedmdesjat pjať.
6 Umre že Iosif, i vsja bratija jego, i ves rod onyj:
7 synove že Izrailevy vozrastoša i umnožišasja, i mnozi byša i ukrepišasja zelo zelo: umnoži že ich zemlja.
8 Vosta že car in vo Jegipte, iže ne znaše Iosifa,
9 reče že jazyku svojemu: se, rod synov Izrailevych velikoje množestvo i ukrepljaetsja pače nas:
10 priidite ubo, prechitrim ich, da ne kogda umnožatsja: i jegda ašče priključitsja nam braň, priložatsja i sii k supostatom, i odolevše nam izydut iz zemli (našeja).
11 I pristavi nad nimi pristavniki del, da ozlobjat ich v delech. I sozdaša grady tverdy faraonu: Pifo, i Ramessi, i on, iže jesť Iliopol.
12 Po jeliku že ich smirjachu, toliko množajšii byvachu i ukrepljachusja zelo zelo. I gnušachusja Jegipťjane synmi Izrailevymi,
13 i nasilije tvorjachu Jegipťjane synom Izrailevym nuždeju,
14 i boleznennu tem žizň tvorjachu v delech žestokich brenijem i plinfodelanijem, i vsemi dely, jaže v poljach, vo vsech delech, imiže poraboščachu ich s nuždeju.
15 I reče car Jegipetskij babam Jevrejskim: jedinej ich ima Sepfora i ima vtorej Fua,
16 i reče (im): jegda babite Jevreanyňam, i suť k roždeniju, ašče ubo mužeskij pol budet, ubivajte jego: ašče že ženskij, snabdevajte jego.
17 Ubojašasja že baby Boga, i ne sotvoriša, jakože povele im car Jegipetskij, i življachu mužeskij pol.
18 Prizva že car Jegipetskij baby i reče im: čto jako sotvoriste vešč siju, i oživljaete mužeskij pol?
19 Rekoša že baby faraonu: ne jako ženy Jegipťjanyni, tako i ženy Jevreanyni: raždajut bo prežde neže vniti k nim babam, i raždachu.
20 Blago že tvorjaše Bog babam, i množachusja ljudije i ukrepljachusja zelo.
21 I poneže bojachusja baby Boga, sotvoriša sebe žilišča.
22 Zapoveda že faraon vsem ljudem svoim, glagolja: vsjak mužeskij pol, iže roditsja Jevreom, v reku vvergajte, i vsjak ženskij pol snabdevajte i živ.

2

1 Bjaše že nekto ot plemene Leviina, iže poja ot dščerej Leviinych, i imaše ju:
2 i zača vo čreve i rodi mužeskij pol. Videvše že jego lepa, kryša jego tri mesjacy:
3 i poneže ne možachu jego ktomu kryti, vzja jemu mati jego kovčežec sitovyj i pomaza i klejem i smoloju, i vloži otroča v nego, i položi jego v lučice pri rece:
4 i nabljudaše sestra jego izdaleča, da uvedaet, čto budet jemu.
5 Snide že dščer faraonova izmytisja na reku, i rabyni jeja prochoždachu pri rece. I videvši kovčežec v lučice, poslavši rabyňu, vzja i.
6 Otverzši že, vidit otroča plačuščejesja v kovčežce, i poščade je dščer faraoňa, i reče: ot detej Jevrejskich sije.
7 I reče sestra jego dščeri faraonove: choščeši li, prizovu ti ženu kormilicu ot Jevrej, i vozdoit ti otroča?
8 I reče jej dščer faraonova: idi. Šedši že otrokovica, prizva mater otročate.
9 Reče že k nej dščer faraonova: sobljudi mi otroča sije i vozdoj mi je: az že dam ti mzdu. Vzja že otroča žena i dojaše je.
10 Vozmužavšu že otročati, vvede je ko dščeri faraonove, i bysť jej v syna, i nareče ima jemu Moisej, glagoljušči: ot vody vzjach jego.
11 Bysť že vo dni mnogija ony, velik byv Moisej, izyde k bratijam svoim, synom Izrailevym. Razumev že bolezň ich, vide čeloveka Jegipťjanina bijušča nekojego Jevreanina ot bratii jego synov Izrailevych.
12 Obozrevsja že semo i ovamo, ni kogože vide: i poraziv Jegipťjanina, skry jego v pesce.
13 Izšed že vo vtoryj deň, vide dva muža Jevreanina bijuščasja i glagola obiďaščemu: česo radi ty biješi iskrenňago?
14 On že reče: kto ťja postavi kňazja i sudiju nad nami? Jeda ubiti ma ty choščeši, imže obrazom ubil jesi včera Jegipťjanina? Ubojasja že Moisej i reče: ašče sice javlen bysť glagol sej?
15 Uslyša že faraon glagol sej i iskaše ubiti Moisea. Otide že Moisej ot lica faraonova i vselisja v zemli Madiamstej: prišed že v zemlju Madiamskuju sede pri klaďaze.
16 Svjaščenniku že Madiamskomu beša sedm dščerej, pasuščich ovcy otca svojego Iofora: prišedšja že čerpachu, dondeže napolniša koryta, napoiti ovcy otca svojego Iofora.
17 Prišedše že pastyrije izgnaša ja. Vostav že Moisej izbavi ich, i nalija im i napoi ovcy ich.
18 Priidoša že k Raguilu otcu svojemu. On že reče im: čto jako uskoriste priiti dnes?
19 Onyja že rekoša: čelovek Jegipťjanin izbavi nas ot pastyrej, i načerpa nam i napoi ovcy našja.
20 On že reče dščerem svoim: i gde jesť? I vskuju sice ostaviste čeloveka? Prizovite ubo jego, da jast chleb.
21 Vselisja že Moisej u čeloveka: i dade Sepforu dščer svoju Moiseju v ženu.
22 Vo čreve že začenši žena rodi syna, i nareče Moisej ima jemu Girsam, glagolja: jako prišlec jesm v zemli čuždej. Ješče že začenši rodi syna vtorago, i nareče ima jemu Jelijezer, glagolja: Bog bo otca mojego pomoščnik moj i izbavi ma iz ruki faraonovy.
23 Po dnech že mnogich tech, umre car Jegipetskij, i vozstenaša synove Izrailevy ot del i vozopiša, i vzyde vopl ich k Bogu ot del.
24 I uslyša Bog stenanije ich: i pomanu Bog zavet Svoj iže ko Avraamu i Isaaku i Iakovu,
25 i prizre Bog na syny Izrailevy, i poznan bysť imi.

3

1 Moisej že bjaše pasyj ovcy Iofora tesťja svojego, svjaščennika Madiamska: i gnaše ovcy v pustyňu, i priide v goru Božiju Choriv.
2 Javisja že jemu Angel Gospodň v plameni ognenne iz kupiny: i vidit, jako kupina gorit ognem, kupina že ne sgaraše.
3 Reče že Moisej: mimošed uviždu videnije velikoje sije, jako ne sgaraet kupina.
4 Jegda že vide Gospoď, jako pristupaet videti, vozzva jego Gospoď iz kupiny, glagolja: Moiseje, Moiseje. On že reče: čto jesť, Gospodi?
5 On že reče: ne približajsja semo: izuj sapogi ot nog tvoich: mesto bo, na nemže ty stoiši, zemlja svjata jesť.
6 I reče jemu: Az jesm Bog otca tvojego, Bog Avraamov i Bog Isaakov i Bog Iakovl. Otvrati že Moisej lice svoje: blagogovejaše bo vozzreti pred Boga.
7 Reče že Gospoď k Moiseju: viďa videch ozloblenije ljudij Moich, iže vo Jegipte, i vopl ich uslyšach ot del pristavnikov: uvedech bolezň ich,
8 i snidoch izjati ich ot ruku Jegipetsku, i izvesti ja iz zemli toja, i vvesti ich v zemlju blagu i mnogu, v zemlju kipjaščuju mlekom i medom, v mesto Chananejsko i Chettejsko, i Amorrejsko i Ferezejsko, i Gergesejsko i Jevejsko i Ijevusejsko:
9 i se, nyne vopl synov Izrailevych priide ko Mne, i Az videch tugu, jejuže Jegipťjane stužajut im:
10 i nyne grjadi, da poslju ťja k faraonu carju Jegipetskomu, i izvedeši ljudi Moja, syny Izrailevy iz zemli Jegipetskija.
11 I reče Moisej k Bogu: kto jesm az, jako da pojdu k faraonu carju Jegipetskomu, i jako da izvedu syny Izrailevy ot zemli Jegipetskija?
12 Reče že Bog k Moiseju, glagolja: jako budu s toboju: i sije tebe znamenije, jako Az ťja posylaju: vnegda izvesti tebe ljudi Moja iz Jegipta, i pomolitesja Bogu v gore sej.
13 I reče Moisej k Bogu: se, az pojdu k synom Izrailevym i reku k nim: Bog otec našich posla ma k vam: i ašče voprosjat ma, čto ima Jemu, čto reku k nim?
14 I reče Bog k Moiseju, glagolja: Az jesm Syj. I reče: tako rečeši synom Izrailevym: Syj posla ma k vam.
15 I reče Bog paki k Moiseju: tako rečeši synom Izrailevym: Gospoď Bog otec našich, Bog Avraamov i Bog Isaakov i Bog Iakovl, posla ma k vam: sije Moje jesť ima večnoje i pamať rodov rodom:
16 prišed ubo soberi starcy synov Izrailevych i rcy k nim: Gospoď Bog otec našich javisja mne, Bog Avraamov i Bog Isaakov i Bog Iakovl, glagolja: priseščenijem prisetich vas, i jelika slučišasja vam vo Jegipte:
17 i reče: izvedu vas ot ozloblenija Jegipetskago v zemlju Chananejsku i Chettejsku, i Amorrejsku i Ferezejsku, i Gergesejsku i Jevejsku i Ijevusejsku, v zemlju kipjaščuju mlekom i medom:
18 i poslušajut glasa tvojego, i vnideši ty i starejšiny Izrailevy k faraonu carju Jegipetskomu, i rečeši k nemu: Gospoď Bog Jevrejskij vozzva nas: da pojdem ubo putem trech dnij v pustyňu, da požrem Gospodu Bogu našemu:
19 Az že vem, jako ne otpustit vas faraon car Jegipetskij pojti, ašče ne rukoju krepkoju:
20 i proster ruku Moju, poražu Jegipťjany vsemi čudesy Moimi, jaže sotvorju v nich: i po sich otpustit vy,
21 i dam blagodať ljudem sim pred Jegipťjany: jegda že pojdete, ne otidete tščy:
22 no da isprosit žena ot sosedy i podrugi svojeja sosudy srebrjany i zlaty, i rizy: i ukrasite syny vašja i dščeri vašja, i oberite Jegipťjan.

4

1 Otvešča že Moisej i reče: ašče ne uverujut mi, niže poslušajut glasa mojego, rekut bo, jako ne javisja tebe Bog, čto reku k nim?
2 I reče k nemu Gospoď: čto sije jesť v ruce tvojej? On že reče: žezl.
3 I reče: poverzi jego na zemlju. I verže i na zemlju, i bysť zmij: i otbeže Moisej ot nego.
4 I reče Gospoď k Moiseju: prostri ruku i imi za chvost. Proster ubo ruku, vzja za chvost, i bysť žezl v ruce jego.
5 Da uverujut ti, jako javisja tebe Gospoď Bog otec tvoich, Bog Avraamov i Bog Isaakov i Bog Iakovl.
6 Reče že jemu Gospoď paki: vloži ruku tvoju v nedro tvoje. I vloži ruku v nedro svoje, i izjat ju ot nedra svojego, i bysť ruka jego prokažena jako sneg.
7 I reče paki jemu Gospoď: vloži ruku tvoju v nedro tvoje. I vloži ruku svoju v nedro svoje, i izjat ju ot nedra svojego, i bysť paki v rumanstve ploti svojeja.
8 Ašče že ne uverujut tebe, niže poslušajut glasa znamenija pervago, uverujut tebe radi glasa znamenija vtorago:
9 i budet ašče ne uverujut tebe dvema znamenijami simi, niže poslušajut glasa tvojego, da vozmeši ot vody rečnyja, i proliješi na sucho: i budet voda, juže vozmeši ot reki, kroviju na suse.
10 Reče že Moisej ko Gospodu: moljusja ti, Gospodi: nedobrorečiv jesm prežde včerašňago i tretijago dne, niže otneleže načal jesi glagolati rabu Tvojemu: chudoglasen i kosnojazyčen az jesm.
11 I reče Gospoď k Moiseju: kto dade usta čeloveku? I kto sotvori nema i glucha, i viďašča i slepa? Ne Az li Gospoď Bog?
12 I nyne idi, i Az otverzu usta tvoja i ustroju tebe, ježe imaši glagolati.
13 Reče že Moisej: moljusja ti, Gospodi, izberi mogušča inogo, jegože posleši.
14 I razgnevavsja jarostiju Gospoď na Moisea, reče: ne se li brat tvoj Aaron Levitin? Vem, jako glagolja vozglagolet on vmesto tebe: i se, toj izydet vo sretenije tebe, i uzrev ťja, vozradujetsja v sebe:
15 i rečeši k nemu, i vdasi slovesa Moja vo usta jego: Az že otverzu usta tvoja i usta jego, i ustroju vam jaže imate tvoriti:
16 i toj vozglagolet ot tebe k ljudem, i toj budet usta tvoja: ty že budeši jemu v tech, jaže k Bogu:
17 i žezl sej obraščennyj v zmiju, vozmi v ruku tvoju, sim sotvoriši znamenija.
18 Pojde že Moisej, i vozvratisja ko Ioforu tesťju svojemu i reče: pojdu i vozvraščusja ko bratii mojej, iže vo Jegipte, i uviždu, ašče ješče živi suť. I reče Iofor k Moiseju: idi zdrav. Po dnech že onych mnogich, umre car Jegipetskij.
19 I reče Gospoď k Moiseju v zemli Madiamstej: idi, otidi vo Jegipet: izmroša bo vsi iščuščii duši tvojeja.
20 Poim že Moisej ženu svoju i otročata, vsadi ja na osljata, i vozvratisja vo Jegipet. I vzja Moisej žezl, iže ot Boga, v ruku svoju.
21 Reče že Gospoď k Moiseju: idušču tebe i vozvraščajuščusja vo Jegipet, zri vsja čudesa, jaže dach v ruce tvoi, da sotvoriši Ja pred faraonom: Az že ožestoču serdce jego, i ne otpustit ljudij:
22 ty že vozglagoleši faraonu: sija glagolet Gospoď Bog Jevrejskij: syn Moj pervenec Izrail:
23 rech že tebe: otpusti ljudi Moja, da Mi poslužat: ašče ubo ne choščeši otpustiti ich, bljudi ubo, Az ubiju syna tvojego pervenca.
24 Bysť že na puti na stanu, srete jego Angel Gospodň i iskaše jego ubiti.
25 I vzemši Sepfora kameň, obreza konečnuju ploť syna svojego, i pripade k nogam jego i reče: sta krov obrezanija syna mojego.
26 I otide ot nego Angel, zaneže reče: sta krov obrezanija syna mojego.
27 Reče že Gospoď ko Aaronu: izydi vo sretenije Moiseju v pustyňu. I ide, i srete jego v gore Božii: i celovastasja oba.
28 I poveda Moisej Aaronu vsja slovesa Gospodňa, jaže posla, i vsja znamenija, jaže zapoveda jemu.
29 Ide že Moisej i Aaron, i sobraša vsja starcy synov Izrailevych:
30 i glagola im Aaron vsja slovesa sija, jaže glagola Bog k Moiseju: i sotvori znamenija pred ljuďmi.
31 I verovaša ljudije, i vozradovašasja, jako poseti Bog syny Izrailevy i jako prizre na ich skorbenije: i preklonšesja ljudije poklonišasja.

5

1 I po sich vnide Moisej i Aaron k faraonu i reša jemu: sija glagolet Gospoď Bog Izrailev: otpusti ljudi Moja, da prazdnik sotvorjat Mne v pustyni.
2 Reče že faraon: kto jesť, Jegože poslušaju glasa, jako otpustiti imam syny Izrailevy? Ne vem Gospoda, i Izrailja ne otpušču.
3 I glagoljut jemu: Bog Jevrejskij prizva nas: pojdem ubo putem trech dnij v pustyňu, da požrem Gospodu Bogu našemu, da ne kogda slučitsja nam smerť ili ubijstvo.
4 I reče im car Jegipetskij: vskuju, Moisej i Aaron, razvraščaete ljudi moja ot del ich? Idite kijždo vas na dela svoja.
5 I reče faraon: se, nyne umnožišasja ljudije sii na zemli: ubo ne dadim počiti im ot del.
6 Zapoveda že faraon pristavnikom del ljudskich i knigočijam, glagolja:
7 ne ktomu priložite dajati plev ljudem k plinfodelaniju, jakože včera i tretijago dne: no sami da idut i sobirajut plevy sebe:
8 i urok plinfodelanija, ježe oni tvorjat, na kijždo deň naložite im: ne ujemlite ničtože: prazdni bo suť: sego radi vozopiša, glagoljušče: da pojdem, i požrem Bogu našemu:
9 da oťjagčatsja dela ljudij sich, i da pekutsja o nich, i ne pomysljat o slovesech sujetnych.
10 Ponuždachu že ich pristavnicy i knigočija i glagolachu ljudem, rekušče: sija glagolet faraon: ne ktomu daju vam plev:
11 sami vy šedše sobirajte sebe plevy, ideže ašče obrjaščete: ibo ne budet ujato ot uroka vašego ničtože.
12 I razydošasja ljudije po vsej zemli Jegipetstej sobirati trostije na plevy.
13 Pristavnicy že ponuždachu ich, glagoljušče: soveršajte dela vaša uročnaja na vsjak deň, jakože i jegda plevy dajachom vam.
14 I bijeni byša knigočija roda synov Izrailevych, iže byša pristavleni nad nimi ot pristavnikov faraonovych, glagoljušče: počto ne soveršiste uroka vašego plinfennago, jakože včera i tretijago dne, takožde i dnes?
15 Všedše že knigočija synov Izrailevych, vozopiša k faraonu, glagoljušče: počto ty tako tvoriši rabom tvoim?
16 Plev ne dajut rabom tvoim, i plinfy nam glagoljut tvoriti: i se, rabi tvoi mučimi suť: obidiši ubo ljudij tvoich.
17 I reče im: prazdni, prazdni jeste: sego radi glagolete: da idem, požrem Bogu našemu:
18 nyne ubo šedše delajte plev bo ne dam vam, urok že delanija plinfennago da otdaete.
19 Viďachu že knigočii synov Izrailevych sebe vo zlych, glagoljušče: ne ostavite plinfodelanija uročnago dňu.
20 Sretoša že Moisea i Aarona, iduščich vo sretenije im, ischoďaščym im ot faraona,
21 i reša im: da vidit Bog i sudit vam, jako ognusiste duch vaš pred faraonom i pred raby jego, dati meč v ruki jego ubiti nas.
22 Vozvratisja že Moisej ko Gospodu i reče: moljutisja, Gospodi, počto ozlobil jesi ljudi sija? I vskuju poslal jesi ma?
23 I otneleže vnidoch k faraonu, glagolati Tvoim imenem, (on) ozlobi ljudi sija, i ne izbavil jesi ljudij Tvoich.

6

1 I reče Gospoď k Moiseju: se, uzriši, čto sotvorju faraonu: rukoju bo krepkoju otpustit ich i myšceju vysokoju izženet ich ot zemli svojeja.
2 Glagola že Bog k Moiseju i reče jemu: Az Gospoď,
3 i javichsja Avraamu, i Isaaku, i Iakovu, Bog Syj ich, i imene Mojego Gospoď ne javich im:
4 i postavich zavet Moj s nimi, jako dati im zemlju Chanaansku, zemlju prišelstvija ich, na nejže i obitachu:
5 Az že uslyšach stenanije synov Izrailevych, imže Jegipťjane porabotiša ich, i pomanuch zavet Moj:
6 idi, rcy synom Izrailevym glagolja: Az Gospoď, i izvedu vas ot nasilija Jegipetska, i izbavlju vas ot raboty (ich), i otimu vas myšceju vysokoju i sudom velikim,
7 i priimu vy Sebe v ljudi, i budu vam Bog: i urazumejete, jako Az Gospoď Bog vaš, izvedyj vas ot zemli Jegipetskija i ot nasilija Jegipetska:
8 i vvedu vas v zemlju, na ňuže prostroch ruku Moju, dati ju Avraamu i Isaaku i Iakovu: i dam ju vam v nasledije, Az Gospoď.
9 Glagola že Moisej tako synom Izrailevym, i ne poslušaša Moisea ot malodušija i ot del žestokich.
10 Reče že Gospoď k Moiseju, glagolja:
11 vnidi, glagoli faraonu carju Jegipetskomu, da otpustit syny Izrailevy iz zemli svojeja.
12 Reče že Moisej pred Gospodem glagolja: se, synove Izrailevy ne poslušaša mene, i kako poslušaet mene faraon? Az že neslovesen jesm.
13 Reče že Gospoď k Moiseju i Aaronu i zavešča im vniti k faraonu carju Jegipetskomu, da otpustit syny Izrailevy ot zemli Jegipetskija.
14 I sii starejšiny domov otečestv ich: synove Ruvima, pervenca Izraileva, Jenoch i Fallos, Asron i Charmi: sije plema Ruvimovo.
15 Synove že Simeonovy: Ijemuil i Iamin, i Aod i Achin, i Saar i Saul, iže ot Finissiny: sija roždenija synov Simeonovych.
16 I sija imena synov Leviinych po srodstvom ich: Girson, Kaaf i Merari: let že žitija Leviina sto tridesjať sedm.
17 Sii že synove Girsoni: Loveni i Semej: domove roždenija ich.
18 Synove že Kaafovy: Amvram i Issaar, Chevron i Oziil: let že žitija Kaafova sto tridesjať tri.
19 Synove že Merariny: Mooli i Omusi: sii domove roždenija Leviina po srodstvom ich.
20 I poja Amvram Iochavedu, dščer brata otca svojego, sebe v ženu, i rodi jemu Aarona i Moisea i Mariam sestru ich: let že žitija Amvramova sto tridesjať sedm.
21 Synove že Issaarovy: Kore i Nafek i Zechri.
22 Synove že Oziilovy: Misail i Jelisafan i Segri.
23 Poja že Aaron Jelisavetu, dščer Aminadavovu, sestru Naassonovu, sebe v ženu, i rodi jemu Nadava i Aviuda, i Jeleazara i Ifamara.
24 Synove že Koreovy: Asir i Jelkana i Aviasar: sija roždenija Koreova.
25 I Jeleazar, syn Aaronov, poja ot dščerej Futiilovych sebe v ženu, i rodi jemu Finejesa: sija starejšinstva otečestva levitska po srodstvom ich.
26 Sej Aaron i Moisej, imže reče Bog izvesti syny Izrailevy iz zemli Jegipetskija s siloju ich.
27 Sii suť, iže glagolasta k faraonu carju Jegipetskomu, ježe izvesti syny Izrailevy ot zemli Jegipetskija: sej Aaron i Moisej,
28 v oňže deň glagola Gospoď k Moiseju v zemli Jegipetstej.
29 I reče Gospoď k Moiseju glagolja: Az Gospoď: glagoli k faraonu carju Jegipetskomu, jelika Az glagolju k tebe.
30 I reče Moisej pred Gospodem: se, az chudoglasen jesm, i kako poslušaet mene faraon?

7

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja: se, dach ťja Boga faraonu, i Aaron brat tvoj budet tvoj prorok:
2 ty že vozglagoleši jemu vsja, jelika tebe zapovedaju: Aaron že brat tvoj vozglagolet k faraonu, da otpustit syny Izrailevy ot zemli svojeja:
3 Az že ožestoču serdce faraonovo i umnožu znamenija Moja i čudesa v zemli Jegipetstej:
4 i ne poslušaet vas faraon, i vozložu ruku Moju na Jegipet i izvedu s siloju Mojeju ljudi Moja syny Izrailevy ot zemli Jegipetskija, so otmščenijem velikim:
5 i uveďat vsi Jegipťjane, jako Az jesm Gospoď, prostiraja ruku Moju na Jegipet, i izvedu syny Izrailevy ot sredy ich.
6 Sotvori že Moisej i Aaron, jakože zapoveda im Gospoď, tako sotvoriša.
7 Moisej že be osmidesjati let, Aaron že brat jego osmidesjati trech let, jegda glagolasta k faraonu.
8 I reče Gospoď k Moiseju i Aaronu glagolja:
9 i ašče rečet k vam faraon, glagolja: dadite nam znamenije ili čudo: i rečeši Aaronu bratu tvojemu: vozmi žezl i poverži na zemlju pred faraonom i pred raby jego, i budet zmij.
10 Vnide že Moisej i Aaron pred faraona i pred raby jego, i sotvoriša tako, jakože zapoveda im Gospoď: i poverže Aaron žezl pred faraonom i pred raby jego, i bysť zmij.
11 Sozva že faraon mudrecy Jegipetskija i volchvy: i sotvoriša i volsvi jegipetskii čarovanijami svoimi takožde:
12 i povergoša kijždo žezl svoj, i byša zmijeve: i požre žezl Aaronov onych žezly.
13 I ukrepisja serdce faraone, i ne posluša ich, jakože glagola im Gospoď.
14 I reče Gospoď k Moiseju: oťjagčisja serdce faraone, ježe ne otpustiti ljudij:
15 idi k faraonu zautra: se, toj ischodit na vody, i budi sretaja jego na breze rečnem: i žezl obraščejsja v zmija vozmi v ruku tvoju,
16 i rečeši k nemu: Gospoď Bog Jevrejskij posla ma k tebe, glagolja: otpusti ljudi Moja, da Mi poslužat v pustyni: i se, ne poslušal jesi dosele:
17 sija glagolet Gospoď: po semu uvesi, jako Az Gospoď: se, az udarju žezlom, iže v ruce mojej, po vode rečnej, i preložitsja v krov:
18 i ryby, jaže v rece izomrut, i vozsmerditsja reka, i ne vozmogut Jegipťjane piti vody ot reki.
19 Reče že Gospoď k Moiseju: rcy Aaronu bratu tvojemu: vozmi žezl tvoj v ruku tvoju, i prostri ruku tvoju na vody Jegipetskija i na reki ich i na klaďazi ich i na jezera ich i na vsjakoje sobranije vod ich, i budet krov, i bysť krov po vsej zemli Jegipetstej, v drevesech že i v kameniich.
20 I sotvoriša tako Moisej i Aaron, jakože zapoveda im Gospoď: i vzem Aaron žezl svoj, udari vodu rečnuju pred faraonom i pred raby jego, i preloži vsju vodu rečnuju v krov:
21 i ryby jaže v rece izomroša, i vozsmerdesja reka, i ne možachu Jegipťjane piti vody ot reki, i bjaše krov po vsej zemli Jegipetstej.
22 Sotvoriša že i volsvi Jegipetstii volchvovanijami svoimi takožde: i ožestočisja serdce faraonovo, i ne posluša ich, jakože reče Gospoď.
23 Vozvrativsja že faraon vnide v dom svoj, i ne položi sebe i sego vo ume.
24 Iskopaša že vsi Jegipťjane okrest reki, da pijut vodu: i ne možachu piti vody ot reki.
25 I ispolnišasja sedm dnij, po udarenii Gospodni v reku.

8

1 I reče Gospoď k Moiseju: vnidi k faraonu i rečeši k nemu: sija glagolet Gospoď: otpusti ljudi Moja, da Mi poslužat:
2 ašče že ne choščeši ty otpustiti, se, Az pobivaju vsja predely tvoja žabami:
3 i izrygnet reka žaby, i izlezšja vnidut v domy tvoja i v kleti ložnic tvoich, i na posteli tvoja i v domy rabov tvoich i ljudij tvoich, i v testa tvoja i v peščy tvoja,
4 i na ťja i na raby tvoja i na ljudi tvoja vozlezut žaby.
5 Reče že Gospoď k Moiseju: rcy Aaronu bratu tvojemu: prostri rukoju tvojeju žezl tvoj na reki i na klaďazi i na jezera, i izvedi žaby na zemlju Jegipetskuju.
6 I prostre Aaron ruku na vody Jegipetskija i izvede žaby: i izlezoša žaby i pokryša zemlju Jegipetskuju.
7 Sotvoriša že i volsvi Jegipetstii volchvovanijami svoimi takožde i izvedoša žaby na zemlju Jegipetskuju.
8 Prizva že faraon Moisea i Aarona i reče: pomolitesja o mne ko Gospodu, da otženet ot mene žaby i ot ljudij moich: i otpušču ljudi, i požrut Gospodvi.
9 Reče že Moisej k faraonu: opredeli mne, kogda pomoljusja o tebe i o rabech tvoich i o ljudech tvoich, da pogibnut žaby ot tebe i ot ljudij tvoich i ot domov vašich, točiju v rece da ostanutsja.
10 On že reče: zautra. Reče ubo: jakože rekl jesi, da uvesi, jako nesť inogo razve Gospoda:
11 i otženutsja žaby ot tebe i ot domov vašich i ot sel, i ot rabov tvoich i ot ljudij tvoich, točiju v rece ostanutsja.
12 Izyde že Moisej i Aaron ot faraona, i vozopi Moisej ko Gospodu o opredelenii žab, jakože sovešča s faraonom.
13 Sotvori že Gospoď, jakože reče Moisej: i izomroša žaby ot domov i ot sel i ot niv ich:
14 i sobraša ja v stogi stogi, i vozsmerdesja zemlja.
15 Videv že faraon, jako bysť otrada, oťjagotisja serdce jego, i ne posluša ich, jakože reče Gospoď.
16 I reče Gospoď k Moiseju: rcy Aaronu: prostri rukoju žezl tvoj i udari v persť zemnuju, i budut sknipy v čelovecech i v skotech, i na faraone i na dome jego i rabech jego, i ves pesok zemnyj stanet sknipami vo vsej zemli Jegipetstej.
17 Prostre ubo Aaron rukoju žezl i udari v persť zemnuju: i byša sknipy v čelovecech i v skotech, i vo vsjakoj persti zemnoj byša sknipy vo vsej zemli Jegipetstej.
18 Tvoriša že i volsvi volchvovanmi svoimi takožde izvesti sknipy, i ne vozmogoša: i byša sknipy v čelovecech i skotech.
19 Reša ubo volsvi faraonu: perst Božij jesť sije. I ožestočisja serdce faraonovo, i ne posluša ich, jakože reče Gospoď.
20 Reče že Gospoď k Moiseju: vostani zautra i stani pred faraonom, i se, on izydet na vodu, i rečeši jemu: sija glagolet Gospoď: otpusti ljudi Moja, da Mi poslužat v pustyni:
21 ašče že ne choščeši otpustiti ljudij Moich, se, Az posylaju na ťja i na raby tvoja, i na ljudi tvoja i na domy vašja pesija muchi: i napolňatsja domove Jegipetstii pesiich much i v zemli, na nejže suť:
22 i proslavlju v toj deň zemlju Gesemsku, na nejže ljudije Moi staša, na nejže ne budet tamo pesiich much, da uvesi, jako Az jesm Gospoď, Bog vseja zemli:
23 i položu razlučenije meždu ljuďmi Moimi i ljuďmi tvoimi: vo utrii že budet znamenije sije na zemli.
24 Sotvori že Gospoď tako: i priide pesiich much množestvo v domy faraonovy i v domy rabov jego i vo vsju zemlju Jegipetsku, i pogibe zemlja ot pesiich much.
25 Vozzva že faraon Moisea i Aarona, glagolja: šedše požrite žertvu Gospodu Bogu vašemu v zemli sej.
26 I reče Moisej: ne možet se tako byti, chulno bo se Jegipťjanom: ne položim trebu Gospodu Bogu našemu: ašče bo položim trebu po chuleniju Jegipetsku pred nimi, kamenijem pobijut ny:
27 putem trijech dnij pojdem v pustyňu i požrem Gospodu Bogu našemu, jakože reče Gospoď nam.
28 I reče faraon: az otpuščaju vy, i požrite Gospodu Bogu vašemu v pustyni: no ne daleče prostirajtesja iti: pomolitesja ubo i o mne ko Gospodu.
29 Reče že Moisej: se, az izydu ot tebe i pomoljusja ko Gospodu Bogu, i otidut pesija muchi ot tebe i ot rabov tvoich i ot ljudij tvoich zautra: da ne priložiši ješče, faraone, prelstiti, ježe ne otpustiti ljudij požreti Gospodu.
30 Izyde že Moisej ot faraona i pomolisja Bogu.
31 Sotvori že Gospoď, jakože reče Moisej, i oťja pesija muchi ot faraona i ot rabov jego i ot ljudij jego, i ne ostasja ni jedina.
32 I oťjagoti faraon serdce svoje i vo vrema sije, i ne voschote otpustiti ljudij.

9

1 Reče že Gospoď k Moiseju: vnidi k faraonu i rečeši jemu: sija glagolet Gospoď Bog Jevrejskij: otpusti ljudi Moja, da poslužat Mne:
2 ašče ubo ne voschoščeši otpustiti ljudij Moich, no i ješče ich uderžiši:
3 se, ruka Gospodňa budet na skoty tvoja v poljach i na koni, i na osly i na velbljudy, i na govjada i na ovcy, smerť velika zelo:
4 i divna sotvorju Az vo vrema ono meždu skoty Jegipetskimi i meždu skoty synov Izrailevych: i ne umret ot vsech skotov synov Izrailevych ni jedino.
5 I dade Bog predel glagolja: vo utrije sotvorit Gospoď glagolgol sej na zemli.
6 I sotvori Gospoď glagolgol sej na utrii, i izmre ves skot Jegipetskij: ot skota že synov Izrailevych ne umre ni jedino.
7 Videv že faraon, jako ne umre ot vsech skotov synov Izrailevych ni jedino, oťjagčisja serdce faraonu, i ne otpusti ljudij.
8 Reče že Gospoď k Moiseju i Aaronu, glagolja: vozmite vy polny ruce pepela peščnago, i da razsyplet Moisej k nebesi pred faraonom i pred raby jego:
9 i da budet prach po vsej zemli Jegipetstej, i budut na čelovecech i na skotech gnojnii strupi, gorjaščii na čelovecech i na skotech po vsej zemli Jegipetstej.
10 I vzja pepel peščnyj pred faraonom, i razsypa jego Moisej k nebesi: i byša gnojnii strupi, gorjaščii na čelovecech i na skotech,
11 i ne možachu volsvi stojati pred Moiseom strupov radi: byša bo strupi na volsvech i na vsej zemli Jegipetstej.
12 Ožestoči že Gospoď serdce faraonovo, i ne posluša ich, jakože povele Gospoď Moiseju.
13 I reče Gospoď k Moiseju: vostani zautra i stani pred faraonom, i rcy k nemu: sice glagolet Gospoď Bog Jevrejskij: otpusti ljudi Moja, da poslužat Mne:
14 v sej bo čas Az ispušču vsja kazni Moja v serdce tvoje i rabov tvoich i ljudij tvoich: da uvesi, jako nesť in, jakože Az, vo vsej zemli:
15 nyne bo pustiv ruku Moju, poražu ťja i ljudi tvoja umerščvlju, i potrebišisja ot zemli:
16 i sego radi poščaden jesi dosele, da pokažu na tebe kreposť Moju, i jako da propovestsja ima Moje po vsej zemli:
17 ješče li ubo ty vostaeši na ljudij Moich, ježe ne otpustiti ich?
18 Se, Az odožďu v sej že čas zautra grad mnog zelo, jakov ne bjaše vo Jegipte, ot negože dne sozdasja, daže do dne sego:
19 nyne ubo potščisja sobrati skot tvoj, i jelika ti suť na poli: vsi bo čelovecy i skoti, jelicy ašče obrjaščutsja na poljach i ne vnidut v dom, padet že na ňa grad, izmrut.
20 Iže ubojasja slova Gospodňa ot rabov faraonovych, sobra skoty svoja v domy:
21 a iže ne vňa mysliju slovu Gospodňu, ostavi skoty na poljach.
22 Reče že Gospoď k Moiseju: prostri ruku tvoju na nebo, i budet grad po vsej zemli Jegipetstej, na čeloveki i na skoty i na vsju travu zemnuju.
23 Prostre že Moisej ruku na nebo, i Gospoď dade gromy i grad, i tečaše ogň po zemli, i odoždi Gospoď grad po vsej zemli Jegipetstej:
24 bjaše že grad i ogň gorjašč so gradom, grad že mnog zelo zelo, jakov ne bysť vo Jegipte, otneleže byša ljudi v nem.
25 Porazi že grad vo vsej zemli Jegipetstej ot čeloveka do skota, i vsjaku travu jaže na poli porazi grad, i vsja dreva jaže na poljach sotre grad:
26 tokmo v zemli Gesemstej, ideže bjachu synove Izrailevy, ne bysť grad.
27 Poslav že faraon, prizva Moisea i Aarona i reče im: sogrešich nyne: Gospoď praveden az že i ljudije moi nečestivi:
28 pomolitesja ubo o mne ko Gospodu, i da prestanut byti gromi Božii i grad i ogň na zemli, i otpušču vy, i ktomu ne priložite medliti.
29 Reče že jemu Moisej: jegda izydu iz grada, prostru ruce moi na nebo ko Gospodu, i gromi prestanut, i grad i dožď ne budet ktomu, da uvesi, jako Gospodňa jesť zemlja:
30 ty že i rabi tvoi, vem, jako ješče ne ubojastesja Gospoda.
31 Len že i jačmeň pobit jesť, jačmeň bo ispuščaše klasy, a len sema:
32 pšenica že i žito ne pobity, pozdny bo bjachu.
33 Izyde že Moisej ot faraona iz grada i prostre ruce svoi ko Gospodu, i gromove prestaša, i grad i dožď ne ukanu na zemlju ktomu.
34 Videv že faraon, jako presta dožď i grad i gromi, priloži sogrešati ješče, i oťjagči serdce svoje i rabov svoich:
35 i ožestočisja serdce faraonovo i rabov jego, i ne otpusti synov Izrailevych, jakože glagola Gospoď k Moiseju.

10

1 Reče že Gospoď k Moiseju glagolja: vnidi k faraonu: Az bo ožestočich serdce jego i rabov jego, da i ješče priidut znamenija sija na nich:
2 jako da poveste vo ušesa čad vašich i čadom čad vašich, jeliko narugachsja Jegipťjanom, i znamenija Moja, jaže sotvorich v nich, i uveste, jako Az Gospoď.
3 Vnide že Moisej i Aaron pred faraona i resta jemu: sija glagolet Gospoď Bog Jevrejskij: dokole ne choščeši usramitisja Mene? Otpusti ljudi Moja, da poslužat Mi:
4 ašče že ne choščeši ty otpustiti ljudi Moja, se, Az navedu v sej čas zautra prugi mnogi na vsja predely tvoja,
5 i pokryjut lice zemli, i ne vozmožeši videti zemli, i pojaďat ves ostanok zemli ostavšijsja, jegože ostavi vam grad, i izjaďat vsjako drevo rastuščeje vam na zemli:
6 i napolňatsja domove tvoi i domove rabov tvoich, i vsi domove po vsej zemli Jegipetstej: ichže nikogdaže videša otcy tvoi, ni pradedy ich, ot negože dne byša na zemli, daže do dne sego. I uklonivsja Moisej, izyde ot faraona.
7 Rekoša že rabi faraonovy k nemu: dokole nam sija budet muka? Otpusti ljudi, da poslužat Gospodu Bogu svojemu: ili videti choščeši, jako pogibnet Jegipet?
8 I vozvratiša Moisea i Aarona pred faraona, i reče im faraon: idite i poslužite Gospodu Bogu vašemu: kto že i kto suť iduščii?
9 I reče Moisej: s junotami našimi i s starcy pojdem, s synmi i dščermi, i so ovcami i volami našimi: budet bo prazdnik Gospoda Boga našego.
10 I reče im faraon: da budet tako, Gospoď s vami: jakože otpuščaju vas, jeda i sťjažanije vaše? Vidite, jako lukavstvo obretaetsja v vas:
11 ne tako: no da idut mužije i da poslužat Bogu: sego bo sami prosite. I izgnaša ich ot lica faraonova.
12 Reče že Gospoď Moiseju: prostri ruku tvoju na zemlju Jegipetskuju, i da vzydut pruzi na zemlju Jegipetskuju, i sneďat vsju travu zemnuju i ves plod drevesnyj, jegože ostavi grad.
13 I vozdviže Moisej žezl na nebo, Gospoď že navede vetr južnyj na zemlju vo ves toj deň i vo vsju nošč: utro bysť, i vetr južnyj vzja prugi,
14 i navede ja na vsju zemlju Jegipetskuju: i napadoša na vsja predely Jegipetskija mnozi zelo: prežde sich ne byša sicevii pruzi, i po sich ne budut tako,
15 i pokryša lice zemnoje, i istle zemlja: i snedoša vsju travu zemnuju i ves plod drevesnyj, iže ostasja ot grada: ne ostasja zeleno ničtože na drevech i vo vsej trave polnej, po vsej zemli Jegipetstej.
16 Potščasja že faraon prizvati Moisea i Aarona, glagolja: sogrešich pred Gospodem Bogom vašim i k vam:
17 prostite ubo moj grech ješče nyne i pomolitesja Gospodu Bogu vašemu, da otimet ot mene smerť siju.
18 Izyde že Moisej ot faraona i pomolisja ko Gospodu:
19 i premeni Gospoď ot morja vetr velik i vzja prugi, i vverže ich v more Čermnoje: i ne ostasja ni jedin prug na vsej zemli Jegipetstej.
20 I ožestoči Gospoď serdce faraonovo, i ne otpusti synov Izrailevych.
21 Reče že Gospoď Moiseju: prostri ruku tvoju na nebo, i da budet tma po zemli Jegipetstej, osjazaemaja tma.
22 Prostre že Moisej ruku svoju na nebo, i bysť tma, mrak, burja po vsej zemli Jegipetstej tri dni:
23 i ne vide niktože brata svojego tri dni, i ne vosta niktože ot odra svojego tri dni, vsem že synom Izrailevym bjaše svet vo vsech (žiliščach), v nichže prebyvachu.
24 I prizva faraon Moisea i Aarona, glagolja: idite, poslužite Gospodu Bogu vašemu: tokmo ovcy i voly ostavite: sťjažanije že vaše da idet s vami.
25 I reče Moisej: ni: no i ty nam dasi vsesožženija i žertvy, jaže sotvorim Gospodu Bogu našemu:
26 i skot naš pojdet s nami, ne ostavim i kopyta: ot nich bo vozmem na službu Gospodu Bogu našemu: my že ne vemy, čim poslužim Gospodu Bogu našemu, dondeže dojdem tamo.
27 Ožestoči že Gospoď serdce faraonovo, i ne voschote otpustiti ich:
28 i reče jemu faraon: otidi ot mene, vnemli sebe ktomu, da ne priložiši videti lica mojego: v oňže bo deň ašče javišisja mne, umreši.
29 Reče že Moisej: jakože rekl jesi, ktomu ne javljusja pred licem tvoim.

11

1 Reče že Gospoď k Moiseju: ješče jedinu jazvu Az navedu na faraona i na Jegipet, i po sich otpustit vy otsjudu: jegda že otpustit vy so vsem, izženet vas izgnanijem:
2 glagoli ubo otaj vo ušy ljudem, i da isprosit kijždo u soseda, i žena u sosedy svojeja sosudy srebrjany i zlaty, i rizy.
3 Gospoď že dade blagodať ljudem Svoim pred Jegipťjany, i daša im. Čelovek že Moisej velik bysť zelo pred Jegipťjany i pred faraonom, i pred raby jego i pred očima vsech ljudij.
4 I reče Moisej: sija glagolet Gospoď: v polunošči Az vnidu posrede Jegipta.
5 I izmret vsjak pervenec v zemli Jegipetstej, ot pervenca faraonova, iže sedit na prestole, i daže do pervenca rabyni, jaže u žernov, i do pervenca vsjakago skota:
6 i budet vopl velik po vsej zemli Jegipetstej, jakov ne be, i takov ktomu ne budet.
7 Vo vsech že synech Izrailevych ne poskomlet pes jazykom svoim, ot čeloveka do skota: da uzriši jeliko proslavitsja Gospoď meždu Jegipťjany i synmi Izrailevymi:
8 i priidut vsi otrocy tvoi sii ko mne i pokloňatsja mne, glagoljušče: otidi ty, i vsi ljudije tvoi, ichže ty otvodiši: i po sich otidu. Izyde že Moisej ot faraona so gnevom.
9 I reče Gospoď k Moiseju: ne poslušaet vas faraon, da umnožaja umnožu znamenija Moja i čudesa v zemli Jegipetstej.
10 Moisej že i Aaron sotvoriša vsja znamenija i čudesa sija pred faraonom: i ožestoči Gospoď serdce faraonovo, i ne voschote otpustiti synov Izrailevych ot zemli Jegipetskija.

12

1 Reče že Gospoď k Moiseju i Aaronu v zemli Jegipetstej, glagolja:
2 mesjac sej vam načalo mesjacej, pervyj budet vam v mesjacech leta:
3 rcy ko vsemu sonmu synov Izrailevych, glagolja: v desjatyj mesjaca sego da vozmet kijždo ovča po domom otečestv, kijždo ovča po domu:
4 ašče že malo ich jesť v domu, jako ne dovolnym byti na ovča, da vozmet s soboju soseda bližňago svojego po čislu duš: kijždo dovolnoje sebe sočtet na ovča:
5 ovča soveršenno, mužesk pol, neporočno i jedinoletno budet vam, ot agnec i ot kozlišč priimete:
6 i budet vam sobljudeno daže do četvertagonadesjať dne mesjaca sego: i zakoljut to vse množestvo sobora synov Izrailevych k večeru,
7 i priimut ot krove i pomažut na oboju podvoju i na pragach v domech, v nichže sneďat toje,
8 i sneďat masa v nošči toj pečena ognem i opresnoki s gorkim zelijem sneďat:
9 ne sneste ot nich surovo, niže vareno v vode, no pečenoje ognem, glavu s nogami i so utroboju:
10 ne ostavite ot nego do utrija i kosti ne sokrušite ot nego, ostanki že ot nego do utra ognem sožžete:
11 sice že sneste je: čresla vaša prepojasana, i sapozi vaši na nogach vašich, i žezly vaši v rukach vašich, i sneste je so tščanijem: Pascha jesť Gospodňa:
12 i projdu zemlju Jegipetskuju seja nošči, i ubiju vsjakago pervenca v zemli Jegipetstej, ot čeloveka do skota, i vo vsech bozech Jegipetskich sotvorju otmščenije: Az Gospoď:
13 i budet krov vam v znamenije na domech, v nichže vy budete tamo, i uzrju krov i pokryju vy, i ne budet v vas jazvy, ježe pogibnuti, jegda poražu zemlju Jegipetskuju:
14 i budet vam deň sej v pamať, i prazdnujte toj prazdnik Gospodu vo vsja rody vašja: zakonno večno prazdnujte jego:
15 sedm dnij opresnoki jadite, ot pervago že dne izmite kvas iz domov vašich: vsjak, iže snesť kislo, pogibnet duša ta ot Izrailja, ot dne pervago daže do dne sedmago:
16 i pervyj deň narečetsja svjat, i sedmyj deň naročit svjat da budet vam: vsjakago dela rabotna da ne sotvorite v nich, razve jelika (snesti) sotvorjatsja vsjakoj duši, sija točiju da sotvorjatsja vam:
17 i sochranite zapoveď siju: v sej bo deň izvedu silu vašu ot zemli Jegipetskija: i sotvorite deň sej v rody vašja, zakonno večno:
18 načinajušče v četvertyjnadesjať deň pervago mesjaca, s večera da sneste opresnoki, do dvadesjať pervago dne mesjaca, do večera:
19 sedm dnij kvas da ne javitsja v domech vašich: vsjak, iže ašče snesť kvasno, pogubitsja duša ta ot sonma synov Izrailevych i v prišelcech i v žitelech toja zemli:
20 vsjakago kvasnago da ne jaste, vo vsech že domech vašich da jaste opresnoki.
21 Sozva že Moisej vsja starcy synov Izrailevych i reče im: šedše poimite sebe ovča po srodstvom vašym i požrite paschu:
22 vozmite že kisť issopa, i omočivše v krov, jaže bliz dverij, pomažite pragi, i na oboju podvoju, ot krove, jaže jesť bliz dverij: vy že da ne izydete kijždo iz dverij domu svojego do zautrija:
23 i mimo projdet Gospoď izbiti Jegipťjany, i uzrit krov na praze i na oboju podvoju, i minet Gospoď dveri, i ne popustit pogubljajuščemu vniti v domy vašja ubivati:
24 i sochranite slovo sije zakonno sebe i synom vašym do veka:
25 ašče že vnidete v zemlju, juže dast Gospoď vam, jakože glagola, sochranite služenije sije,
26 i budet jegda vozglagoljut vam synove vaši: čto jesť služenije sije?
27 I rcyte im: žertva pascha sija Gospodu, Iže pokry domy synov Izrailevych vo Jegipte, jegda pobi Jegipťjany, domy že našja izbavi. I preklonšesja ljudije poklonišasja.
28 I otšedše sotvoriša synove Izrailevy, jakože zapoveda Gospoď Moiseju i Aaronu, tako sotvoriša.
29 Bysť že v polunošči, i Gospoď porazi vsjakago pervenca v zemli Jegipetstej, ot pervenca faraonova seďaščago na prestole, do pervenca plennicy, jaže v rove, i do pervenca vsjakago skotska.
30 Vosta že faraon noščiju, i vsi rabi jego, i vsi Jegipťjane, i bysť vopl velik po vsej zemli Jegipetstej, ibo ne bysť dom, v nemže ne be mertveca.
31 I prizva faraon Moisea i Aarona v nošči i reče im: vostanite i otidite ot ljudij moich, i vy, i synove Izrailevy: idite i poslužite Gospodu Bogu vašemu, jakože glagolete:
32 i ovcy i govjada vašja poimše idite, blagoslovite že i mene.
33 I nuždachu Jegipťjane ljudij so tščanijem izrinuti ich ot zemli: rekoša bo, jako vsi my izmrem.
34 Vzjaša že ljudije muku svoju prežde vskisenija testa svojego, i vvjazavše v rizy, (vozložiša) na ramy svoja.
35 Synove že Izrailevy sotvoriša, jakože zapoveda im Moisej: i isprosiša ot Jegipťjan sosudy srebrjany i zlaty, i rizy:
36 i dade Gospoď blagodať ljudem Svoim pred Jegipťjany: i daša im, i obraša Jegipťjan.
37 Vozdvigošasja že synove Izrailevy ot Ramessy v Sokchof do šesti sot tysjašč pešich mužej, krome domočadstva:
38 i prišelcy mnozi izydoša s nimi, i ovcy, i voly, i skoti mnozi zelo.
39 I ispekoša testo, ježe iznesoša iz Jegipta, opresnoki ne kisly, ne vskisoša bo: ibo izgnaša ich Jegipťjane, i ne vozmogoša pomedliti, niže brašna sotvoriša sebe na puť.
40 Obitanija že synov Izrailevych, iže obitaša v zemli Jegipetstej i v zemli Chanaani sii i otcy ich, let četyresta tridesjať.
41 I bysť po četyrech stech i tridesjati letech, izyde vsja sila Gospodňa ot zemli Jegipetskija v nošči.
42 Stražba jesť Gospodu, ježe izvesti ich ot zemli Jegipetskija: onaja nošč samaja stražba Gospodu, jako vsem synom Izrailevym byti v rody ich.
43 I reče Gospoď k Moiseju i Aaronu: sej zakon Paschi: vsjak inoplemennik da ne jast ot neja,
44 i vsjakago raba ili kuplenago obrežeši jego, i togda da jast ot neja:
45 prišlec ili naemnik da ne jast ot neja:
46 v domu jedinem da snestsja: ne ostavite ot mas na utrije, i ne iznesite mas von iz domu, i kosti ne sokrušite ot nego:
47 ves sonm synov Izrailevych sotvorit sije:
48 ašče že kto priidet prišlec k vam sotvoriti Paschu Gospodňu, obrežeši jego vsjak mužeskij pol, i togda pristupit sotvoriti ju, i budet aki žitel zemli toja: vsjak že neobrezanyj da ne jast ot neja:
49 zakon jedin da budet toja zemli žitelju i prišelcu prišedšemu v vas.
50 I sotvoriša synove Izrailevy, jakože zapoveda Gospoď Moiseju i Aaronu, tako sotvoriša.
51 I bysť v deň on, izvede Gospoď syny Izrailevy ot zemli Jegipetskija s siloju ich.

13

1 I reče Gospoď k Moiseju glagolja:
2 osvjati Mi vsjakago pervenca pervoroždennago, razverzajuščago vsjakaja ložesna v synech Izrailevych ot čeloveka do skota, jako Mne jesť.
3 Reče že Moisej k ljudem: pomnite deň sej, v oňže izydoste ot zemli Jegipetskija, iz domu raboty: rukoju bo krepkoju izvede vas Gospoď otsjudu: i ne jadite kvasna,
4 poneže v dnešnij deň ischodite v mesjace plodov novych:
5 i budet, jegda vvedet ťja Gospoď Bog tvoj v zemlju Chananejsku i Chettejsku, i Amorrejsku i Jevejsku, i Ijevusejsku i Gergesejsku i Ferezejsku, jejuže kljatsja ko otcem tvoim, dati tebe zemlju točaščuju mleko i med, i sotvoriši službu siju sego mesjaca:
6 šesť dnij jadite opresnoki, v sedmyj že deň prazdnik Gospodu,
7 opresnoki jadite sedm dnij: da ne javitsja tebe kvasnoje, niže budet tebe kvas vo vsech predelech tvoich,
8 i vozvestiši synu tvojemu v deň on, glagolja: sego radi sotvoril Gospoď Bog mne, jegda ischoždach iz Jegipta:
9 i budet tebe znamenije na ruce tvojej, i vospominanije pred očima tvoima, jako da budet zakon Gospodň vo ustech tvoich, rukoju bo krepkoju izvede ťja Gospoď Bog iz Jegipta:
10 i sochranite zakon sej po vremenom ustavlenym, ot dnij do dnij,
11 i budet jegda vvedet ťja Gospoď Bog tvoj v zemlju Chananejsku, jakože kljasja otcem tvoim, i dast ju tebe:
12 i otlučiši vsjakoje razverzajuščeje ložesna, mužesk pol Gospodu: vsjakoje razverzajuščeje ložesna ot stad ili ot skot tvoich, jelika budut tebe, mužesk pol osvjatiši Gospodu:
13 vsjakoje razverzajuščeje utrobu oslju premeniši ovceju: ašče že ne premeniši, iskupiši je: i vsjakago pervenca čeloveča synov tvoich da iskupiši:
14 ašče že voprosit ťja syn tvoj po sich, glagolja: čto sije? I rečeši jemu: jako rukoju krepkoju izvede nas Gospoď iz zemli Jegipetskija, iz domu raboty,
15 jegda bo ožestočisja faraon otpustiti nas, izbi Gospoď vsjakago pervenca v zemli Jegipetstej, ot pervenca čeloveča do pervenca skotija: sego radi az v žertvu prinošu vsjakoje razverzajuščeje ložesna, mužesk pol Gospodu, i vsjakago pervenca synov moich iskuplju,
16 i budet v znamenije na ruce tvojej, i nepokolebimo pred očesy tvoimi: rukoju bo krepkoju izvede ťja Gospoď iz Jegipta.
17 Jegda že otpusti faraon ljudi, ne povede ich Bog putem zemli Filistimskija, jako bliz bjaše, ibo reče Bog: da ne kogda raskajutsja ljudije, videvše rať, i vozvraťjatsja vo Jegipet.
18 I obvede Bog ljudi putem, iže v pustyňu k Čermnomu morju. Pjatago že roda izydoša synove Izrailevy ot zemli Jegipetskija.
19 I vzja Moisej kosti Iosifovy s soboju: kljatvoju bo zaklja Iosif syny Izrailevy, glagolja: priseščenijem prisetit vas Gospoď, i iznesete otsjudu kosti moja s soboju.
20 Vozdvigšesja že synove Izrailevy ot Sokchofa, opolčišasja vo Ofome pri pustyni.
21 Bog že voždaše ich, v deň ubo stolpom oblačnym, pokazati im puť, noščiju že stolpom ognennym, svetiti im:
22 i ne oskude stolp oblačnyj vo dni i stolp ognennyj noščiju pred vsemi ljuďmi.

14

1 I reče Gospoď k Moiseju glagolja:
2 rcy synom Izrailevym, i obrativšesja da opolčatsja prjamo pridvoriju, meždu Magdolom i meždu Morem, prjamo Vejelsepfonu: pred nimi opolčišisja pri mori:
3 i rečet faraon ljudem svoim o synech Izrailevych: zabluždajut sii po zemli, zatvori bo ich pustyňa:
4 Az že ožestoču serdce faraonovo, i poženet sozadi ich, i proslavljusja v faraone i vo vsem voinstve jego: i urazumejut vsi Jegipťjane, jako Az jesm Gospoď. I sotvoriša tako.
5 I vozveščeno bysť carju Jegipetskomu, jako bežaša ljudije, i prevratisja serdce faraonovo i rabov jego na ljudi, i rekoša: čto sije sotvorichom, otpustivše syny Izrailevy, da ne rabotajut nam?
6 Vprjaže ubo faraon kolesnicy svoja, i vsja ljudi svoja sobra s soboju:
7 i pojat šesť sot kolesnic izbrannych, i vsja koni Jegipetskija, i tristaty nad vsemi.
8 I ožestoči Gospoď serdce faraona carja Jegipetskago i rabov jego, i pogna sozadi synov Izrailevych. Synove že Izrailevy ischoždachu rukoju vysokoju.
9 I pognaša Jegipťjane vsled ich, i obretoša ich opolčivšichsja pri mori: i vsja koni i kolesnicy faraonovy, i konnicy, i voinstvo jego prjamo pridvoriju, protivu Vejelsepfona.
10 I faraon približašesja. Vozzrevše že synove Izrailevy očima, videša: i se, Jegipťjane opolčišasja vsled ich: i ubojašasja zelo, i vozopiša synove Izrailevy ko Gospodu
11 i rekoša k Moiseju: za ježe ne byti grobom vo Jegipte, izvel jesi nas umertviti v pustyni: čto sije sotvoril jesi nam, izved nas iz Jegipta?
12 Ne sej li bjaše glagol, jegože rekochom k tebe vo Jegipte, glagoljušče: ostavi nas, da rabotaem Jegipťjanom: lučše bo bjaše nam rabotati Jegipťjanom, neželi umreti v pustyni sej.
13 Reče že Moisej k ljudem: derzajte, stojte i zrite spasenije ježe ot Gospoda, ježe sotvorit nam dnes: imže bo obrazom videste Jegipťjan dnes, ne priložite ktomu videti ich v večnoje vrema:
14 Gospoď poboret po vas, vy že umolknite.
15 I reče Gospoď k Moiseju: čto vopiješi ko Mne? Rcy synom Izrailevym, i da putešestvujut,
16 ty že vozmi žezl tvoj i prostri ruku tvoju na more, i rastorgni je: i da vnidut synove Izrailevy posrede morja po suchu:
17 i se, Az ožestoču serdce faraonovo i vsech Jegipťjan, i vnidut vsled ich: i proslavljusja v faraone i vo vsem voinstve jego, i v kolesnicach i v konech jego,
18 i uveďat vsi Jegipťjane, jako Az jesm Gospoď, jegda proslavljajusja v faraone i v kolesnicach i v konech jego.
19 Vzjatsja že Angel Božij choďaj pred polkom synov Izrailevych i pojde sozadi ich, vzjatsja že i stolp oblačnyj ot lica ich i sta sozadi ich.
20 I vnide posrede polka Jegipetska i posrede polka synov Izrailevych i sta: i bysť tma i mrak, i priide nošč, i ne smesišasja drug s drugom vo vsju nošč.
21 Prostre že Moisej ruku na more, i vozgna Gospoď more vetrom južnym silnym vsju nošč, i sotvori more sušu, i razstupisja voda.
22 I vnidoša synove Izrailevy posrede morja po suchu, i voda im stena bysť odesnuju i stena ošujuju.
23 Pognaša že Jegipťjane i vnidoša vsled ich, i vsjak koň faraonov, i kolesnicy, i vsadniki posrede morja.
24 Bysť že v stražu utrenňuju, i vozzre Gospoď na polk Jegipetskij v stolpe ognennem i oblačnem, i smate polk Jegipetskij,
25 i svjaza osi kolesnic ich, i veďaše ich s nuždeju. I rekoša Jegipťjane: bežim ot lica Izraileva, Gospoď bo poboraet po nich na Jegipťjany.
26 I reče Gospoď k Moiseju: prostri ruku tvoju na more, i da sovokupitsja voda i da pokryet Jegipťjany, kolesnicy že i vsadniki.
27 Prostre že Moisej ruku na more, i ustroisja voda ko dňu na mesto: Jegipťjane že bežaša pod vodoju, i istrjase Gospoď Jegipťjany posrede morja:
28 i obrativšisja voda pokry kolesnicy i vsadniki i vsju silu faraonovu, všedši vsled ich v more: i ne osta ot nich ni jedin.
29 Synove že Izrailevy proidoša po suchu posrede morja: voda že im stena (bysť) odesnuju i stena ošujuju,
30 i izbavi Gospoď Izrailja v deň on iz ruki Jegipetskija: i videša synove Izrailevy Jegipťjan izmeršich pri krai morja.
31 Vide že Izrail ruku velikuju, jaže sotvori Gospoď Jegipťjanom, i ubojašasja ljudije Gospoda i verovaša Bogu i Moiseju ugodniku Jego.
32 Togda vospe Moisej i synove Izrailevy pesň siju Gospodvi, i rekoša glagoljušče:

15

1 Poim Gospodvi, slavno bo proslavisja: koňa i vsadnika vverže v more:
2 Pomoščnik i Pokrovitel bysť mne vo spasenije: Sej moj Bog i proslavlju Jego, Bog otca mojego i voznesu Jego:
3 Gospoď sokrušajaj brani, Gospoď ima Jemu,
4 kolesnicy faraonovy i silu jego vverže v more, izbrannyja vsadniki tristaty potopi v Čermnem mori,
5 pučinoju pokry ich, pogrjazoša vo glubine jako kameň:
6 desnica Tvoja, Gospodi, proslavisja v kreposti, desnaja Tvoja ruka, Gospodi, sokruši vragi:
7 i množestvom slavy Tvojeja sterl jesi soprotivnych, poslal jesi gnev Tvoj, pojade ja jako steblije,
8 i duchom jarosti Tvojeja razstupisja voda: ogusteša jako stena vody, ogusteša i volny posrede morja:
9 reče vrag: gnav postignu, razdelju korysť, ispolňu dušu moju, ubiju mečem moim, gospodstvovati budet ruka moja:
10 poslal jesi ducha Tvojego, pokry ja more, pogrjazoša jako olovo v vode zelnej:
11 kto podoben Tebe v bozech, Gospodi, kto podoben Tebe? Proslavlen vo svjatych, diven v slave, Tvorjaj čudesa:
12 prosterl jesi desnicu Svoju, požre ja zemlja,
13 nastavil jesi pravdoju Tvojeju ljudi Tvoja sija, jaže izbavil jesi, utešil jesi krepostiju Tvojeju vo obitel svjatuju Tvoju:
14 slyšaša jazycy i prognevašasja, bolezni prijaša živuščii v Filistime:
15 togda potščašasja vladycy Jedomstii i kňazi Moavitstii, prijat ja trepet: rastajaša vsi živuščii v Chanaane:
16 da napadet na ňa strach i trepet: veličijem myšcy Tvojeja da okameňatsja, dondeže projdut ljudije Tvoi, Gospodi, dondeže projdut ljudije Tvoi sii, jaže sťjažal jesi:
17 vved nasadi ja v goru dostojanija Tvojego, v gotovoje žilišče Tvoje, ježe sodelal jesi, Gospodi, svjatyňu, Gospodi, juže ugotovaste ruce Tvoi:
18 Gospoď carstvujaj veki, i na vek, i ješče:
19 jegda vnide konnica faraonova s kolesnicami i vsadniki v more, i navede na nich Gospoď vodu morskuju: synove že Izrailevy proidoša sušeju posrede morja.
20 Vzja že Mariam proročica, sestra Aaronova, timpan v ruce svoi, i izydoša vsja ženy vsled jeja so timpany i liki:
21 prednača že im Mariam, glagoljušči: poim Gospodvi, slavno bo proslavisja: koňa i vsadnika vverže v more.
22 Pojat že Moisej syny Izrailevy ot morja Čermnago i vede ich v pustyňu Sur: i iďachu tri dni v pustyni, i ne obretachu vody piti.
23 Priidoša že v Merru, i ne možachu piti vody ot Merry, gorka bo be: sego radi narečesja ima mestu tomu Goresť.
24 I roptachu ljudije na Moisea, glagoljušče: čto pijem?
25 Vozopi že Moisej ko Gospodu, i pokaza jemu Gospoď drevo, i vloži je v vodu, i usladisja voda: tamo položi jemu opravdanija i sudby, i tamo jego iskusi,
26 i reče: ašče sluchom uslyšiši glas Gospoda Boga tvojego, i ugodnaja pred nim sotvoriši, i vnušiši zapovedem Jego, i sochraniši vsja opravdanija Jego: vsjaku bolezň, juže navedoch Jegipťjanom, ne navedu na ťja: Az bo jesm Gospoď Bog tvoj isceljajaj ťja.
27 I priidoša vo Jelim, i bjachu tamo dvanadesjať istočnikov vod, i sedmdesjat steblij finikovych: i opolčišasja tamo pri vodach.

16

1 Vozdvigošasja že ot Jelima, i priide ves sonm synov Izrailevych v pustyňu Sin, jaže jesť meždu Jelimom i meždu Sinoju. V pjatyj že nadesjať deň vtorago mesjaca izšedšym im ot zemli Jegipetskija,
2 vozropta ves sonm synov Izrailevych na Moisea i Aarona,
3 i rekoša k nim synove Izrailevy: o daby bychom izmerli my ujazveni ot Gospoda v zemli Jegipetstej, jegda seďachom nad kotly masnymi i jadochom chleby do sytosti: jako izvedoste ny v pustyňu siju umoriti ves sonm sej gladom.
4 Reče že Gospoď k Moiseju: se, Az odožďu vam chleby s nebese: i izydut ljudije, i soberut dovolnoje dňu, na (vsjak) deň, jako da iskušu ich, ašče pojdut v zakone Mojem, ili ni.
5 I budet v deň šestyj, i ugotovjat, ježe vnesut, i da budet sugubo, ježe sobiraša na vsjak deň.
6 Reče že Moisej i Aaron ko vsemu sonmu synov Izrailevych: v večer (sej) uveste, jako Gospoď izvede vy ot zemli Jegipetskija,
7 i zautra uzrite slavu Gospodňu, vnegda uslyšati Gospodu roptanije vaše na Boga: my že čto jesmy, jako ropščete na ny?
8 I reče Moisej: jegda dast Gospoď vam v večer masa jasti i chleby zautra do sytosti, poneže uslyša Gospoď roptanije vaše, imže ropščete na ny: my že čto jesmy? Ne na nas bo roptanije vaše, no točiju na Boga.
9 I reče Moisej ko Aaronu: glagoli ko vsemu sonmu synov Izrailevych: priidite pred Boga, uslyša bo roptanije vaše.
10 Jegda že glagolaše Aaron vsemu sonmu synov Izrailevych, i obratišasja v pustyňu, i slava Gospodňa javisja vo oblace,
11 i reče Gospoď k Moiseju glagolja:
12 slyšach roptanije synov Izrailevych: rcy k nim glagolja: k večeru da sneste masa i zautra nasytitesja chlebov, i uveste, jako Az jesm Gospoď Bog vaš.
13 Bysť že večer, i priidoša krasteli i pokryša polk. Zautra že bysť spadšej rose okolo polka,
14 i se, na licy pustyni melko jako koriandr, belo aki led na zemli.
15 Uzrevše že to synove Izrailevy, reša drug ko drugu: čto jesť sije? Ne veďachu bo, čto bjaše. Reče že Moisej k nim: sej chleb, jegože dade Gospoď vam jasti:
16 sej glagolgol, jegože zavešča Gospoď: soberite ot nego kijždo na domašnija, gomor poglavno po čislu duš vašich, kijždo vas s domašnimi svoimi soberite.
17 I sotvoriša tako synove Izrailevy, i sobraša ov mnogo, ov že malo:
18 i izmerivše gomorom, ne preizbytočestvova iže mnogo, i iže malo, ne mneje prijat: kijždo na domašnich svoich sobraša.
19 I reče Moisej k nim: niktože da ostavit na utrije ot nego.
20 I ne poslušaša Moisea, no ostaviša necyi ot nego na utrije, i voskipe červmi i vozsmerdesja. I oskorbisja na nich Moisej.
21 I sobiraša onoje rano rano, kijždo nadležaščeje sebe: jegda že ogrevaše solnce, rastajavaše.
22 Bysť že v deň šestyj, sobraša potrebnoje sugubo, dva gomora komuždo. Priidoša že vsi kňazi sonma i povedaša Moiseju.
23 Reče že Moisej k nim: sije slovo jesť, ježe glagola Gospoď: subbota pokoj svjat Gospodu zautra: jelika ašče pečete, pecyte, i jelika ašče varite, varite, vse že izbytočnoje ostavite v skrove na utrije.
24 I ostaviša ot togo do utrija, jakože zapoveda im Moisej: i ne vozsmerdesja, niže červ bysť v nem.
25 Reče že Moisej: jadite dnes, jesť bo subbota pokoj Gospodu: dnes ne obrjaščete na poli:
26 šesť dnij sobirajte, v sedmyj že deň subbota: jako ne budet v nem.
27 Bysť že v sedmyj deň, izydoša necyi ot ljudij sobirati, i ne obretoša.
28 Reče že Gospoď Moiseovi: dokole ne choščete poslušati zapovedij Moich i zakona Mojego?
29 Zrite: Gospoď bo dade vam subbotu deň sej: sego radi Toj dade vam v deň šestyj chleba na dva dni: sedite kijždo vas v domu svojem u sebe, niktože da ischodit ot mesta svojego v deň sedmyj.
30 I subbotstvovaša ljudije v deň sedmyj.
31 I prozvaša synove Izrailevy ima tomu manna: bjaše že jako sema koriandrovo belo, vkus že jego aki muka s medom.
32 Reče že im Moisej: sej glagolgol, jegože zavešča Gospoď: napolnite gomor ot manny v skrov v rody vašja: da viďat chleb, jegože jadoste vy v pustyni, jegda izvede vas Gospoď ot zemli Jegipetskija.
33 I reče Moisej ko Aaronu: vozmi stamnu zlatuju jedinu i vloži v ňu gomor polnyj ot manny, i položiši tuju pred Bogom v sobljudenije v rody vašja.
34 Jakože zapoveda Gospoď Moiseju, položi ju Aaron pred svidenijem v sobljudenije.
35 Synove že Izrailevy jadoša mannu let četyredesjať, dondeže priidoša v zemlju obitaemuju, i jadoša mannu, dondeže priidoša vo stranu Finikijskuju:
36 gomor že desjataja časť trech mer bjaše.

17

1 I vozdvižesja ves sonm synov Izrailevych ot pustyni Sin po polkom svoim slovom Gospodnim i opolčišasja v Rafidine. Ne bjaše že vody ljudem piti,
2 i chuljachu ljudije Moisea, glagoljušče: dažď nam vodu, da pijem. I reče im Moisej: čto chulite ma? I čto iskušaete Gospoda?
3 Vozžaždaša že tamo ljudije vody i roptachu na Moisea, glagoljušče: vskuju sije? Izvel jesi nas iz Jegipta umoriti nas i čada naša i skoty žaždeju?
4 Vozopi že Moisej ko Gospodu glagolja: čto sotvorju ljudem sim? Ješče malo, i pobijut ma kamenijem.
5 I reče Gospoď k Moiseju: pojdi pred ljuďmi simi, i poimi s soboju ot starec ljudskich, i žezl, imže presekl jesi more, vozmi v ruku tvoju, i pojdi:
6 Az že stanu tamo prežde prišestvija tvojego u kamene v Chorive: i udariši v kameň, i izydet iz nego voda, i da pijut ljudije. Sotvori že Moisej tako pred syny Izrailevymi,
7 i prozva ima mestu tomu Iskušenije i Pochulenije, chuly radi synov Izrailevych, i zaneže iskusiša Gospoda, glagoljušče: ašče jesť v nas Gospoď, ili ni?
8 Priide že Amalik i vojeva na Izrailja v Rafidine.
9 Reče že Moisej ko Iisusu: izberi sebe mužy silny i izšed opolčisja na Amalika zautra: i se, az stanu na verchu gory, i žezl Božij v ruce mojej.
10 I sotvori Iisus, jakože reče jemu Moisej, i izšed opolčisja na Amalika: Moisej že i Aaron i Or vzydoša na verch gory.
11 I bysť jegda vozdvizaše Moisej ruce, odolevaše Izrail: jegda že opuskaše ruce, odolevaše Amalik:
12 ruce že Moiseovy ťjažki beša: i vzemše kameň, podložiša jemu, i seďaše na nem: Aaron že i Or podderžasta ruce jemu, jedin otsjudu, a drugij ottudu: i byša Moiseovi ruce ukrepleny do zachoždenija solnca:
13 i preodole Iisus Amalika i vsja ljudi jego ubijstvom meča.
14 Reče že Gospoď k Moiseju: vpiši sije na pamať v knigi i vdaj vo ušy Iisusu, jako paguboju pogublju pamať Amalikovu ot podnebesnyja.
15 I sozda Moisej oltar Gospodu i prozva ima jemu Gospoď Pribežišče moje:
16 jako rukoju tajnoju ratujet Gospoď na Amalika ot roda v rod.

18

1 Uslyša že Iofor, ijerej Madiamskij, tesť Moiseov, vsja, jelika sotvori Gospoď Izrailju Svoim ljudem, jako izvede Gospoď Izrailja iz Jegipta:
2 i poja Iofor, tesť Moiseov, Sepforu, ženu Moiseovu, po otpuščenii jeja,
3 i dva syna jeja: ima jedinomu ot nich Girsam, glagolja: prišlec bych v zemli čuždej,
4 i ima vtoromu Jelijezer, glagolja: Bog bo otca mojego pomoščnik moj i izbavi ma iz ruki faraoni.
5 I priide Iofor, tesť Moiseov, i synove i žena k Moiseju v pustyňu, ideže opolčisja pri gore Božijej.
6 Vozvestiša že Moiseju, glagoljušče: se, Iofor, tesť tvoj, idet k tebe, i žena tvoja, i oba syna tvoja s nim.
7 Izyde že Moisej vo sretenije tesťju svojemu i poklonisja jemu i celova jego, i privetstvovaša drug druga: i vvede ich Moisej v kušču.
8 I poveda Moisej tesťju svojemu vsja, jelika sotvori Gospoď faraonu i vsem Jegipťjanom Izrailja radi, i ves trud byvšij im na puti, i jako izbavi ich Gospoď ot ruki faraoni i ot ruki Jegipetskija.
9 Užasesja že Iofor o vsech blagich, jaže sotvori im Gospoď, jako izbavi ich Gospoď ot ruki Jegipetskija i ot ruki faraoni,
10 i reče Iofor: blagosloven Gospoď, jako izbavi ljudi Svoja iz ruki Jegipetskija i iz ruki faraoni:
11 nyne uvedech, jako velik Gospoď pače vsech bogov, sego radi, jako nalegoša na nich.
12 I vzja Iofor tesť Moiseov vsesožženija i žertvy Bogu: priide že Aaron i vsi starcy Izrailevy jasti chleba s testem Moiseovym pred Bogom.
13 I bysť na utrije, sede Moisej suditi ljudi: stojachu že pred Moiseom vsi ljudije ot utra do večera.
14 Videv že Iofor vsja, jelika tvorjaše ljudem, reče: čto sije, ježe ty tvoriši ljudem? Počto ty jedin sediši, vsi že ljudije predstojat tebe ot utra do večera?
15 Reče že Moisej tesťju: poneže prichoďat ljudije ko mne prositi suda ot Boga:
16 jegda bo byvaet im rasprja, i prichoďat ko mne, razsuždaju kojemuždo i skazuju im povelenija Božija i zakon Jego.
17 Reče že tesť Moiseov k nemu: ne pravo ty tvoriši glagol sej:
18 trudom utrudišisja nesnosnym i ty, i vsi ljudije sii, iže suť s toboju: ťjažek tebe glagol sej, ne vozmožeši tvoriti ty jedin:
19 nyne ubo poslušaj mene i prisovetuju tebe, i budet Bog s toboju: budi ty ljudem v tech jaže k Bogu, i doneseši slovesa ich k Bogu,
20 i zasvidetelstvuj im povelenija Božija i zakon Jego, i povežď im puti Jego, imiže pojdut, i dela, jaže sotvorjat:
21 ty že usmotri sebe ot vsech ljudij mužy silny, Boga bojaščyjasja, mužy pravedny, nenaviďaščyja gordosti, i postaviši ich nad nimi tysjaščenačalniki i stonačalniki, i pjaťdesjatonačalniki i desjatonačalniki i pismovvoditeli,
22 i suďat ljudij po vsja časy: slovo že neudoborešitelnoje donesut k tebe: malyja že sudy da suďat oni, i oblegčat ťja i spomogut tebe:
23 ašče slovo sije sotvoriši, ukrepit ťja Bog, i vozmožeši nastojatelstvovati, i vsi ljudije sii priidut vo svoje mesto s mirom.
24 Posluša že Moisej glasa tesťja svojego i sotvori vsja, jelika reče jemu:
25 i izbra Moisej mužy silny ot vsego Izrailja, i sotvori ja nad nimi tysjaščenačalniki i stonačalniki, i pjaťdesjatonačalniki i desjatonačalniki i pismovvoditeli:
26 i suždachu ljudem po vsja časy: vsjakoje že slovo neudoborešitelnoje donosiša k Moiseju, vsjakoje že slovo legkoje suždachu sami.
27 Otpusti že Moisej tesťja svojego, i otide v zemlju svoju.

19

1 Mesjaca že tretijago izšestvija synov Izrailevych ot zemli Jegipetskija, v sij deň priidoša v pustyňu Sinajskuju:
2 i vozdvigošasja ot Rafidina i priidoša v pustyňu Sinajskuju, i opolčisja tamo Izrail prjamo gory.
3 Moisej že vzyde na goru Božiju, i vozzva jego Bog ot gory glagolja: sija vozglagoleši domu Iakovlju i povesi synom Izrailevym:
4 sami videste, jelika sotvorich Jegipťjanom, i poďach vas jako na krilech orlich i privedoch vas k Sebe:
5 i nyne ašče sluchom poslušaete glasa Mojego i sochranite zavet Moj, budete Mi ljudije izbranni ot vsech jazyk: Moja bo jesť vsja zemlja:
6 vy že budete Mi carskoje svjaščenije i jazyk svjat: sija slovesa da rečeši synom Izrailevym.
7 Priide že Moisej i prizva starcy ljudskija i predloži im vsja slovesa sija, jaže zavešča im Bog.
8 Otveščaša že vsi ljudije jedinodušno i rekoša: vsja, jelika reče Bog, sotvorim i poslušaem. Donese že Moisej slovesa sija k Bogu,
9 i reče Gospoď k Moiseju: se, Az priidu k tebe v stolpe oblačne, da uslyšat ljudije glagoljušča ma k tebe i da tebe verujut vo veki. Poveda že Moisej slovesa ljudij ko Gospodu.
10 Reče že Gospoď Moiseju: sošed zasvidetelstvuj ljudem i očisti ja dnes i utre, i da isperut rizy,
11 i da budut gotovy v deň tretij: v tretij bo deň snidet Gospoď na goru Sinajskuju pred vsemi ljuďmi:
12 i ustroiši ljudi okrest glagolja: vnemlite sebe ne voschoditi na goru i ni čimže kosnutisja jeja: vsjak prikosnuvyjsja gore smertiju umret:
13 ne kosnetsja jej ruka, kamenijem bo pobijetsja ili streloju ustrelitsja, ašče skot, ašče čelovek, ne budet živ: jegda že glasi i truby i oblak otidet ot gory, sii vzydut na goru.
14 Snide že Moisej s gory k ljudem, i osvjati ja, i ispraša rizy svoja:
15 i reče ljudem: budite gotovi, tri dni ne vchodite k ženam.
16 Bysť že v tretij deň byvšu ko utru, i byša glasi i molnija i oblak mračen na gore Sinajstej, glas trubnyj glašaše zelo: i ubojašasja vsi ljudije, iže v polce:
17 izvede že Moisej ljudi vo sretenije Bogu iz polka, i staša pod goroju.
18 Gora že Sinajskaja dymašesja vsja, schoždenija radi Božija na ňu vo ogni, i voschoždaše dym, jako dym peščnyj: i užasošasja vsi ljudije zelo.
19 Byša že glasi trubnii proischoďašče krepcy zelo: Moisej glagolaše, Bog že otveščavaše jemu glasom.
20 Snide že Gospoď na goru Sinajskuju na verch gory, i vozzva Gospoď Moisea na verch gory, i vzyde Moisej:
21 i reče Bog k nemu glagolja: sošed zasvidetelstvuj ljudem, da ne kogda pristupjat k Bogu urazumeti, i padut ot nich mnozi:
22 žercy že pristupajuščii ko Gospodu Bogu da osvjaťjatsja, da ne kogda pogubit ot nich Gospoď.
23 I reče Moisej k Bogu: ne vozmogut ljudije vzyti na goru Sinajskuju: Ty bo zaveščal jesi nam glagolja: opredeli goru i osvjati ju.
24 I reče jemu Gospoď: idi, snidi i vzydi ty i Aaron s toboju: žercy že i ljudije da ne nuďatsja vzyti k Bogu, da ne kogda pogubit ot nich Gospoď.
25 Snide že Moisej k ljudem i poveda im.

20

1 I glagola Gospoď vsja slovesa sija k Moiseju glagolja:
2 Az jesm Gospoď Bog tvoj, izvedyj ťja ot zemli Jegipetskija, ot domu raboty:
3 da ne budut tebe bozi inii razve Mene.
4 Ne sotvori sebe kumira i vsjakago podobija, jelika na nebesi gore i jelika na zemli nizu, i jelika v vodach pod zemleju:
5 da ne poklonišisja im, ni poslužiši im: Az bo jesm Gospoď Bog tvoj, Bog revnitel, otdajaj grechi otec na čada do tretijago i četvertago roda nenaviďaščym Mene,
6 i tvorjaj milosť v tysjaščach ljubjaščym Ma i chraňaščym povelenija Moja.
7 Ne vozmeši imene Gospoda Boga tvojego vsuje: ne očistit bo Gospoď prijemljuščjago ima Jego vsuje.
8 Pomni deň subbotnyj, ježe svjatiti jego:
9 šesť dnij delaj i sotvoriši (v nich) vsja dela tvoja:
10 v deň že sedmyj, subbota Gospodu Bogu tvojemu: da ne sotvoriši vsjakago dela v oň ty i syn tvoj i dščer tvoja, i rab tvoj i raba tvoja, i vol tvoj i oslja tvoje i vsjakij skot tvoj, i prišlec obitajaj u tebe:
11 zane v šesti dnech sotvori Gospoď nebo i zemlju, more i vsja jaže v nich, i poči v deň sedmyj: sego radi blagoslovi Gospoď deň sedmyj i osvjati jego.
12 Čti otca tvojego i mater tvoju, da blago ti budet i da dolgoleten budeši na zemli blaze, juže Gospoď Bog tvoj daet tebe.
13 Ne ubij.
14 Ne preljuby sotvori.
15 Ne ukradi.
16 Ne poslušestvuj na druga svojego svidetelstva ložna.
17 Ne poželaj ženy iskrenňago tvojego, ne poželaj domu bližňago tvojego, ni sela jego, ni raba jego, ni rabyni jego, ni vola jego, ni osla jego, ni vsjakago skota jego, ni vsego, jelika suť bližňago tvojego.
18 I vsi ljudije zrjachu glas i sveščy, i glas trubnyj i goru dymaščujusja: i ubojavšesja vsi ljudije staša izdaleče,
19 i rekoša Moiseju: glagoli ty s nami, i da ne glagolet k nam Bog, da ne kogda umrem.
20 Reče že im Moisej: derzajte: iskušenija bo radi priide Bog k vam, jako da budet strach Jego v vas, da ne sogrešaete.
21 Stojachu že vsi ljudije izdaleče: Moisej že vnide vo mrak, ideže bjaše Bog.
22 Reče že Gospoď k Moiseju: sija rečeši domu Iakovlju i vozvestiši synom Izrailevym: vy videste, jako s nebese glagolach k vam:
23 ne sotvorite sebe sami bogov srebrjanych i bogov zlatych ne sotvorite samym sebe:
24 oltar iz zemli sotvorite Mi i požrete na nem vsesožženija vaša i spasitelnaja vaša, i ovcy i telcy vašja, na vsjakom meste, ideže nareku ima Moje tamo, i priidu k tebe i blagoslovlju ťja:
25 ašče že oltar ot kamenij sotvoriši Mi, da ne ustroiši ich tesanych: sečivo bo tvoje ašče vozložiši na nich, to oskverňatsja:
26 da ne vzydeši po stepenem ko oltarju Mojemu, jako da ne otkryeši sramoty tvojeja na nem.

21

1 I sija opravdanija, jaže da položiši pred nimi:
2 ašče sťjažeši raba Jevreina, šesť let da porabotaet tebe, v sedmoje že leto otpustiši jego svobodna tune:
3 ašče sam jedin vnidet, to jedin i izydet: ašče že žena vnidet s nim, to i žena otidet s nim:
4 ašče že gospodin dast jemu ženu, i rodit jemu syny ili dščeri, žena i deti da budut gospodinu jego, sam že jedin da otidet.
5 Ašče že otveščav rab rečet: vozljubich gospodina mojego i ženu moju i deti moja, ne otchoždu svoboden:
6 da privedet jego gospodin jego pred sudišče Božije, i togda privedet jego pred dveri na prag, i da provertit jemu ucho gospodin jego šilom, i da porabotaet jemu vo veki.
7 Ašče že kto prodast svoju dščer v rabyňu, da ne otidet, jakože otchoďat rabyni:
8 ašče ne ugodit pred očima gospodina svojego, juže on vzjati v ženu obešča, da otpustit ju: jazyku že čuždemu gospodin da ne prodast jeja, poneže otverže ju:
9 ašče že synu svojemu obeščal ju, po obyknoveniju dščerej da sotvorit jej:
10 ašče že druguju pojmet sebe, potrebnych i odežd i sojubščenija jeja da ne lišit:
11 ašče že sich trech ne sotvorit jej, da otidet bez srebra tune.
12 I ašče kogo kto udarit, i umret, smertiju da umret (i toj):
13 ašče že ne choťja, no Bog predade v ruce jego, dam tebe mesto, v neže ubežit tamo ubivyj:
14 ašče že kto priložit ubiti bližňago svojego lestiju i pribegnet ko oltarju, ot oltarja Mojego da vozmeši togo umertviti.
15 Iže bijet otca svojego ili mater svoju, smertiju da umret.
16 Iže zloslovit otca svojego ili mater svoju, smertiju da umret.
17 Ašče kto kogo ukradet ot synov Izrailevych, i soodolev semu prodast jego, i obrjaščetsja u nego, smertiju da skončaetsja.
18 Ašče že svarjatsja dva muža, i udarit jedin drugago kamenem ili pjastiju, i ne umret, no sljažet na odre:
19 ašče vostav čelovek pochodit vne o žezle, nepovinen budet udarivyj jego: točiju za nedelanije jego da dast cenu i na celbu.
20 Ašče že kto udarit raba svojego ili rabu svoju žezlom, i umret ot ruki jego, sudom da otmstitsja:
21 ašče že preživet deň jedin ili dva, da ne mstitsja: srebro bo jego jesť.
22 Ašče že bijutsja dva muža, i porazjat ženu neprazdnu, i izydet mladenec jeja neizobražen, tščetoju da otščetitsja: jakože naložit muž ženy toja, podobajuščeje da otdast:
23 ašče že izobražen budet, da dast dušu za dušu,
24 oko za oko, zub za zub, ruku za ruku, nogu za nogu,
25 žženije za žženije, jazvu za jazvu, vred za vred.
26 Ašče že kto istknet oko rabu svojemu ili oko rabyni svojej i oslepit, svobodny da otpustit ja za oko ich:
27 ašče že zub rabu svojemu ili zub rabe svojej izbijet, svobodny da otpustit ja za zub ich.
28 Ašče že vol ubodet muža ili ženu, i umret, kamenijem da pobijetsja vol toj, i da ne sneďat masa jego, gospodin že vola nepovinen budet:
29 ašče že vol bodliv budet prežde včerašňago i tretijago dne, i vozvesťjat gospodinu jego, i ne zaključit jego, i ubijet muža ili ženu: vol kamenijem da pobijetsja, i gospodin jego kupno da umret:
30 ašče že okup naložitsja jemu, da dast okup za dušu svoju, jeliko naložat jemu:
31 ašče že syna ili dščer ubodet, po semu že sudu da sotvorjat jemu:
32 ašče že raba ili rabu ubodet vol, srebra tridesjať didrachm da dast gospodinu ich, i vol kamenijem da pobijetsja.
33 Ašče že kto otverzet jamu ili iskopaet jamu i ne pokryet jeja, i vpadetsja v ňu telec ili oslja,
34 gospodin jamy otdast (cenu), srebro dast gospodinu ich: umeršeje že jemu da budet.
35 Ašče že čij vol ubodet vola bližňago, i umret, da prodadut vola živago, i da razdeljat cenu jego, i vola umeršago da razdeljat:
36 ašče že znaem jesť vol, jako bodliv jesť prežde včerašňago i tretijago dne, i glagolaša gospodinu jego, i toj ne zaključit jego: da otdast vola za vola, mertvyj že jemu da budet.

22

1 Ašče že kto ukradet telca ili ovcu, i zakolet ili prodast, pjať telcev da vozdast za telca i četyri ovcy za ovcu.
2 Ašče že v podkopanii obrjaščetsja tať, i jazven umret, nesť jemu ubijstvo:
3 ašče že vzydet solnce nad nim, povinen jesť, umret za nego: ašče že ne imať imenija, da prodastsja za taťbu:
4 ašče že jat budet, i obrjaščetsja v ruce jego ukradenoje ot osljate do ovcy živo, sugubo da otdast ja.
5 Ašče že kto potravit nivu ili vinograd, i pustit skot svoj pastisja na čužej nive, da dast ot nivy svojeja po plodu jego: ašče že vsju nivu potravit, lučšaja nivy svojeja i lučšaja vinograda svojego da otdast.
6 Ašče že izšed ogň obrjaščet ternije i zapalit gumno, ili klasy, ili nivu, da otdast, iže vozže ogň.
7 Ašče že kto dast drugu srebro ili sosud sochraniti, i ukradetsja iz domu muža togo, ašče obrjaščetsja ukradyj, da vozdast sugubo:
8 ašče že ne obrjaščetsja ukradyj, da priidet gospodin domu pred boga i da klenetsja, jako poistinne ne slukavstvova on o vsem položenii družnem.
9 Po vsej rečennej nepravde, o teljati i o osljati i o ovce, i o rize i o vsej gibeli nanesennej, čto ubo ni bylo by, pred bogom da priidet sud oboich, i obvinennyj bogom da otdast sugubo bližnemu.
10 Ašče že kto dast drugu oslja ili telca, ili ovcu, ili vsjak skot chraniti, i umret ili pogibnet, ili pleneno budet, i niktože uvesť,
11 kljatva da budet Božija meždu oboimi, jako poistinne ne slukavstvova on o vsem bližňago položenii, i tako priimet gospodin jego, i da ne otdast:
12 ašče že ukradeno budet ot nego, da otdast gospodinu:
13 ašče že zver snede, da vedet jego na zverojadinu, i ne otdast:
14 ašče že kto isprosit u druga, i pogibnet, ili umret, ili plenitsja, gospodin že jego ne budet s nim, otdast:
15 ašče že gospodin jego budet s nim, da ne otdast: ašče že naemnik jesť, da budet jemu vmesto mzdy jego.
16 Ašče že prelstit kto ne obručenu devicu, i budet s neju, venom da otvenit ju, (i pojmet ju) sebe v ženu:
17 ašče že vozbraňaja vozbranit i ne voschoščet otec jeja dati ju jemu v ženu, srebro da vozdast otcu, jeliko jesť veno devičesko.
18 Volchvom živym byti ne popustite.
19 Vsjakago so skotom byvajušča smertiju ubijete jego.
20 Iže žertvu prinosit bogom, smertiju da potrebitsja, no točiju Gospodu jedinomu.
21 I prišelca ne ozlobite, niže oskorbite jego: prišelcy bo beste v zemli Jegipetstej.
22 Vsjakija vdovy i siroty ne ozlobite:
23 ašče že zloboju ozlobite Ja, i vozstenavše vozopijut ko mne, sluchom uslyšu glas ich
24 i razgnevajusja jarostiju, i pobiju vy mečem, i budut ženy vašja vdovy, i čada vaša siroty.
25 Ašče že dasi srebro vzaem bratu niščemu iže u tebe, ne budi jego ponuždajaj, niže naložiši jemu lichvy.
26 I ašče založit v zalog rizu drug tvoj, do zachoždenija solnca otdasi jemu:
27 jesť bo sija pokrovenije jemu, sija jedina riza stydenija jego, v čem spati budet: ašče ubo vozopijet ko Mne, uslyšu jego: milostiv bo jesm.
28 Bogov da ne zlosloviši i kňazju ljudij tvoich da ne rečeši zla.
29 Načatki ot gumna i ot točila tvojego da ne kosniši prinesti (Mne): pervency synov tvoich da dasi Mne:
30 tako sotvoriši telcu tvojemu, i ovce tvojej, i oslu tvojemu: sedm dnij da budet u materi, v osmyj že deň da otdasi onoje Mne.
31 Ljudi svjati budete Mi, i masa zverojadinnago da ne sneste, psom poveržete je.

23

1 Da ne priimeši slucha sujetna, da ne priložišisja s nepravednym byti svidetel nepraveden:
2 da ne budeši so mnogimi na zlobu, da ne priložišisja ko množestvu uklonitisja so množajšimi, jako prevratiti sud,
3 i niščago da ne pomiluješi na sude.
4 Ašče že srjaščeši govjado vraga tvojego ili oslja jego zabluždajuščeje, obrativ da otdasi jemu:
5 ašče že uzriši oslja vraga tvojego padšeje pod bremenem jego, da ne mimoideši je, no da vozdvigneši je s nim.
6 Da ne prevratiši suda niščemu v sude jego.
7 Ot vsjakago slova nepravednago da otstupiši: nepovinna i pravedna da ne ubiješi, i ne opravdiši nečestivago darov radi,
8 i da ne vozmeši darov: dary bo oslepljajut oči viďaščym i pogubljajut slovesa pravedna.
9 I prišelca ne oskorbljajte, ni stužite (emu): vy bo veste dušu prišelču, poneže sami beste prišelcy v zemli Jegipetstej.
10 Šesť let da seješi zemlju tvoju i da sobereši plody jeja:
11 v sedmoje že ostavlenije da sotvoriši i opustiši ju, i da jasti budut ubozii jazyka tvojego, ostanki že da sneďat zverije divii: tako da sotvoriši vinogradu tvojemu i masličiju tvojemu.
12 V šesť dnij da sotvoriši dela tvoja, v sedmyj že deň pokoj: da počijet vol tvoj i osel tvoj, i da počijet syn raby tvojeja i prišlec.
13 Vsja, jelika glagolach vam, sochranite, imen že bogov inech ne pominajte, niže da slyšatsja izo ust vašich.
14 Tri kraty v lete sotvorite Mi prazdnik:
15 prazdnik opresnokov sochranite tvoriti, sedm dnij jadite opresnoki, jakože zapovedach tebe, vo vrema mesjaca novych plodov, v toj bo izšel jesi iz Jegipta, da ne javišisja predo Mnoju tošč:
16 i prazdnik žatvy pervorodnych žit sotvoriši ot del tvoich, jaže poseješi na nive tvojej: i prazdnik skončanija pri ischode leta v sobranii del tvoich, jaže ot niv tvoich.
17 Tri kraty v lete da javitsja vsjak mužesk pol tvoj pred Gospodem Bogom tvoim.
18 Jegda bo izženu jazyki ot lica tvojego i razširju predely tvoja, da ne požreši na kvase krove žertvy Mojeja, niže da doležit tuk prazdnika Mojego do utrija.
19 Načatki pervych žit zemli tvojeja da vneseši v dom Gospoda Boga tvojego. Da ne svariši jagňate vo mlece matere jego.
20 I se, Az poslju Angela Mojego pred licem tvoim, da sochranit ťja na puti, jako da vvedet ťja v zemlju, juže ugotovach tebe:
21 vonmi sebe i poslušaj Jego, i ne oslušajsja Jego: ne obinetsja bo tebe, ima bo Moje jesť na Nem:
22 ašče sluchom poslušaeši glasa Mojego i sotvoriši vsja, jelika Az zapovedaju tebe, i sochraniši zavet Moj, budete Mi ljudi izbranni ot vsech jazyk: Moja bo jesť vsja zemlja, vy že budete Mi carskoje svjaščenije i jazyk svjat. Sija slovesa da rečeši synom Izrailevym. Ašče sluchom poslušaeši glasa Mojego i sotvoriši vsja, jelika reku tebe, vrag budu vragom tvoim i soprotivljusja soprotivnikom tvoim.
23 Pojdet bo Angel Moj nastavljajaj ťja i vvedet ťja ko Amorreju i Chetteju, i Ferezeju i Chananeju, i Gergeseju i Jeveju i Ijevuseju, i potreblju ich (ot lica vašego):
24 da ne poklonišisja bogom ich, niže poslužiši im: da ne sotvoriši po delom ich, no razorenijem razoriši i sokrušenijem sokrušiši kapišča ich,
25 i da poslužiši Gospodu Bogu tvojemu: i blagoslovlju chleb tvoj i vino tvoje i vodu tvoju, i otvrašču bolezň ot vas.
26 Ne budet bezčaden, niže neplody na zemli tvojej: čislo dnij tvoich ispolňaja ispolňu.
27 I strach poslju veduščij ťja, i ustrašu vsja jazyki, v ňaže ty vchodiši k nim, i dam vsja soprotivniki tvoja v beguny:
28 i poslju šeršni pred toboju, i izženu Amorrei i Jevei, i Ijevusei i Chananei i Chettei ot tebe:
29 ne izženu ich v lete jedinem, da ne budet zemlja pusta, i mnozi budut na ťja zveri zemnii:
30 pomalu pomalu izženu ich ot tebe, dondeže vozrasteši i naslediši zemlju.
31 I položu predely tvoja ot Čermnago morja do morja Filistimlja, i ot pustyni do reki velikija Jevfrata, i predam v ruce vaši seďaščich na zemli i izženu ich ot tebe:
32 da ne smesišisja s nimi, i s bogi ich da ne zaveščaeši zaveta,
33 i da ne ostanutsja na zemli tvojej, da ne sotvorjat ťja sogrešiti ko Mne: ašče bo porabotaeši bogom ich, sii budut tebe v soblazn.

24

1 I Moiseju reče: vzydi ko Gospodu ty i Aaron, i Nadav i Aviud i sedmdesjat starec Izrailevych, i da pokloňatsja izdaleče Gospodu:
2 i da pristupit Moisej jedin k Bogu, oni že da ne pristupjat: i ljudije s nimi da ne vzydut.
3 Priide že Moisej i poveda ljudem vsja slovesa Božija i opravdanija. Otveščaša že vsi ljudije glasom jedinym, glagoljušče: vsja slovesa, jaže glagola Gospoď, sotvorim i poslušaem.
4 I napisa Moisej vsja slovesa Gospodňa: obutrev že Moisej zautra, sozda oltar pod goroju, i dvanadesjať kamenij v dvanadesjať plemen Izrailevych:
5 i posla junošy synov Izrailevych, i prinesoša vsesožženija, i požroša žertvu spasenija Gospodu Bogu telcy.
6 Vzem že Moisej polovinu krove, vlija v čašy, polovinu že krove vozlija na oltar,
7 i vzem knigu zaveta, pročte ljudem vo ušy. I rekoša: vsja, jelika glagola Gospoď, sotvorim i poslušaem.
8 Vzem že Moisej krov, okropi ljudi i reče: se, krov zaveta, jegože zavešča Gospoď k vam o vsech slovesech sich.
9 I vzyde Moisej i Aaron, i Nadav i Aviud i sedmdesjat ot starec Izrailevych,
10 i videša mesto, ideže stojaše Bog Izrailev: i pod nogama Jego jako delo kamene sapfira, i jako videnije tverdi nebesnyja čistotoju.
11 I ot izbrannych Izrailevych ne povredisja ni jedin: i javišasja na meste Božii, i jadoša, i piša.
12 I reče Gospoď k Moiseju: vzydi ko Mne na goru i stani tamo, i dam ti skrižali kamennyja, zakon i zapovedi, jaže napisach zakonopoložiti im.
13 I vostav Moisej i Iisus predstojavyj jemu, vzydoša na goru Božiju
14 i starcem reša: poždite v molčanii zde, dondeže vozvratimsja k vam: i se, Aaron i Or s vami: ašče komu slučitsja sud, da idut k nim.
15 I vzyde Moisej na goru, i pokry oblak goru,
16 i snide slava Božija na goru Sinajskuju, i pokry ju oblak šesť dnij. I vozzva Gospoď Moisea v deň sedmyj iz sredy oblaka:
17 obličije že slavy Gospodni, jako ogň plamenuja na verse gory, pred syny Izrailevy.
18 I vnide Moisej v sredu oblaka i vzyde na goru, i be tamo na gore četyredesjať dnij i četyredesjať noščej.

25

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 rcy synom Izrailevym, i da vozmut Mi načatki ot vsech, jaže ugodna budut serdcu ich, da vozmete načatki Moja.
3 Sej že jesť načatok, jegože vozmete ot nich: zlato i srebro i meď,
4 i sinetu i bagrjanicu, i červlenicu sugubu (prjadenuju), i visson skanyj, i vlasy kozija,
5 i kožy ovni očervleneny, i kožy sini, i dreva negnijuščaja,
6 i jelej v sveščenije, fimiam vo jelej pomazanija i v složenije fimiama,
7 i kameni Sardijskija, i kameni v vajanije na jepomidu i podir.
8 I da sotvoriši Mi osvjaščenije, i javljusja v vas:
9 i sotvoriši mi po vsemu, jelika Az pokažu tebe na gore, obraz skinii i obraz vsech sosudov jeja: sice da sotvoriši.
10 I sotvoriši kivot svidenija ot drev negnijuščich, dvoju laktij i pol v dolgotu, i lakťja i pol v širotu, i lakťja i pol v vysotu:
11 i pozlatiši jego zlatom čistym, vnutrudu i vneudu pozlatiši jego, i sotvoriši verchu jego venec zlat vityj okrest:
12 i sliješi jemu četyri kolca zlata, i vozložiši na četyri strany jego, dva kolca na jedinu stranu, i dva na druguju stranu.
13 Sotvoriši že nosila ot dreva negnijušča i pozlatiši ja zlatom čistym:
14 i vložiši nosila v kolca, jaže na stranach kivota, nositi imi kivot:
15 v kolcach kivota da budut nosila ne zybljuščesja:
16 i vložiši v kivot svidenija, jaže dam tebe.
17 I da sotvoriši očistilišče pokrov ot zlata čista, dvoju laktij i pol v dolgotu, lakťja že i pol v širotu:
18 i sotvoriši dva cheruvima zlata izvajanna, i vozložiši ja ot oboich stran očistilišča:
19 da sotvorjatsja cheruvimi, jedin ot strany seja i drugij ot strany drugija očistilišča, i sotvoriši dva cheruvima na oboich stranach:
20 da budut cheruvimi rasprostirajušče krila verchu, sooseňajušče krilami svoimi nad očistiliščem, i lica ich ko drugdrugu, na očistilišče budut lica cheruvimska:
21 i da vozložiši očistilišče na kivot verchu, i v kivot da vložiši svidenija, jaže dam tebe.
22 I poznan budu tebe ottudu, i vozglagolju tebe s verchu očistilišča meždu dvema cheruvimy, iže suť nad kivotom svidenija, i po vsem, jelika ašče zapovem tebe k synom Izrailevym.
23 I sotvoriši trapezu ot drev negnijuščich, dvoju laktij v dolgotu, i lakťja v širotu, i lakťja i pol v vysotu:
24 i pozlatiši ju zlatom čistym, i sotvoriši jej vitoje obloženije zlatoje okrest, i sotvoriši jej venec dlani okrest,
25 i sotvoriši vitoje obloženije vencu okrest.
26 I sotvoriši četyri kolca zlata, i vozložiši četyri kolca na četyri strany nog jeja pod venec:
27 i da budut kolca na vlagališča nosilam, jako vozdvizati imi trapezu.
28 I sotvoriši nosila jeja ot drev negnijuščich, i pozlatiši ja zlatom čistym, i vozdvizatisja budet na nich trapeza.
29 I sotvoriši bljuda jeja i fimiamniki, i vozlivalniki i čašy, imiže vozlivati budeši: ot zlata čista da sotvoriši ja.
30 I vozlagati budeši na trapezu chleby predloženija predo Mnoju prisno.
31 I da sotvoriši svetilnik ot zlata čista, izvajan da sotvoriši svetilnik: stebl jego i vetvi, i čašy i kruzi i kriny ot nego da budut:
32 šesť že vetvij ischoďaščich ot stran, tri vetvi svetilnika ot strany jego jedinyja i tri vetvi svetilnika ot strany vtoryja:
33 i tri čašy vo obraz orecha, na jedinej vetvi krug i krin: tako šesti vetvam ischoďaščym ot svetilnika:
34 i na svetilnike četyri čašy vo obraz orecha, na jedinej vetvi kruzi i kriny jego:
35 krug pod dvema vetvmi ot nego, i krug pod četyrmi vetvmi ot nego: tako šesti vetvam ischoďaščym ot svetilnika: i na svetilnike četyri čašy vo obraz orecha:
36 kruzi i vetvi ot nego da budut: ves izvajan ot jedinago zlata čista.
37 I da sotvoriši svetil jego sedm, i postaviši svetila jego, i svetiti budut ot jedinago lica jego:
38 i ščipcy jego, i podstavy jego ot zlata čista sotvoriši:
39 talantom zlata čista da sotvoriši vsja sosudy sija.
40 Vižď, da sotvoriši po obrazu pokazannomu tebe na gore.

26

1 Skiniju že da sotvoriši ot desjati opon ot vissona skanago i sinety, i bagrjanicy i červlenicy skanyja: cheruvimy delom tkanym da sotvoriši ja.
2 Dolgota opony jedinyja dvadesjať i osm laktij, i širota četyrech laktij, opona jedina da budet: mera tajažde da budet vsem oponam.
3 Pjať že opon da budut vzaim prideržaščjasja jedina ot drugija, i pjať opon da budut soderžaščjasja druga o druzej.
4 I da sotvoriši im petli iz sinety u kraja opony jedinyja, ot jedinyja strany v složenije: i sice sotvoriši na kraju opony vnešnija k složeniju vtoromu.
5 Pjaťdesjat že petlej sotvoriši jedinej opone, i pjaťdesjat petlej da sotvoriši ot kraja opony po složeniju vtoryja, licem k licu schoďaščyjasja meždu soboju kajaždo.
6 I sotvoriši pjaťdesjat krjučkov zlatych i sovokupiši opony jedinu ko druzej krjučkami: i budet skinija jedina.
7 I da sotvoriši opony vlasjanyja v pokrov nad skinijeju, jedinonadesjať opon sotvoriši ich.
8 Dolgota opony jedinyja da budet tridesjati laktij, i četyrech laktij širota opony jedinyja: tajažde mera da budet jedinonadesjati oponam.
9 I sovokupiši pjať opon vkupe, i šesť opon vkupe: i usugubiši oponu šestuju ko vchodu skinii.
10 I da sotvoriši petlej pjaťdesjat na krai opony jedinyja, jaže srede po složeniju, i pjaťdesjat petlej da sotvoriši na krai opony sovokupljajuščijasja vtoryja.
11 I sotvoriši krjučkov meďanych pjaťdesjat: i sovokupiši krjučki s petljami, i da sovokupiši opony, i budet jedino.
12 I da podložiši izlišneje ot opon skinii: polujuponoju ostavšejusja da pokryeši izlišneje opon skinii: da prikryeši sozadi skinii.
13 Lakoť (edin) ot sego, i lakoť (edin) ot drugago, ot izlišňago opon, v dolgotu opon skinii: da budet pokryvajuščeje na strane skinii, sjudu i sjudu da pokryvaet.
14 I da sotvoriši pokrov skinii ot kož ovnich červlenych, i prikryvala ot kož sinich sverchu.
15 I da sotvoriši stolpy skinii ot drev negnijuščich:
16 desjati laktij (v vysotu) da sotvoriši stolp jedin, lakťja že jedinago i pol širota stolpa jedinago:
17 dva zakrojca (na krajach) stolpu jedinomu, protivu stojašča drugdrugu: tako sotvoriši vsem stolpom skinii.
18 I da sotvoriši stolpy skinii, dvadesjať stolpov ot strany jaže k severu:
19 i četyredesjať stojalov srebrjanych da sotvoriši dvadesjatim stolpom: dva stojala jedinomu stolpu na oboich kraech jego i dva stojala drugomu stolpu na oboich kraech jego:
20 i v strane vtorej južnej dvadesjať stolpov:
21 i četyredesjať stojalov im srebrjanych: dva stojala stolpu jedinomu na oboich kraech jego i dva stojala stolpu drugomu na oboich kraech jego.
22 I sozadi skinii po strane jaže k morju da sotvoriši šesť stolpov,
23 i dva stolpa sotvoriši vo uglach skinii sozadi.
24 I budut ravni ot dolu: po tomužde da budut ravni ot glav v sostav jedin: tako da sotvoriši oboim dvum uglam: ravni da budut.
25 I da budut osm stolpy i stojala ich srebrjana šesťnadesjať: dva stojala jedinomu stolpu i dva stojala drugomu stolpu, na oboich kraech jego.
26 I da sotvoriši verei ot drev negnijuščich: pjať verej stolpu jedinomu ot jedinyja strany skinii,
27 i pjať verej stolpu jedinomu vtorej strane skinii, i pjať verej stolpu zadnemu strane skinii, jaže k morju:
28 i vereja sredňaja posrede stolpov da prochodit ot jedinyja strany v druguju stranu.
29 I stolpy da pozlatiši zlatom: i kolca sotvoriši zlata, v ňaže vložiši verei: i pozlatiši verei zlatom.
30 I vozstaviši skiniju po obrazu pokazannomu tebe na gore.
31 I da sotvoriši zavesu ot sinety i bagrjanicy, i červlenicy skanyja i vissona prjadenago: delom tkanym da sotvoriši ju cheruvimy.
32 I vozložiši ju na četyri stolpy negnijuščyja pozlaščeny zlatom: i verchi ich zlaty, i stojala ich četyri srebrjana.
33 I povesiši zavesu na stolpech, i vneseši tamo vnutr zavesy kivot svidenija: i razdeljati budet zavesa vam posrede svjatilišča i posrede Svjataja svjatych,
34 i zakryeši zavesoju kivot svidenija vo Svjataja svjatych.
35 I postaviši trapezu vne zavesy, i svetilnik prjamo trapezy na strane skinii, jaže k jugu: i trapezu postaviši na strane skinii, jaže k severu.
36 I da sotvoriši zakrov v dverech skinii ot sinety i bagrjanicy, i červlenicy skanyja i vissona skanago, delom pestrjaščago.
37 I da sotvoriši zavese pjať stolpov ot drev negnijuščich, i pozlatiši ich zlatom, i verchi ich zlaty: i da sliješi im pjať stojal meďanych.

27

1 I da sotvoriši oltar ot drev negnijuščich, pjati lakot v dolgotu i pjati lakot v širotu: četverougolen da budet oltar, i trech laktij vysota jego.
2 I da sotvoriši rogi na četyrech uglech: iz nego da budut rogi, i pokryeši ja mediju.
3 I da sotvoriši venec oltarju: i pokrov jego, i fialy jego, i vilicy jego, i kadilnik jego, i vsja sosudy jego da sotvoriši meďany.
4 I da sotvoriši jemu ognišče na podobije mreži meďano: i sotvoriši ognišču četyri kolca meďana na četyri strany,
5 i podložiši ja pod ognišče oltarja snizu, i budet ognišče do sredy oltarja.
6 I da sotvoriši oltarju nosila ot dreves negnijuščich, i okuješi ja mediju,
7 i vložiši nosila v kolca: i da budut nosila oltarju po bokam, ježe podimati jego.
8 Tošč, doščatyj sotvoriši jego: po pokazannomu tebe na gore, tako sotvoriši jego.
9 I da sotvoriši dvor skinii: na strane, jaže k jugu, zavesy dvora iz vissona skanago: dolgota sto lakot strane jedinej:
10 i stolpy ich dvadesjať, i stojala ich dvadesjať meďana, i krjučki ich, i verchi ich srebrjany.
11 Takožde na strane, jaže k severu, zavesy sto lakot v dolgotu, i stolpy ich dvadesjať, i stojala ich dvadesjať meďana, i krjučki ich, i verchi stolpov, i stojala ich posrebrena srebrom.
12 Širota že dvora, jaže k morju, opony pjaťdesjat lakot: stolpy ich desjať, i stojala ich desjať.
13 I širota dvora, jaže k vostoku, zavesy pjaťdesjat laktij: stolpy ich desjať, i stojala ich desjať.
14 I pjaťnadesjať lakot vysota opon strane jedinej: stolpy ich tri, i stojala ich tri:
15 i strane vtorej opon pjaťnadesjať lakot vysota: stolpy ich tri, i stojala ich tri.
16 I vratam dvora zavesa dvadesjať lakot v vysotu, ot sinety i bagrjanicy, i červlenicy skanyja i vissona skanago pestrenijem švennym: stolpy ich četyri, i stojala ich četyri.
17 Vsi stolpy dvora okrest okovany srebrom, i verchi ich srebrjany, i stojala ich meďana.
18 Dolgota že dvora sto na sto, i širota pjaťdesjat na pjaťdesjat, i vysota pjati laktij ot vissona skanago: i stojala ich meďana.
19 I vse ustrojenije, i vsja orudija, i gvozdi dvora meďany.
20 I ty zapovežď synom Izrailevym, i da vozmut tebe jelej ot masličija bez droždej čist izžat v svetenije, da gorit svetilnik vsegda.
21 V skinii svidenija vne zavesy, jaže nad zavetom, vozžigati budet jego Aaron i synove jego, ot večera daže do utra, pred Gospodem, zakonno večno v rody vašja ot synov Izrailevych.

28

1 I ty privedi k sebe Aarona, brata tvojego, i syny jego ot synov Izrailevych, da svjaščennodejstvujut Mne Aaron i Nadav, i Aviud i Jeleazar i Ifamar, synove Aaroni.
2 I da sotvoriši rizu svjatu Aaronu bratu tvojemu v česť i slavu.
3 I ty vozglagoli ko vsem premudrym umom, ichže napolnich ducha mudrosti i smyšlenija: i da sotvorjat rizu svjatu Aaronu, v nejže imať svjaščennodejstvovati Mne vo svjatilišči.
4 I sija suť rizy, ichže sotvorjat: napersnik i rizu verchňuju, i dolguju rizu i rizu tresnovitu, i naglavije i pojas: i da sotvorjat rizy svjaty Aaronu i synom jego, vo ježe svjaščennodejstvovati Mne.
5 I sii da vozmut zlato i sinetu, i bagrjanicu i červlenicu i visson,
6 i da sotvorjat rizu verchňuju ot vissona skanago, delo tkanno pestrjaščago.
7 Dve rizy verchnija da budut jemu prideržaščjasja jedina druzej, na obe strane svjazanyja.
8 I tkanije riz verchnich, ježe jesť na nich, po sotvoreniju ich da budet ot zlata čista i sinety, i bagrjanicy i červlenicy prjadenyja i vissona skanago.
9 I vozmeši dva kameňa, kamene smaragda, i izvajaeši na nich imena synov Izrailevych:
10 šesť imen na kameni jedinem i šesť imen pročiich na kameni druzem po rodom ich,
11 delo kamennyja chitrosti: vajanijem pečati izvajaeši oba kameňa imeny synov Izrailevych.
12 I položiši oba kameňa na ramenach verchnija rizy: kameni v pamať suť synom Izrailevym: i vozdvignet Aaron imena synov Izrailevych pred Gospodem na oba ramena svoja v pamať o nich.
13 I da sotvoriši ščitcy ot zlata čista,
14 i da sotvoriši dve tresnovicy ot zlata čista, smešeny cvetami, delo pletenija: i vozložiši tresnovicy spletenyja na ščitcy po naramnikom ich sopredi.
15 I da sotvoriši slovo sudnoje, delo pestrjaščago: po sostavu rizy verchnija da sotvoriši sije ot zlata i sinety, i bagrjanicy i červlenicy prjadenyja i vissona skanago:
16 sotvoriši je četverougolno: da budet sugubo, pjadi dolgota jego i pjadi širota,
17 i našiješi na nem švenije kamennoje v četyri rjada. Rjad kamenij da budet: sardij, topazij i smaragd, rjad jedin:
18 i rjad vtoryj, anfraks i sapfir i iaspis:
19 i rjad tretij, ligirij i achat i amefist:
20 i rjad četvertyj, chrisolif i virillij i onichij: objaty zlatom, ispleteny v zlate da budut po rjadu svojemu.
21 I kamenije da budut ot imen dvunadesjati synov Izrailevych pred Gospodem: na dvu ramenach jego dvanadesjať po imenam ich i po rodom ich, izvajani pečatmi, kojegoždo po imeni da budut v dvanadesjať plemen.
22 I da sotvoriši na slove tresny spleteny, delom verižnym, ot zlata čista.
23 I da sotvoriši na slovesi dva kolca zlata: i vozložiši dva kolca zlata na oba kraja slovese.
24 I vozložiši tresny i čepi zlaty na dva kolca ot oboich kraev slovese.
25 I dva kraja dvuch tresn naložiši na dve čepočki, i vozložiši na ramena verchnich riz licem ko drugdrugu.
26 I sotvoriši dva kolca zlata, i vozložiši na obe strany slovese na kraj ot kraja zadňago verchnich riz, otvnutr.
27 I sotvoriši dva kolca zlata, i vozložiši na oba ramena verchnija rizy snizu jego, licem po sogbeniju svyše sotkanija verchnich riz.
28 I sťjagneši slovo kolcami, jaže na nem, s kolcami verchnich riz složenymi, iz sinety pletenymi vo tkanije verchnich riz, da ne nizpuskaetsja slovo s verchnich riz.
29 I da vozmet Aaron imena synov Izrailevych na slove sudnem na persech, vchoďašč vo svjatoje na pamať pred Bogom. I da položiši na slovesi sudnem tresny: pletenija na oba kraja slovese vozložiši, i oba ščita vozložiši na obe rame naramnika na lice.
30 I da vozložiši na slovo sudnoje javlenije i istinu: i da budet na persech Aaronu, jegda vnidet v svjatoje pred Gospoda: i da nosit Aaron sudy synov Izrailevych na persech pred Gospodem vsegda.
31 I da sotvoriši rizu vnutrenňuju podir vsju siňu.
32 I da budet ustije posrede jego, ožerelije imuščo krugom ustija delom tkanym, sgib sošven ot nego, da ne razderetsja.
33 I da sotvoriši na omete riznem snizu, aki šipka cvetuščago, pugvicy iz sinety i bagrjanicy, i červlenicy prjadenyja i vissona skanago, na omete rizy krugom: v tojže obraz pugvicy zlaty, i zvoncy meždu simi okrest.
34 Pri pugvice zlat zvonec, i cvet na omete riznem, krugom.
35 I da budet Aaronu, jegda služit, slyšan glas jego, vchoďašču vo svjatoje pred Gospoda, i ischoďašču, da ne umret.
36 I da sotvoriši dščicu zlatu čistu: i izobraziši na nej obraz pečati, Svjatyňa Gospodňa,
37 i da vozložiši ju na sinetu skanuju, i da budet na uvjasle, spredi uvjasla da budet,
38 i da budet na čele Aaroni: i otimet Aaron sogrešenija svjatych, jelika osvjaťjat synove Izrailevy ot vsjakago dajanija svjatych svoich, i da budet na čele Aaroni vsegda prijato imi pred Gospodem.
39 I tresny riz ot vissona: i sotvoriši klobuk vissonnyj, i pojas da sotvoriši delo pestrjaščago.
40 I synom Aaronovym da sotvoriši rizy i pojasy, i klobuki da sotvoriši im v česť i slavu:
41 i oblečeši v ňa Aarona brata tvojego i syny jego s nim, i da pomažeši ich, i ispolniši ruce ich i osvjatiši ich, da Mi svjaščennodejstvujut.
42 I da sotvoriši im nadragi lňany pokryvati stydenija ploti ich, ot bedr daže do stegn budut,
43 i da imať Aaron i synove jego, jegda vchoďat v skiniju svidenija, ili jegda prichoďat služiti k žertvenniku svjatyni: i da ne navedut na sja grecha, da ne umrut: zakonnoje večnoje (da budet) jemu i semeni jego po nem.

29

1 I sija suť, jaže sotvoriši im: osvjatiši ja, jako svjaščennodejstvovati im Mne: da vozmeši že telca jedinago ot govjad i ovna dva neporočna:
2 i chleby presny smešeny s jelejem, i opresnoki pomazany jelejem: iz muki pšeničny sotvoriši ja:
3 i da vložiši ja v koš jedin, i prineseši ja v koši, i telca i dva ovna.
4 I Aarona i syny jego privedeši pred dveri skinii svidenija, i izmyeši ja vodoju:
5 i vzem rizy svjatyja, oblečeši Aarona brata tvojego, i v chiton podir, i v rizu verchňuju, i v slovo: i sovokupiši jemu slovo k naramniku:
6 i vozložiši na glavu jego klobuk: i vozložiši dščicu osvjaščenije na uvjaslo:
7 i da vozmeši ot jelea pomazanija, i da vozliješi i na glavu jego i pomažeši jego.
8 I syny jego privedeši i oblečeši ja v rizy:
9 i opojašeši ja pojasy, i vozložiši na nich klobuki, i budet imi svjaščenstvo mne vo veki: i soveršiši ruce Aaroni i ruce synov jego.
10 I da privedeši telca pred dveri skinii svidenija, i vozložat Aaron i synove jego ruce svoi na glavu telca pred Gospodem u dverij skinii svidenija.
11 I da zakoleši telca pred Gospodem u dverij skinii svidenija:
12 i da vozmeši ot krove telči i pomažeši na rogach oltarevych perstom tvoim: ostanok že ves krove proliješi u stojala oltarnago:
13 i da vozmeši ves tuk, iže na utrobe, i preponku pečeni, i obe počki, i tuk iže na nich, i vozložiši na oltar:
14 masa že telča, i kožu, i motyla da sožžeši na ogni vne polka: za grech bo jesť.
15 I ovna da pojmeši jedinago, i da vozložat Aaron i synove jego ruki svoja na glavu ovňu:
16 i zakoleši jego, i vzem krov proliješi u oltarja okrest:
17 i ovna da razsečeši na udy i izmyeši vnutrenňaja i nogi v vode, i vozložiši na razsečennyja časti so glavoju:
18 i vozneseši vsego ovna na oltar, vsesožženije Gospodu v voňu blagouchanija: žertva Gospodu jesť.
19 I da pojmeši ovna vtorago, i vozložit Aaron i synove jego ruki svoja na glavu ovňu:
20 i zakoleši jego, i vozmeši ot krove jego, i vozložiši na kraj ušese Aaroňa desnago i na kraj ruki desnyja i na kraj nogi desnyja, i na kraj ušes synov jego desnych i na kraj ruk ich desnych i na kraj nog ich desnych:
21 i da vozmeši ot krove, jaže na oltari, i ot jelea pomazanija, i da voskropiši na Aarona i na rizu jego, i na syny jego i na rizy synov jego s nim: i osvjatitsja sam i rizy jego, i syny jego i rizy synov jego s nim: krov že ovňu da proliješi u oltarja okrest.
22 I da vozmeši ot ovna tuk jego, i tuk pokryvajuščij utrobu jego, i preponku pečeni, i obe počki, i tuk iže na nich, i ramo desnoje: jesť bo soveršenije sije:
23 i chleb jedin s jelejem, i opresnok jedin ot koša opresnokov, predložennych pred Gospodem:
24 i vozložiši vsja na ruki Aaroni i na ruki synov jego, i otdeliši ja otdelenije pred Gospodem:
25 i da vozmeši ja ot ruk ich, i vozneseši na oltar vsesožženija v voňu blagouchanija pred Gospodem: prinošenije jesť Gospodu.
26 I da vozmeši gruď ot ovna soveršenija, jaže jesť Aaronu, i otdeliši ju otdelenije pred Gospodem, i budet tebe v časť:
27 i osvjatiši gruď otdelenije, i ramo otlučenija, ježe otdelisja, i jaže oťjasja ot ovna soveršenija ot Aarona i ot synov jego,
28 i budet Aaronu i synom jego zakonno večno ot synov Izrailevych: jesť bo otdelenije sije, i oťjatije budet ot synov Izrailevych ot žertv spasitelnych synov Izrailevych, otdelenije Gospodu.
29 I rizy svjaty, jaže suť Aaronu, da budut synom jego po nem, pomazatisja im v nich i soveršiti ruki svoja.
30 Sedm dnij da oblačitsja v ňa ijerej velikij, iže vmesto jego ot synov jego, iže vnidet v skiniju svidenija služiti vo svjatilišči.
31 I ovna soveršenija da vozmeši i ispečeši masa na meste svjate,
32 i da jaďat Aaron i synove jego masa ovňa, i chleby, jaže v koši u dverij skinii svidenija:
33 da jaďat sija, imiže osvjatišasja v nich, soveršiti ruki svoja, osvjatiti ja: i inoplemennik da ne snest ot nich, suť bo svjata.
34 Ašče že ostanetsja ot mas žertvy soveršenija i ot chlebov do utrija, da sožžeši ostanki ognem: da ne sneďatsja, osvjaščenije bo jesť.
35 I sotvoriši Aaronu i synom jego tako po vsem, jelika zapovedach tebe: sedm dnij soveršiši ruce ich.
36 I telca grecha radi da sotvoriši v deň očiščenija: i da očistiši oltar, jegda osvjaščaeši na nem: i pomažeši jego, jako osvjatiti jego.
37 Sedm dnij očistiši oltar i osvjatiši jego, i budet oltar svjataja svjatych: vsjak prikasajajsja oltarju osvjatitsja.
38 I sija suť, jaže sotvoriši na oltari: agnca jedinoletna neporočna dva na vsjak deň na oltari prisno žertvu neprestannuju:
39 agnca jedinago da sotvoriši rano, i vtorago agnca da sotvoriši v večer:
40 i desjatuju časť muki pšeničny s jelejem smešeny, v četvertuju časť ina, i vozlijanije četvertuju časť mery ina vina jedinomu ovnu.
41 I agnca vtorago da sotvoriši v večer, jakože utrenňuju žertvu, i vozlijanije jego: sotvoriši v voňu blagouchanija prinošenije Gospodu.
42 Žertvu vsegdašňuju v sluchi i v rody vašja pred dvermi skinii svidenija pred Gospodem, v nichže poznan budu tebe tamo, jakože glagolati k tebe.
43 I zaveščaju tamo synom Izrailevym, i osvjaščusja vo slave Mojej,
44 i osvjašču skiniju svidenija i oltar, i Aarona i syny jego osvjašču, svjaščennodejstvovati Mne,
45 i narekusja v synech Izrailevych, i budu im Bog:
46 i uveďat, jako Az jesm Gospoď Bog ich, izvedyj ich iz zemli Jegipetskija, nareščisja im i byti im Bog.

30

1 I da sotvoriši oltar kadilnyj ot drev negnijuščich:
2 i sotvoriši i lakťja v dolgotu i lakťja v širotu, četverougolen da budet, i dvoju laktij v vysotu: ot nego da budut rogi jego.
3 I pozlatiši zlatom čistym ognišče jego, i steny jego okolo, i rogi jego: i da sotvoriši jemu vityj venec zlat okolo.
4 I dva kolca zlata čista da sotvoriši pod vitym vencem jego na oboju uglu, da sotvoriši na oboich stranach: i budut kolca nosilam, jakože podimati onyj imi.
5 I da sotvoriši nosila ot dreves negnijuščich, i pozlatiši ja zlatom:
6 i da položiši jego prjamo zavesy, suščija u kivota svidenija, v nichže poznan budu tebe ottudu.
7 I da kadit nad nim Aaron fimiamom složenym blagovonnym rano rano: jegda ustrojaet svetila, da kadit nad nim:
8 i jegda vžigaet Aaron svetila s večera, da kadit nad nim: fimiam vsegdašnij prisno pred Gospodem v rody ich:
9 i da ne prineseši nad nego fimiama inago: prinošenija, žertvy i vozlijanija da ne proliješi na nego.
10 I da očistit nad nim Aaron u rogov jego jedinoju v leto: ot krove očiščenija grechov umilostivlenija jedinoju v leto da očistit jego v rody ich: svjatoje svjatych jesť Gospodu.
11 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
12 ašče vozmeši isčislenije synov Izrailevych v presmotrenii ich, i daďat kijždo iskuplenije za dušu svoju Gospodu, i ne budet v nich padenija v presmotrenii ich.
13 I sije jesť, ježe daďat, jelicy ašče pristupjat v presmotrenije, poldidrachmy, ježe jesť po didrachme svjatej: dvadesjať cat didrachma: pol že didrachmy, daň Gospodu.
14 Vsjak vchoďaj v presmotrenije ot dvadesjati let i vyšše, da dadut daň Gospodu:
15 bogatyj da ne priložit, i niščij da ne umalit ot poludidrachmy, jegda dajut daň Gospodu (ot synov Izrailevych), ježe umoljati o dušach vašich.
16 I da vozmeši srebro dani ot synov Izrailevych, i dasi je na sodelanije skinii svidenija: i da budet synom Izrailevym pamať pred Gospodem, ježe umoljati o dušach vašich.
17 I reče Gospoď Moiseju, glagolja:
18 sotvori umyvalnicu meďanu i stojalo jej meďano, ježe umyvatisja, i da postaviši ju meždu skinijeju svidenija i meždu oltarem, i da vliješi v ňu vodu:
19 i da umyvaet Aaron i synove jego iz neja ruki svoja i nogi vodoju:
20 jegda vchoďat v skiniju svidenija, da omyjutsja vodoju, i ne umrut: ili jegda prichoďat ko oltarju služiti i prinositi vsesožženija Gospodu,
21 umyjut ruce i noze vodoju, jegda vchoďat v skiniju svidenija, da ne umrut, i da budet im zakonno večno, jemu i rodom jego po nem.
22 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
23 i ty vozmi aromaty, cvet smirny izbrannyja pjať sot siklev, i kinnamoma blagovonna pol sego, dvesti pjaťdesjat, i trosti blagovonnyja dvesti pjaťdesjat,
24 i kasii pjať sot siklev svjatago, i jelea ot maslin (meru) in,
25 i sotvoriši sej jelej pomazanije svjatoje, miro pomazatelnoje chudožestvom mirovarca: jelej pomazanije svjatoje budet,
26 i da pomažeši ot nego skiniju svidenija, i kivot skinii svidenija,
27 i vsja sosudy jeja, i svetilnik i vsja sosudy jego, i oltar kadilnyj,
28 i oltar vsesožženija i vsja jego sosudy, i trapezu i vsja jeja sosudy, i umyvalnicu i stojalo jeja,
29 i osvjatiši ja, i budut svjataja svjatych: vsjak prikasajajsja im osvjatitsja:
30 i Aarona i syny jego pomažeši, i osvjatiši ja svjaščennodejstvovati Mne:
31 i synom Izrailevym da rečeši, glagolja: jelej masť pomazanija svjat da budet sej vam v rody vašja:
32 ploť čeloveča da ne pomažetsja (im), i po složeniju semu da ne sotvorite sami sebe inogo sice: svjat jesť i osvjaščenije budet vam:
33 iže ašče sotvorit sice, i iže ašče dast ot nego inoplemenniku, potrebitsja ot ljudij svoich.
34 I reče Gospoď k Moiseju: vozmi sebe aromaty, stakti, onicha i chalvana blagovonna i livana čistago: vse to v ravnu meru da budet:
35 i da sotvorjat v nem fimiam mirovarnyj, delo mirovarca smešenoje, čisto, delo sto:
36 i razdrobiši ot sich po tonku, i položiši prjamo svideniju v skinii svidenija, oťjunuduže poznan budu tebe tamo: svjatoje svjatych budet vam fimiam:
37 po složeniju semu da ne sotvorite sebe sami, osvjaščenije budet vam ot Gospoda:
38 iže ašče sotvorit sice, ježe oboňati ot nego, pogibnet duša togo ot ljudij svoich.

31

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 se, narekoch imenem Veseleila syna Urii, syna Orova, ot plemene Iudina,
3 i napolnich jego Duchom Božiim premudrosti i smyšlenija i vedenija, vo vsjakom dele razumeti
4 i architektonstvovati, delati zlato i srebro i meď, i sinetu i bagrjanicu, i červlenicu prjadenu i visson skanyj,
5 i kamennoje delo, i različnaja drevodelstva delati vo vsech delech:
6 i Az dach jego i Jeliava syna Achisamachova ot plemene Danova, i vsjakomu smyslennomu serdcem dach smysl, i potruďatsja, i sotvorjat vsja, jelika zapovedach tebe:
7 skiniju svidenija i kivot zaveta, i očistilišče ježe verchu jego, i utvar skinii,
8 i žertvenniki, i trapezu i vsja sosudy jeja, i svetilnik čistyj i vsja sosudy jego,
9 i umyvalnicu i stojalo jeja,
10 i rizy služebnyja Aaronovy i rizy synov jego, ježe svjaščennodejstvovati Mne,
11 i jelej pomazanija, i fimiam složenija svjatago: po vsem, jelika zapovedach tebe, sotvorjat.
12 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
13 i ty zapovežď synom Izrailevym, glagolja: smotrite i subboty Moja sochranite: jesť bo znamenije meždu Mnoju i vami v rody vašja, da uveste, jako Az Gospoď osvjaščajaj vas:
14 i sochranite subbotu, jako svjata sija jesť Gospodu i vam: oskvernivyj ju smertiju umret: vsjak, iže sotvorit v ňu delo, potrebitsja duša ta ot sredy ljudij svoich:
15 šesť dnij da sotvoriši dela, v deň že sedmyj subbota, pokoj svjat Gospodu: vsjak, iže sotvorit delo v sedmyj deň, smertiju umret:
16 i da sochraňat synove Izrailevy subboty deržati ja v rody ich:
17 zavet večen vo Mne i v synech Izrailevych, znamenije jesť vo mne večnoje: jako v šesti dnech sotvori Gospoď nebo i zemlju, v sedmyj že deň presta, i poči.
18 I dade (Bog) Moiseju, jegda presta glagolja jemu na gore Sinajstej, dve skrižali svidenija, skrižali kamenny napisany perstom Božiim.

32

1 I videvše ljudije, jako umedli Moisej sniti s gory, vostaša ljudije na Aarona i glagolaša jemu: vostani i sotvori nam bogi, iže pojdut pred nami: Moisej bo sej čelovek, iže izvede nas ot zemli Jegipetskija, ne vemy, čto bysť jemu.
2 I reče im Aaron: izmite userjazi zlatyja, jaže vo ušesech žen vašich i dščerej, i prinesite ko mne.
3 I izjaša vsi ljudije userjazi zlaty, jaže vo ušesech žen ich, i prinesoša ko Aaronu.
4 I vzja ot ruk ich i slija ich delom litym, i sotvori im telca litago. I rekoša: sii bozi tvoi, Izrailju, iže izvedoša ťja iz zemli Jegipetskija.
5 I videv Aaron, sozda oltar prjamo jemu, i propoveda Aaron, glagolja: prazdnik Gospodň utre.
6 I obutrenevav nautrije, voznese vsesožženija i prinese žertvu spasenija. I sedoša ljudije jasti i piti i vostaša igrati.
7 I reče Gospoď k Moiseju glagolja: idi skoro, snidi otsjudu, bezzakonnovaša bo ljudije tvoi, ichže izvel jesi iz zemli Jegipetskija:
8 prestupiša s puti skoro, jegože zapovedal jesi im: sotvoriša sebe telca, i poklonišasja jemu, i požroša jemu, i reša:
9 sii bozi tvoi, Izrailju, iže izvedoša ťja iz zemli Jegipetskija:
10 i nyne ostavi Ma, i vozjarivsja gnevom na ňa, potreblju ich, i sotvorju ťja v jazyk velik.
11 I pomolisja Moisej pred Gospodem Bogom i reče: vskuju, Gospodi, jarišisja gnevom na ljudi Tvoja, ichže izvel jesi iz zemli Jegipetskija krepostiju velikoju i myšceju Tvojeju vysokoju?
12 Da ne kogda rekut Jegipťjane, glagoljušče: s lukavstvom izvede ich pogubiti v gorach i potrebiti ich ot zemli: utoli gnev jarosti Tvojeja i milostiv budi o zlobe ljudij Tvoich,
13 pomanuv Avraama i Isaaka i Iakova, Tvoja raby, imže kljalsja jesi Soboju, i rekl jesi k nim, glagolja: zelo umnožu sema vaše, jako zvezdy nebesnyja množestvom, i vsju siju zemlju, juže rekl jesi dati semeni ich, i obladajut jeju vo veki.
14 I umilostivisja Gospoď o zle, ježe reče sotvoriti ljudem Svoim.
15 I vozvrativsja Moisej, snide s gory: i dve skrižali svidenija v ruku jego, skrižali kamenny napisany ot oboju stranu ich, sjudu i sjudu byša napisany:
16 i skrižali delo Božije byša, i napisanije, napisanije Božije izvajano na skrižalech.
17 I uslyšav Iisus glas ljudij kričaščich, reče k Moiseju: glas ratnyj v polce.
18 I reče Moisej: nesť glas načinajuščich odolevati, niže glas načinajuščich bežati, no glas načinajuščich napivatisja vinom az slyšu.
19 I jegda približašesja k polku, uzre telca i liki: i vozjarivsja gnevom Moisej, poverže iz ruku svojeju obe skrižali, i sokruši ja pod goroju:
20 i vzem telca, jegože sotvoriša, sožže jego vo ogni i sotre jego podrobnu, i razsypa jego po vode, i napoi jeju syny Izrailevy.
21 I reče Moisej Aaronu: čto sotvoriša tebe ljudije sii, jako navel jesi na nich grech velik?
22 I reče Aaron k Moiseju: ne gnevajsja, gospodine: ty bo vesi ljudij sich ustremlenije.
23 Glagolaša bo mi: sotvori nam bogi, iže pojdut pred nami: Moisej bo sej čelovek, iže izvede ny ot Jegipta, ne vemy, čto bysť jemu:
24 i rekoch im: iže imať zlato, izmite: i izjaša, i daša mne, i vvergoch je vo ogň, i izlijasja telec sej.
25 Videv že Moisej ljudi, jako razdelišasja, razdeli bo ich Aaron v poradovanije supostatom ich:
26 sta že Moisej vo vratech polka i reče: ašče kto jesť Gospodň, da idet ko mne. Snidošasja ubo k nemu vsi synove Leviiny.
27 I reče im: sija glagolet Gospoď Bog Izrailev: prepojašite kijždo svoj meč pri bedre i projdite, i vozvratitesja ot vrat do vrat skvoze polk, i ubijte kijždo brata svojego i kijždo bližňago svojego i kijždo soseda svojego.
28 I sotvoriša synove Leviiny, jakože glagola im Moisej: i pade ot ljudij v toj deň do trech tysjašč mužej.
29 I reče im Moisej: napolniste ruki vašja dnes Gospodu, kijždo v syne svojem i v brate svojem, da dastsja na vas blagoslovenije.
30 I bysť na utrije, reče Moisej k ljudem: vy sogrešiste grech velik: i nyne vzydu k Bogu, da umolju o grese vašem.
31 I vozvratisja Moisej ko Gospodu i reče: moljusja ti, Gospodi: sogrešiša ljudije sii grech velik i sotvoriša sebe bogi zlaty:
32 i nyne, ašče ubo ostaviši im grech ich, ostavi: ašče že ni, izgladi ma iz knigi Tvojeja, v ňuže vpisal jesi.
33 I reče Gospoď k Moiseju: ašče kto sogreši predo Mnoju, izglažu jego iz knigi Mojeja:
34 nyne že idi, snidi i vozvedi ljudi sija na mesto, ježe rech tebe: se, Angel Moj predidet pred licem tvoim: v oňže deň prisešču, navedu na nich grech ich.
35 I porazi Gospoď ljudi za sotvorenije telca, jegože sotvori Aaron.

33

1 I reče Gospoď k Moiseju: predidi, vzydi otsjudu ty i ljudije tvoi, ichže izvel jesi ot zemli Jegipetskija na zemlju, jejuže kljachsja Avraamu i Isaaku i Iakovu, glagolja: semeni vašemu dam ju:
2 i poslju kupno Angela Mojego pred licem tvoim, i izženet Chananea, Amorrea i Chettea, i Ferezea i Gergesea, i Jevea i Ijevusea:
3 i vvedu ťja v zemlju tekuščuju mlekom i medom: Sam bo ne pojdu s toboju, jako ljudije žestokovyjnii suť, da ne ubiju tebe na puti.
4 I uslyšavše ljudije slovo sije strašnoje, vosplakašasja v plačevnych (rizach).
5 I reče Gospoď k Moiseju: glagoli synom Izrailevym: vy ljudije žestokovyjnii, bljuditesja, da ne jazvu druguju navedu na vy i potreblju vy: nyne ubo symite rizy slavy vašeja i utvar, i pokažu, jaže sotvorju vam.
6 I oťjaša synove Izrailevy utvar svoju i rizy ot gory Choriva.
7 I vzem Moisej kušču svoju, potče ju vne polka, daleče ot polka, i prozvasja skinija svidenija: i bysť, vsjak vzyskujaj Gospoda ischoždaše v skiniju, jaže vne polka.
8 Jegda že vchoždaše Moisej v skiniju vne polka, stojachu vsi ljudije smotrjašče kijždo pred dvermi kušči svojeja, i zrjachu otchoďašču Moiseju daže vniti jemu v skiniju.
9 Jegda že vnide Moisej v skiniju, snide stolp oblačnyj i sta pred dvermi skinii, i glagola (Gospoď) Moiseju.
10 I viďachu vsi ljudije stolp oblačnyj stojašč pred dvermi skinii: i stavše vsi ljudije, poklonišasja kijždo iz dverij kušči svojeja:
11 i glagola Gospoď k Moiseju licem k licu, jakože ašče by kto vozglagolal k svojemu drugu, i otpuščašesja v polk: sluga že Iisus, syn Navin, junoša ne ischoždaše iz skinii.
12 I reče Moisej ko Gospodu: se, Ty mne glagoleši: izvedi ljudi sija: Ty že ne javil mi jesi, kogo posleši so mnoju: Ty že mne rekl jesi: vem ťja pače vsech i blagodať imaši u Mene:
13 ašče ubo obretoch blagodať pred Toboju, javi mi Tebe samago, da razumno viždu ťja, jako da obret budu blagodať pred Toboju, i da poznaju, jako ljudije Tvoi jazyk velik sej.
14 I glagola (emu Gospoď): Az Sam predidu pred toboju i upokoju ťja.
15 I reče k Nemu Moisej: ašče Sam Ty ne ideši s nami, da ne izvedeši ma otsjudu:
16 i kako vedomo budet voistinnu, jako obretoch blagodať u Tebe az že i ljudije Tvoi, točiju idušču Ti s nami? I proslavlen budu az že i ljudije Tvoi pače vsech jazyk, jelicy suť na zemli.
17 Reče že Gospoď k Moiseju: i sije tebe slovo, ježe rekl jesi, sotvorju: obrel bo jesi blagodať predo Mnoju, i vem ťja pače vsech.
18 I glagola Moisej: pokaži mi slavu Tvoju.
19 I reče (Gospoď k Moiseju): Az predidu pred toboju slavoju Mojeju i vozzovu o imeni Mojem, Gospoď pred toboju: i pomiluju, jegože ašče miluju, i uščedrju, jegože ašče ščedrju.
20 I reče: ne vozmožeši videti lica Mojego: ne bo uzrit čelovek lice Moje, i živ budet.
21 I reče Gospoď: se, mesto u Mene, i staneši na kameni:
22 jegda že prejdet slava Moja, i položu ťja v razseline kamene, i pokryju rukoju Mojeju nad toboju, dondeže mimoidu:
23 i otimu ruku Moju, i togda uzriši zadňaja Moja: lice že Moje ne javitsja tebe.

34

1 I reče Gospoď k Moiseju: isteši sebe dve skrižali kamenny, jakože i pervyja, i vzydi ko Mne na goru: i napišu na skrižalech slovesa, jaže bjachu na skrižalech pervych, jaže sokrušil jesi:
2 i budi gotov zautra, i vzydeši na goru Sinajskuju i predstaneši Mne tamo na verse gory:
3 i da niktože vzydet s toboju, niže da javitsja na vsej gore: i ovcy i govjada da ne pasutsja bliz gory toja.
4 I istesa dve skrižali kamenny, jakože i pervyja: i utrennevav Moisej zautra, vzyde na goru Sinajskuju, jakože zavešča jemu Gospoď: i vzja Moisej s soboju dve skrižali kamennyja.
5 I snide Gospoď vo oblace, i predsta jemu tamo Moisej, i prizva imenem Gospodnim.
6 I mimoide Gospoď pred licem jego i vozzva: Gospoď, Gospoď Bog ščedr i milostiv, dolgoterpeliv i mnogomilostiv i istinen,
7 i pravdu chraňaj, i tvorjaj milosť v tysjaščy, otemljaj bezzakonija i nepravdy i grechi, i povinnago ne očistit, navoďaj grechi otcev na čada, i na čada čad, do tretijago i četvertago roda.
8 I potščavsja Moisej, prinik na zemlju, poklonisja Bogu
9 i reče: ašče obretoch blagodať pred Toboju, da idet Gospoď moj s nami: ljudije bo žestokovyjnii suť: i otimeši ty grechi našja i bezzakonija naša, i budem Tvoi.
10 I reče Gospoď k Moiseju: se, Az polagaju tebe zavet pred vsemi ljuďmi tvoimi, i sotvorju slavnaja, jaže ne byša po vsej zemli i vo vsech jazycech: i uzrjat vsi ljudije, v nichže jesi ty, dela Gospodňa, jako čudna suť, jaže Az sotvorju tebe:
11 vnemli ty vsja, jelika Az zapovedaju tebe: se, Az izženu pred licem vašim Amorrea i Chananea, i Chettea i Ferezea, i Jevea i Gergesea i Ijevusea:
12 vnemli sebe, da ne kogda zaveščaeši zavet seďaščym na zemli, v ňuže vnideši, da ne budet soblazn v vas:
13 kapišča ich razorite i kumiry ich sokrušite, i dubravy ich posecyte, i izvajanaja bogov ich sožžite ognem,
14 ne bo poklonitesja bogom inym: ibo Gospoď Bog revnivo ima, Bog revniv jesť:
15 da ne kogda zaveščaeši zavet seďaščym na zemli, i sobluďat vsled bogov ich, i požrut bogom ich, i prizovut ťja, i snesi ot žertv ich:
16 i pojmeši ot dščerej ich synom tvoim, i ot dščerej tvoich dasi synom ich, i sobluďat dščeri tvoja vsled bogov ich, i synove tvoi sobluďat vsled bogov ich:
17 i bogov slijanych da ne sotvoriši sebe:
18 i prazdnik opresnočnyj da sochraniši: sedm dnij da jasi opresnoki, jakože zapovedach tebe, vo vrema v mesjace novych plodov: v mesjace bo novych plodov izšel jesi ot zemli Jegipetskija:
19 vsjako razverzajuščeje ložesna mužesk Mne pol (da budet), vsjako pervorodnoje telca i pervorodnoje ovcy:
20 i pervorodnoje osljate iskupiši ovceju: ašče že ne iskupiši je, cenu da dasi jego: vsjakago pervenca ot synov tvoich da iskupiši, da ne javišisja predo Mnoju tošč:
21 v šesť dnij da delaeši, v sedmyj že deň da počiješi, ot sejatvy i žatvy da počiješi,
22 i prazdnik sedmic da sotvoriši mi, načalo žatvy pšenicy, i prazdnik sobranija posrede leta:
23 v tri vremena leta da javitsja vsjak mužesk pol tvoj pred Gospodem Bogom Izrailevym:
24 jegda bo izženu jazyki ot lica tvojego i razširju predely tvoja, niktože vozželaet zemli tvojeja, jegda priideši javitisja pred Gospodem Bogom tvoim v tri vremena leta:
25 da ne zakoleši s kvasom krove žertv Moich, i da ne preležit do utrija žertva prazdnika Paschi:
26 pervorodnaja žit zemli tvojeja da vneseši v dom Gospoda Boga tvojego: da ne svariši agnca vo mlece matere jego.
27 I reče Gospoď k Moiseju: napiši sebe slovesa sija, v slovesech bo sich položich tebe zavet i Izrailju.
28 I be tamo Moisej pred Gospodem četyredesjať dnij i četyredesjať noščej: chleba ne jade i vody ne pi: i napisa (Moisej) na skrižalech slovesa sija zaveta, desjať sloves.
29 Schoďašču že Moiseju s gory Sinajskija, i obe skrižali v ruku Moiseovu: schoďašču že jemu s gory, i Moisej ne veďaše, jako proslavisja zrak ploti lica jego, jegda glagolaše s nim.
30 I vide Aaron i vsi synove Izrailevy Moisea, i bjaše proslavlen zrak ploti lica jego: i ubojašasja pristupiti k nemu.
31 I vozzva ich Moisej, i obratišasja k nemu Aaron i vsi kňazi sonma: i glagola Moisej k nim.
32 I po sich priidoša k nemu vsi synove Izrailevy: i zapoveda im vsja, jelika glagola k nemu Gospoď na gore Sinajstej.
33 I jegda presta glagolja k nim, vozloži na lice svoje pokrov.
34 Jegda že vchoždaše Moisej pred Gospoda glagolati k Nemu, snimaše pokrov, dondeže ischoždaše: i izšed glagolaše ko vsem synom Izrailevym, jelika zapoveda jemu Gospoď.
35 I videša synove Izrailevy lice Moiseovo, jako proslavisja: i vozlagaše Moisej pokrov na lice svoje, dondeže vnidet glagolati s Nim.

35

1 I sobra Moisej ves sonm synov Izrailevych i reče k nim: sija slovesa, jaže glagola Gospoď tvoriti ja:
2 šesť dnij sotvoriši dela, v deň že sedmyj počiješi, svjata subbota, pokoj Gospodu: vsjak tvorjaj delo v ňu, da umret:
3 da ne vozgnetite ogňa vo vsech domech vašich v deň subbotnyj: Az Gospoď.
4 I reče Moisej ko vsemu sonmu synov Izrailevych, glagolja: sije slovo, ježe zavešča Gospoď glagolja:
5 vozmite ot sebe samich učastije Gospodu: vsjak po voli serdca svojego da prineset načatki Gospodu, zlato, srebro, meď,
6 sinetu, bagrjanicu, červlenicu sugubu sprjadenu, i visson skanyj i volnu koziju,
7 i kožy ovni očervleny, i kožy sini, i drevesa negnijušča,
8 i jelej vo sveščenije, i fimiam v jelej pomazanija, i v složenije fimiama:
9 i kameni sardijski, i kameni v vajanije na rizu verchňuju i na podir:
10 i vsjak premudryj serdcem v vas šed da delaet vsja, jelika zapoveda Gospoď:
11 skiniju i zavesy, i pokrovy i razvory, i kolki i verei, i stolpy i stojala:
12 i kivot svidenija i nosila jego, i očistilišče jego i zavesu, (i opony dvora, i stolpy jego, i kameni smaragdovy, i fimiam i jelej pomazanija,)
13 i trapezu i nosila jeja, i vsja sosudy jeja, i chleby predloženija, (i oltar i vsja sosudy jego,)
14 i svetilnik sveta i vsja sosudy jego, i svetila jego i jelej svetilnyj,
15 i oltar kadilnyj i nosila jego, i jelej pomazanija, i fimiam složenija, i zavesu dverij skinii,
16 i oltar vsesožženija, i ognišče jego meďano i nosila jego, i vsja sosudy jego, i umyvalnicu, i stojalo jeja,
17 i opony dvora, i stolpy jego i stojala jego, i zavesu dverij dvora,
18 i kolki skinii, i kolki dvora, i užy ich:
19 i rizy svjatyja Aarona žerca, i rizy, v nichže služiti imut vo svjatem, i rizy synom Aaronovym svjaščenstva (i jelej pomazanija, i fimiam složenija).
20 I izyde ves sonm synov Izrailevych ot Moisea.
21 I prinesoša kijždo, jaže vozljubi serdce ich, i jakože vozmnesja duši ich, prinesoša učastije Gospodu na vsja dela skinii svidenija, i na vsja sosudy jeja, i na vsja rizy svjatilišča:
22 i prinesoša mužije ot žen svoich, kijždo, jakože pomysli umom, prinesoša pečati i userjazi, i perstni i plenicy, i monista i vsjak sosud zlat: i vsi jelicy prinesoša učastije zlata Gospodu,
23 i vsjak u negože obretesja sineta i bagrjanica, i červlenica i visson, i kožy sini i kožy sini očervleny, (i kožy kozija) prinesoša:
24 vsjak otdeljajaj učastije, srebro i meď, prinesoša učastija Gospodu: i u nichže obretošasja drevesa negnijuščaja, na vsja sodelovanija sosudov prinesoša:
25 i vsjaka žena mudraja umom rukama prjasti, prinese prjadenaja, sinetu i bagrjanicu i červlenicu i visson:
26 i vsja ženy, imže vozljubisja vo ume ich, chitrostiju sprjadoša volnu koziju:
27 i kňazi prinesoša kameni smaragdovy i kameni na soveršenije rize verchnej, i na slovo,
28 i na složenije, i na jelej pomazanija, i na složenije fimiama:
29 i vsjak muž, ili žena, imže nanosjaše um ich, všedšim tvoriti vsja dela, jelika zapoveda Gospoď tvoriti ja Moiseom, prinesoša synove Izrailevy učastije Gospodu.
30 I reče Moisej synom Izrailevym: se, nareče Bog imenem Veseleila syna Uriina, syna Orova, ot plemene Iudina,
31 i napolni jego Ducha Božija, premudrosti i razuma, i umenij vsech,
32 architektonstvovati vo vsech delesech drevodelanija, tvoriti zlato i srebro i meď,
33 i vajati kameni, i delati drevo, i tvoriti po vsemu delu premudrosti:
34 i preuspevati dade vo ume jemu i Jeliavu Achisamachovu, ot plemene Danova:
35 i napolni ich premudrosti, uma, ježe razumeti tvoriti vsja dela svjatyni, tkanija i pestrenija tkati červleniceju i bagrjaniceju i vissonom, tvoriti vsjakoje delo chudožestva različna.

36

1 I sotvori Veseleil i Jeliav, i vsjak mudryj umom, jemuže dana jesť premudrosť i chitrosť v nich, razumeti tvoriti vsja dela, jaže ko svjatyni nadležaščaja, po vsem, jelika zapoveda Gospoď.
2 I prizva Moisej Veseleila i Jeliava i vsja imuščyja premudrosť, imže dade Bog razum v serdcy, i vsja voleju choťjaščyja prichoditi k delam, ježe soveršati ja:
3 i vzjaša ot Moisea vsja učastija, jaže prinesoša synove Izrailevy na vsja dela svjatyni tvoriti ja: i tii priimachu ješče prinosimaja ot prinosjaščich zautra zautra.
4 I prichoždachu vsi mudrii, iže tvorjachu dela svjatyni, kijždo po svojemu delu, ježe sami delachu:
5 i rekoša Moiseju, jako mnogo prinosjat ljudije svyše del, jelika zapoveda Gospoď sotvoriti.
6 I povele Moisej, i propoveda v polce, glagolja: muž i žena ktomu da ne delajut na načatki svjatyni. I vozbraneni byša ljudije ktomu prinositi.
7 I dela byša im dovolna na strojenije tvoriti, i preizbyša.
8 I sotvori vsjak premudryj v delajuščich rizy svjatyni, jaže suť Aaronu ijereju, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.
I sotvoriša rizu verchňuju ot zlata i sinety, i bagrjanicy i červlenicy prjadeny i vissona skanago:
i izrezaša dščicy zlaty aki vlasy, ježe sotkati s sinetoju i s bagrjaniceju, i s červleniceju prjadenoju i s vissonom skanym: delo tkanoje sotvoriša je.
Rizy verchnija prideržaščyjasja ot oboich stran,
delo tkanno, meždu soboju spleteno: ot nego sotvoriša je po jego tvoreniju, ot zlata i sinety, i bagrjanicy i červlenicy sprjadeny i vissona skanago, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.
I sotvoriša oba kameni smaragdovy sostegany verviju i obloženy zlatom, izvajany i vyrezany vajanijem pečati, ot imen synov Izrailevych:
i vozložiša ja na ramena rizy verchnija kamenije v pamať synov izrailevych, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.
I sotvoriša slovo, delo tkanno pestrotoju, po delu rizy verchnija, ot zlata i sinety, i bagrjanicy i červlenicy sprjadeny i vissona skanago,
četverougolno sugubo sotvoriša logion pjadi v dolgotu, i pjadi v širotu, sugubo:
i sšista na nem švenijem po tri kameni četyrmi rjady: rjad kamenij: sardij i topazij i smaragd, rjad jedin:
i rjad vtoryj, anfraks i sapfir i iaspis:
i rjad tretij, ligirij i achat i amefist:
i rjad četvertyj, chrisolif i virillij i onichij, okovany okolo zlatom i vsaždeni v zlate:
i kamenije bjachu ot imen synov Izrailevych dvanadesjať, po imenam ich izvajano v pečati, kijždo svoim imenem v dvanadesjať plemen.
I sotvoriša nad logionom tresny spleteny, delo pletenoje ot zlata čista:
i sotvoriša dva ščitca zlata i dva kolca zlata, i vozložiša dva kolca zlata na oba konca logiona:
i vložiša pletenicy zlaty v kolca, so oboich stran logiona,
i v dva složenija dve pletenicy, i vozložiša na dva ščitca: i vozložiša na ramena rizy verchnija, protivu licem k licu.
I sotvoriša dva kolca zlata, i vozložiša na dva krila na kraj logiona, i na kraj sozadi verchnija rizy, vnutrudu:
i sotvoriša dva kolca zlata, i položiša na oba ramena rizy verchnija s nizu jego na lice po sogbeniju svyše sostava rizy verchnija:
i sťjagnuša logion kolcami, jaže na nem, s kolcami verchnija rizy složenymi, iz sinety spletennymi, vo tkanije rizy verchnija, da ne nizpuskaetsja logion ot rizy verchnija, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.
I sotvoriša ispodňuju rizu, jaže pod verchňuju, delo tkanno, vse sineje:
ožerelije že vo vnutrennej rize, na srede švenno, spleteno, omety imuščo okolo ožerelije nerazlučeno.
I sotvoriša na omete rizy vnutrennija dolu jako procvetajuščago šipka pugvicy ot sinety i bagrjanicy, i červlenicy prjadeny i vissona skanago.
I sotvoriša zvoncy zlaty, i vozložiša zvoncy na omety rizy vnutrennija okrest meždu pugvicami:
zvonec zlat i pugvica na omete vnutrennija rizy okrest, k služeniju, jakože povele Gospoď Moiseju.
I sotvoriša rizy vissonnyja delo tkanno, Aaronu i synom jego,
i klobuki iz vissona, i uvjaslo iz vissona, i nadragi iz vissona skanago,
i pojasy ich iz vissona i sinety, i bagrjanicy i červlenicy prjadeny, delo pestrjaščago, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.
I sotvoriša dščicu zlatu, otdelenije svjatyni ot zlata čista, i napisaša na nej pismena izvajana pečatiju: osvjaščenije Gospodu:
i vozložiša ju na omet siň, ježe by ležati na uvjasle svyše, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.

37

I sotvoriša skinii desjať opon:
dvadesjať i osm lakot dolgota jedinyja opony, tajažde bjaše vsem, i četyrech lakot širota opony jedinyja.
I sotvoriša zavesu ot sinety i bagrjanicy, i červlenicy sprjadeny i vissona skanago, delo švenno cheruvimy:
i vozložiša ju na četyri stolpy negnijuščyja pozlaščeny zlatom, i verchi ich zlaty, i stojala ich četyri srebrjana.
I sotvoriša zavesu dverem skinii svidenija ot sinety i bagrjanicy, i červlenicy sprjadeny i vissona skanago, delo švenno cheruvimy,
i stolpy ich pjať i krjučki ich: i glavicy ich i verchi ich pozlatiša zlatom, i stojala ich pjať meďana.
I sotvoriša dvor k jugu, opony dvora iz vissona skanago, sto na sto:
i stolpy ich dvadesjať, i stojala ich dvadesjať meďana:
i strana k severu, sto na sto: i strana k jugu, sto na sto, i stolpy ich dvadesjať, i stojala ich dvadesjať meďana:
i strana k morju, opony pjatidesjat laktej, stolpy ich desjať, i stojala ich desjať:
i strana k vostoku pjatidesjat laktej,
opony pjatinadesjati laktej, jaže sozadi, i stolpy ich tri, i stojala ich tri.
I na vtorej zadnej strane sjudu i sjudu u dverij dvora, opony pjatinadesjati laktej: stolpy ich tri, i stojala ich tri.
Vsja opony skinii iz vissona skanago,
i stojala stolpov ich meďana, i petli ich srebrjany, i glavicy ich posrebreny srebrom, i stolpy ich posrebreny srebrom, vsi stolpi dvora.
I zavesa dverij dvora delo pestrjaščago, iz sinety i bagrjanicy, i červlenicy prjadeny i vissona skanago: dvadesjati laktej dolgota, i vysota i širota pjati laktej, ravny oponam dvora:
i stolpy ich četyri, i stojala ich četyri meďana, i petli ich srebrjany, i glavicy ich posrebreny srebrom:
i vsi kolki dvora okolo meďany, i tii posrebreny srebrom.
I sije sočinenije skinii svidenija, jakože zapovedano bysť Moiseju, služeniju byti levitov črez Ifamara syna Aaroňa ijerea:
i Veseleil, syn Urijev, ot plemene Iudina, sotvori, jakože zapoveda Gospoď Moiseju,
i Jeliav, syn Achisamachov, ot plemene Danova, iže sozidaše tkanyja vešči i švenyja i pestryja, ježe tkati iz červlenicy i vissona.

38

I sotvori Veseleil kivot
i pozlati jego zlatom čistym vnutrudu i vneudu,
i sotvori jemu zlat obvod obojudu: i slija jemu četyri kolca zlata na četyri strany jego: dva na strane jedinej, i dva na strane druzej,
široki nosilam, jako nositi jego imi.
I sotvori očistilišče nad kivotom ot zlata čista,
i dva cheruvima zlaty:
cheruvima jedinago na strane očistilišča, i cheruvima vtorago na strane vtorej očistilišča,
oseňajuščyja krilami svoimi nad očistiliščem.
I sotvori trapezu predloženija ot zlata čista,
i slija jej četyri kolca zlata: dva kolca na strane jedinej, i dva kolca na strane vtorej, široki jako nositi nosilami v nich.
I nosila kivotu i trapeze sotvori, i pozlati ich zlatom.
I sotvori sosudy trapeze, bljuda i fimiamniki, i čašy zlaty i vozlivalniki, imiže vozlivati budet, ot zlata.
I sotvori svetilnik, ježe svetiti, zlatyj, krepok steblom,
i vetvi ot oboich stran jego:
i ot vetvij jego otrasli ischoďaščyja, tri ot jedinyja i tri ot vtoryja strany, ravny drug drugu:
i svetila ich, jaže na verchu ich, vo obraz orecha, ot nich: i cvetcy ot nich, (i kruzi ich,) da budut svetila na nich: i cvetec sedmyj, iže na kraju svetila, na verchu svyše, krepkij ves zlat:
i sedm svetil na nem zlatych, i ščipcy jego zlatyja, i podstavy ich zlaty.
Sej posrebri stolpy i slija stolpom kolca zlata, i pozlati verei zlatom, i pozlati stolpy zavese zlatom, i sotvori petli zlaty:
sej sotvori i krjučki skinii zlaty, i krjučki dvora, i krjučki na rasprostrenije zavesy sverchu meďany:
sej slija glavicy srebrjany skinii, i glavicy meďany dverij skinii, i dveri dvora, i petli sotvori srebrjany na stolpach: sej posrebri ich:
sej sotvori kolki skinii i kolki dvora meďany.
sej sotvori oltar meďan iz kadilnic meďanych, jaže byša mužem vskramolivšymsja s Koreovym sonmiščem:
sej sotvori vsja sosudy oltarja i kadilnik jego, i stojalo jego i čašy, i vilicy jego meďany:
sej sotvori oltarju okrest obloženije delom mrežnym, snizu ognišča pod nim daže do sredy jego, i položi na nem četyri kolca ot četyrech stran obloženija oltarja meďany, široki nosilam, ježe nositi oltar na nich:
sej sotvori jelej pomazanija svjatyj, i složenije fimiama, delo čistoje mirovarca:
sej sotvori umyvalnicu meďanu i stojalo jeja meďano iz zercal postnic, jaže postišasja u dverij skinii svidenija, v oňže deň postavi ju:
i sotvori umyvalnicu, da omyvajut iz neja Moisej i Aaron i synove jego ruce svoi i noze, vchoďaščym im v skiniju svidenija: ili jegda prichoďat ko oltarju služiti, omyvachusja iz neja, jakože zapoveda Gospoď Moiseju.

39

Vse zlato, ježe sodelano bysť v dele po vsjakomu delaniju svjatych, bjaše zlata načatkov dvadesjať devjať talantov i sedm sot tridesjať siklev, po siklju svjatomu:
i srebra učastije ot isčislennych mužej sonma, sto talantov i tysjašča sedm sot sedmdesjat pjať siklev:
drachma jedina s glavy pol siklja, po siklju svjatomu: vsjak prichoďaj k presmotreniju ot dvadesjati let i vyšše, na šesťdesjat tem i na tri tysjaščy pjať sot i pjaťdesjat.
I byša sto talant srebra na slijanije sta glavic skinii i na glavicy zavesnyja, sto glavic na sto talant, talant na glavicu:
i tysjašču sedm sot sedmdesjat pjať siklev sotvori na petli stolpam, i pozlati glavicy ich, i ukrasi ja.
I meď učastija, sedmdesjat talant i dve tysjaščy i četyresta siklev.
I sotvoriša iz neja stojala dvernaja skinii svidenija,
i stojala dvora okrest, i stojala dverij dvora, i kolki skinii, i kolki dvora okrest,
i obloženije meďano okrest oltarja, i vsja sosudy oltarja, i vsja orudija skinii svidenija.
I sotvoriša synove Izrailevy, jakože zapoveda Gospoď Moiseju, tako sotvoriša.
Ot izbyvšago že zlata učastija sotvoriša sosudy, ježe služiti v nich pred Gospodem:
i ot ostavšija sinety i bagrjanicy, i červlenicy i vissona, sotvoriša rizy služebnyja Aaronu, ježe služiti v nich vo svjatilišči.
I prinesoša rizy k Moiseju, i skiniju i sosudy jeja, i verei jeja i stolpy i stojala jeja,
i kivot zaveta i nosila jego,
i oltar i vsja sosudy jego, i jelej pomazanija i fimiam složenija,
i svetilnik čistyj i svetila jego, svetila vžiganija i jelej svetenija:
i trapezu predloženija i vsja sosudy jeja, i chleby predložennyja:
i rizy svjatyja, jaže suť Aaroni, i rizy synov jego na žrečestvo:
i opony dvora, i stolpy, i stojala jego, i zavesu dverij skinii i dverij dvora: i vsja sosudy skinii i vsja orudija jeja:
i pokrovcy kožy ovni očervleny, i pokrovy kožy sinija, i pročich opony:
i kolki, i vsja orudija na dela skinii svidenija:
elika zapoveda Gospoď Moiseju, tako sotvoriša synove Izrailevy vse ustrojenije.
I vide Moisej vsja dela, i bjachu sotvorena ta, jakože zapoveda Gospoď Moiseju, tako sotvoriša ja, i blagoslovi ich Moisej.

40

1 I reče Gospoď k Moiseju, glagolja:
2 v deň pervyj mesjaca pervago, v novomesjačije postaviši skiniju svidenija:
3 i da položiši kivot svidenija, i pokryeši kivot zavesoju:
4 i vneseši trapezu, i predložiši predloženije jeja: i vneseši svetilnik, i postaviši svetila jego:
5 i položiši oltar zlatyj, v každenije pred kivotom svidenija, i vozložiši pokrov zavesy nad dveriju skinii svidenija:
6 i oltar prinošenij postaviši u dverij skinii svidenija,
7 i postaviši umyvalnicu meždu skinijeju svidenija i meždu oltarem, i vliješi v ňu vodu:
8 i postaviši dvor okrest i dasi zavesu dverij dvora:
9 i vozmeši jelej pomazanija i pomažeši skiniju i vsja jaže v nej, i osvjatiši ju i vsja sosudy jeja, i budut svjata:
10 i da pomažeši oltar prinošenij i vsja sosudy jego, i osvjatiši oltar, i budet oltar svjatyj svjatych:
11 i pomažeši umyvalnicu i stojalo jeja i osvjatiši ju:
12 i da privedeši Aarona i synov jego pred dveri skinii svidenija i izmyeši ich vodoju:
13 i da oblečeši Aarona v rizy svjatyja i pomažeši jego, i osvjatiši jego, i da žret Mne:
14 i syny jego da privedeši i oblečeši ja v rizy,
15 i da pomažeši ja, jakože pomazal jesi otca ich, da žrut Mne: i budet, ježe byti im pomazaniju žrečestva vo vek, v rody ich.
16 I sotvori Moisej vsja, jelika zapoveda jemu Gospoď, sice sotvori.
17 I bysť v pervyj mesjac vo vtoroje leto ischoďaščym im ot Jegipta, v novomesjačii sta skinija.
18 I postavi Moisej skiniju, i podloži stojala jeja, i vozloži glavicy, i vloži razvory, i postavi stolpy,
19 i prostre opony na skiniju, i vozloži pokryvalo skinii na ňu s verchu, jakože zapoveda Gospoď Moiseju:
20 i vzem svidenija, vloži v kivot, i podstavi nogi pod kivotom, i vozloži očistilišče nad kivotom:
21 i vnese kivot v skiniju, i vozloži pokrov zavesy, i zakry kivot svidenija, jakože zapoveda Gospoď Moiseju:
22 i postavi trapezu v skinii svidenija, na stranu skinii svidenija, jaže k severu, vneudu zavesy skinii:
23 i vozloži na ňu chleby predloženija pred Gospodem, jakože zapoveda Gospoď Moiseju:
24 i postavi svetilnik v skinii svidenija prjamo trapezy, na stranu skinii, jaže k jugu:
25 i postavi sveščniki jego pred Gospodem, jakože zapoveda Gospoď Moiseju:
26 i postavi oltar zlatyj v skinii svidenija protivu zavesy,
27 i pokadi nad nim fimiamom složenija, jakože zapoveda Gospoď Moiseju:
28 i položi zavesu dverij skinii,
29 i oltar prinošenij postavi u dverij skinii pokrova svidenija, i voznese na nem vsesožženije i žertvu, jakože zapoveda Gospoď Moiseju:
30 i sotvori umyvalnicu meždu skinijeju svidenija i meždu žertvennikom,
31 i vlija v ňu vodu, da umyvajut ot neja Moisej i Aaron i synove jego ruki svoja i nogi, vchoďaščym im v skiniju svidenija:
32 ili prichoďašče k žertvenniku služiti, umyvachusja ot neja, jakože zapoveda Gospoď Moiseju:
33 i postavi dvor okrest skinii i oltarja i položi zavesu dvora. I skonča Moisej vsja dela.
34 I pokry oblak skiniju svidenija, i slavy Gospodni ispolnisja skinija,
35 i ne možaše Moisej vniti v skiniju svidenija, jako oseňaše nad neju oblak, i slavy Gospodni ispolnisja skinija:
36 jegda že voschoždaše oblak ot skinii, vozdvizachusja synove Izrailevy so imenijem svoim:
37 ašče že ne vzyde oblak, ne vozdvizachusja daže do dne, v oňže vzydet oblak:
38 oblak bo Gospodň bjaše nad skinijeju v deň, i ogň bjaše nad neju v nošč pred vsem Izrailem vo vsech putešestviich ich.

{pokazať odnu glavu na stranice}